URADNI LIST
		ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO V.	. •	KOPER 20. septembra 1951	ŠTEV. 11
VSEBINA:
PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA:
72.	Odlok o izvajanju investicijskih del.
73.	Odlok o dopolnitvi odloka o vzdrževanju stanovanjskih poslopij.
74.	Odlok o .ustanovitvi organov za revizijo. ,
75.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih.
76.	Odlok o pooblastilu Izvršilnemu cdbcru Istrskega okrožnega
ljudskega odbora, da postavi posamezne gospodarske panoge javnega pomena .pod enotno upravo.	,	»•'
77. Odlok o izpremembi odloka o prekrških.
78. Odlok o izpremembi odloka o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij.
79.	Odlok o izpremembi odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin.
80.	Odlok o dopolnitvi odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu.
81.	Sklep z dne 3. februarja 1951 o potrditvi odredb Izvršilnega odbora.
82.	Sklep z dne 17. septembra 1951 o potrditvi odredb Izvršilnega odbora.
83.	Sklep o imenovanju Sveta za prosveto in kulturo.
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA OjDBORA
84.	Odlok o prejemkih pripadnikov narodne zaščite in civilnih oseb v službi pri narodni zaščiti.
85.	Odredba o dodatku za terensko delo.
86.	Odločba o najvišjih cenah .za obrtniške storitve.
Zapisnik 1. seje III. rednega zasedanja IOLO z dne 3. februarja 1951,	(	'
Zapisnik 2. seje III. rednega zasedanja IOLO z dne 31. julija 1951.
OBJAVE
Predpisi Istrskega okrožnega ljudskega odbora
72.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na SÎO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNC) O za Slovensko 'Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O IZVRŠEVANJU INVESTICIJSKIH. DEL
1.	člen
Za gradnjo investicijskih objektov je treba sestaviti investicijski programi, izdelati načrte in predračune in po njihovi izvršitvi opraviti kolavdacijo.
2.	člen
Da se preizkusi sodobnost tehnoloških procesov oziroma obratovanja in ekonomičnost nameravanih investicijskih objektov ter njihova skladnost s planskimi nalogami, mora investitor sestaviti investicijski program.
Dokumentacija investicijskega programa mora predvsem^ obsegati:
1.	obrazložitev opravičenosti gradnje investicijskega objekta s primerjalno analizo ekonomičnosti in pravilnosti predložene rešitve glede na posamezne variante;
2.	obrazložitev o širši lokaciji investicijskega1 objekta z odobritvijo krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, v katerem se objekt namerava graditi;
3.	obrazložitev, ali je povečanje zmogljivosti nujno, ali je potek proizvodnje ali obratovanja ekonomičen in sodoben, ali je splošno proizvodno so-
delovanje vsklajeno, ali sta pravilno določeni velikost in dinamika gradnje in ali se je pri programu gledalo na največje možnosti varčevanja.
3.	člen
♦
Za revizijo investicijskih programov se ustanovi pri Gospodarskem svetu Istrskega okrožnega ljudskega odbora komisija za revizijo investicijskih programov.	/
Na podlagi revidiranega in odobrenega investicijskega programa lahko začne investitor izdelavo projektne naloge in načrtov po predpisih za projektiranje.
4.	člen
Načrti gradbenega deja investicijskega objekta so idejni in glavni.
Idejni načrt je treba razčleniti le toliko, da se iz njega vidi koncepcija tehnične rešitve in približna cena izgraditve investicijskega objekta.
Za enostavnejše gradbene objekte in adaptacije se lahko izdelajo glavni načrti tudi brez poprejšnje izdelave idejnega načrta.
Idejni načrt vsebuje:
a)	načrte (idejne skice) objekta v merilu, brez podrobnosti; .
b)	po potrebi približen statični predračun, za hidrotehnične objekte pa tudi približen hidravlični predračun;
c)	približno predizmiero in predračun gradbenih stroškov (skupaj s pripravljalnimi deli in zunanjim prevozom);
d)	tehnični opis objekta, ki mpra vsebovati obrazložitev dispozicije, opis prilagoditve načrta kon-
kreinim pogojem graditve, to je pogojem lokacije zemljišča, klimatičnim in drugim posebnostim kraja, kjer se gradi, razpoložljivemu materialu, proizvajalnim silam, vsebovati mora tudi analizo posledic, ki jih bo imel objekt za splošne družbene interese okolice [urbanistične, sanitarne, varnostne in kmetijske).
Na podlagi odobrenega idejnega načrta se izdela glavni načrt, in sicer posebej:
a)	glavni načrt objekta;
b)	glavni načrt organizacije gradbišča;
c)	načrt zunanjega prevoza.
H glavnemu načrtu se priloži izdelan predračun stroškov objekta.
5.	člen
Idejne in glavne načrte investicijskega objekta revidira in odobrava komisija za revizijo gradbenih načrtov, ki se ustanovi pri Svetu za gradnje, komunalne zadeve in promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Pogodbe za izdelavo načrtov in za izvedbo investicijskih gradbenih del sklepa investitor z ustreznim podjetjem na podlagi predračuna.
Če se cene delovni sili, materialu ali prevoznim storitvam spremenijo (dvignejo ali znižajo) za več kot 10 %, se to pri končnem obračunu upošteva.
Pri končnem obračunu se upošteva tudi povečanje stroškov izvršitve del zaradi nastopa višje sile, ki je podjetje s skrbnostjo dobrega gospadarja ni moglo preprečiti.
7.	člen
Investitor je upravičen, da vsak čas kontrolira izvrševanje del po posebnem strokovnjaku, ki ga za to določi, o čemer obvesti izvršujoče gradbeno podjetje.
Strokovnjak, ki je zadolžen za kontrolo del, odgovarja za svoje delo nerazdelno z izvršujočim gradbenim podjetjem civilnopravno. Glede na dejansko stanje in stopnjo krivde odgovarja lahko tudi kazenskopravno,
8.	člen
O izvršitvi del obvesti gradbeno podjetje investitorja, investitor zaprosi Svet za gradnje, komunalne zadeve in promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora za sestavo komisije za kolavda-cijo investicijskega objekta.
Komisija za kolavdacijo sestavi o ogledu na licu mešia zapisnik in izda odločbo, s katero se ali objekt odobrava kot ustrezajoč investicijskemu programu in načrtom, ati če ugotovi nedostatke in pomanjkljivosti v izvršitvi del, določi dela za dopolnitev ali spremembo, ki jih je dolžno izvršiti gradbeno podjetje na svoje stroške.
9.	člen
Izplačila v teku izvrševanja del se priznajo gradbenemu podjetju le do višine vrednosti izvršenih del, ki se dokumentira s situacijami, potrjenimi od investitorja ali njegovega pooblaščenca.
Skupna izplačila ne smejo pred izdajo odločbe
komisije za kolavdacijo, s katero se objekt odobrava kot ustrezajoč investicijskemu programu in ntčrtom, presegati 90%. Preostanek se izplača po izdaji te odločbe.
10.	člen
Podrobnejše predpise in navodila ‘za izvajanje tega odloka izda predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
11.	Člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem
listu.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljević 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
73.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O VZDRŽEVANJU STANOVANJSKIH POSLOPIJ
1. člen
Odlok o vzdrževanju stanovanjskih poslopij z dne 3. februarja 1951 (Uradni list 2-6/51) se dopolni tako, da se za 32. členom pod naslovom: »VI. Amortizacijski sklad« dodajo členi 32.a, 32.b, 32.c ¡n 32.d, ki se glasijo:
32.	a čten \
• Da se lastnikom oziroma upraviteljem stanovanjskih poslopij zagotovijo finančna sredstva za izvršitev velikih popravil (kapitalnih remontov) in del obnove stanovanjskih poslopij, se pri mestnih in krajevnih ljudskih odborih ustanovi amortizacijski sklad stanovanjskih poslopij.
Velika popravila (kapitalni remonti) v smislu določil gornjega odstavka obsegajo dela, ki se morejo predvideti vnaprej po izkustvu in po pogojih uporabe stanovanjskih poslopij in ki imajo namen, da izvršijo zameno ali popravilo, večjega ali manjšega števila izrabljenih ali pokvarjenih delov, ki so bistveno važni za stanovanjsko poslopje ali .tvorijo njegove temeljne in konstrukcijske dele in bistveno dvigujejo vrednost stanovanjskega poslopja.
32.b člen
Sjredstva amortizacijskega sklada stanovanjskih zgradb se zbirajo iz vplačil 70% najemnin pobranih v smislu odredbe o najemninah stanovanjskih prostorov z dne 14. avgusta 1951 (Uradni list štev. 9-53/51), katere vlagajo lastniki oziroma upravitelji stanovanjskih poslopij najkasneje do 15. vsakega meseca na bančni račun, ki jim ga sporoči
pristojni krajevni oziroma mestni ljudski odbor. V ta namen morajo lastniki oziroma upravitelji stanovanjskih poslopij en izvod pismene najemne pogodbe v smislu petega odstavka 5. člena odredbe o najemninah stanovanjskih prostorov v 3 dneh po sklenitvi najemne pogodbe dostaviti pristojnemu ljudskemu odboru.
Vplačila navedenega dela najemnine v amortizacijski sklad stanovanjskih poslopij lahko pristojni ljudski odbor oprosti lastnike oziroma upravnike praviloma eno in dvo- družinskih stanovanjskih poslopij, kolikor ugotovi, da dobro vzdržujejo stanovanjska poslopja, a so najemniki pretežno le ožji sorodniki. Ljudski odbor lahko to oprostitev vsak čas prekliče, če se za to pokaže potreba.
32.C člen
Iz amortizacijskega sklada stanovanjskih poslopij se pokrivajo do višine izvršenih vplačil posameznih lastnikov stanovanjskih poslopij izdatki za vehka popravila in za dela obnove, kolikor jih pristojni ljudski odbor prizna po višini in vrsti izdatkov za pravilne in primerne.
Tekoča popravila, to so: ponavljajoča se manjša dela, ki obsegajo poleg popravil manj važnih delov tudi zamenjavo manj važnih delov z novimi, ili ki so potrebna, da se stanovanjska poslopja vzdržujejo v* dobrem stanju, in zato bistveno ne vplivajo na vrednost stanovanjskih poslopij, morajo kriti lastniki oziroma Upravniki stanovanjskih zgradb iz dela najemnin, ki ostane njim na prosto razpolaganje.
32.d člen
Pristojni ljudski odbor lahko odredi, da se obveznosti in terjatve, ki temeljijo na predpisih od Í4. do 28. člena odtoka, kolikor gre za izvršitev velikih popravil in del obnove, tudi proti volji lastnika oziroma upravnika stanovanjskih poslopij krijejo iz amortizacijskega sklada stanovanjskih poslopij.
O uporabi preostalega dela amortizacijskega sklada stanovanjskih poslopij odtoči pristojni ljudski odbor v letnem investicijskem planu stanovanj-sko-komunalne dejavnosti.«
2.	člen
Pred naslov »Pristojni organi ljudskih odborov« se namesto VI. postavi VII.
Pred naslov: »Kazenske določbe« se na mesto VII. postavi VIII.
3.	člen
34.	členu se kot 4. točka doda:
»4. kdor namierno izbegava izpolnitev dolžnosti iz 32.a do 32d člena ali daje vede napačne podatke.«
4.	člen
Ta odlok velja od 1. avgusta 1951. dalje.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
74.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odtokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O USTANOVITVI ORGANOV ZA REVIZIJO
1.	člen
Gospodarsko in finančno poslovanje gospodarskih podjetij, uradov in zavodov ljudskih odborov, družbenih organizacij in njihovih podjetij ter zadrug se lahko preveri z revizijo.
Namen revizije je, da prepreči materialno finančno oškodovanje podjetij ter da zagotovi pravilno in smotrno gospodarsko in finančno poslovanje.
2.	člen
Revizijo gospodarskega in finančnega poslovanja odrejajo delavski sveti za gospodarska podjetja in podjetja družbenih organizacij, Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora za urade in zavode ljudskih odborov in družbene organizacije, v kolikor so te financirane iz proračuna, za zadruge pa upravni odbori zadrug ter okrajna zadružna poslovna zveza, oziroma sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva. V kolikor pri podjetjih družbenih organizacij ne obstojajo delavski sveti, odredijo revizijo gospodarskega in finančnega poslovanja pristojni izvršilni odbori družben h organizacij.
Poverjeništvo za finance lahko odredi tudi revizijo gospodarskih podjetij, če ugotovi, da je gospodarsko in finančno poslovanje podjetja nepravilno, a delavski svet ni odred 1 revizije.
3.	člen
Pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora se ustanovi grupa za revizijo, ki bo opravljala revizije uradov in zavodov ljudskih odborov ter družbenih organizacij, ki so deloma ali v celoti financirane iz proračuna.
Poverjeništvo za finanœ Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko v sporazumu z okrajno zadružno poslovno zvezo odredi tudi revizijo gospodarskega in finančnega poslovanja zadrug, ki dobivajo posebno pomoč iz proračuna.
4.	člen
Grupa za revizijo pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora bo poleg revizije iz 3. člena tega odtoka opravljala po potrebi tudi revizije izvršitve plana fonda plač in doseganja ter razdelitve dobička.
5.	člen
Gospodarska podjetja, družbene organizacije in njihova podjetja ter zadruge (2. člen tega odloka)
lahko za izvršitev gospodarske in finančne revizije zaprosijo za strokovno pomoč grupo za revizijo pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Prav tako lahko na njihovo prošnjo grupa za revizijo samostojno opravi revizijo gospodarskega in finančnega poslovanja.
6.	člen
Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora preverja pravilnost poslovanja Istrske banke d. d. glede gotovinskega obtoka, kreditov ter obrestne politike in Tržaške zavarovalnice glede premijske politike zavarovanja.
7.	člen
Revizijo lahko opravljajo revizijski organi le na podlagi pooblastila, izdanega od organa, ki odredi revizijo po 2. in 3. členu tega odloka. Iz j^ooblastila mora biti razviden obseg in vsebina revizije.
8.	člen
Podrobnejša navodila o dolžnostih in pravicah grupe za revizijo in revizorskih organov pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdela po potrebi Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
9.	člen
Istrska banka d. d. preverja po svojih organih uporabljanje danih kreditov in lahko opravlja revizijo finančnega poslovanja gospodarskih podjetij, podjetij družbenih organizacij ter zadrug, v kolikor so njeni dolžniki. Revizija banke se mora omejiti le na pokazatelje, ki so banki potrebni, da ugotovi pravilnost uporabljenih kreditov in kreditno sposobnost.
Podrobnejša navodila o delu in nalogah bančne revizije izdela Istrska bank# d. d. Navodilo potrdi Poverjeništvo ža finančne Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
10.	člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o preverjanju gospodarskega in finančnega poslovanja.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
75.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva P,NÖO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH
1.	člen
Odlok o davkih z dne 31. julija 1951 (Uradni list štev. 7-42/51) se dopolni tako, da se za 5. členom vstavi 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
Pri podjetjih, pri katerih ni finančnim organom na razpolago delajlnejši^ knjigovodskih ali drugih ustreznih dokazil, iz katerih je razvidna višina stvarnih dohodkov v smislu določil prejšnjih členov, se dohodnina odmeri po ugotovljenem bruto prometu.
Način in stopnjo odmere te dohodnine predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Uporabi se tudi za vse primiere, katerih davčna obveznost do dneva objave še ni urejena.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
76.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda ]A na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom' Poverjeništva PNÖO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrcržni ljudski odbor
ODLOK
O POOBLASTILU IZVRŠILNEMU ODBORU
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA, DA POSTAVI POSAMEZNE GOSPODARSKE PANOGE JAVNEGA POMENA POD ENOTNO UPRAVO
1.	člen
V	primerih, ko se zaradi uspešnega opravljanja nalog, predvidenih v gospodarskem planu, pokaže za potrebno, da se kaka gospodarska panoga zaradi posebnega pomena, ki ga ima za gospodarstvo Istrskega okrožja, postavi pod enotno upravo, lahko Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odločbo odredi podjetje, ki je izključno pooblaščeno, da se na ozemlju Istrskega okrožja bavi s tako dejavnostjo.
2.	člen
V	smtislu .1. člena odrejeno podjetje prevzame v roku, navedenem v odločbi, v svojo upravo ostala
podjetja in sredstva, ki se na ozemlju Istrskega okrožja bavijo ali ki so namenjena dotični gospodarski dejavnosti, in ki so našteta v odločbi. Lastniki so dolžni ta podjetja* oziroma sredstva predati v roku in na način, predviden v odločbi.
Prevzem se izvrši na osnovi inventure, ki jo opravi tričlanska komisija. Komisijo imenuje pristojno poverjenitvo oziroma svet.
Komisija pozove lastnika, naj prisostvuje inventuri sam ali po pooblaščencu.
3.	člen
Pristojno poverjeništvo oziroma svet odredi potrebne ukrepe v zvezi s prenosom poslov na odrejeno podjetje, v kolikor takih predpisov ni v odločbi Izvršilnega odbora.
4.	člen
Gornje določbe se ne tičejo vprašanja lastništva prevzetih podjetij oziroma sredstev.
Odrejeno podjetje je pooblaščeno, da podvza-me z lastniki pogajanja o eventualnem odkupu oziroma zakupu prevzetih privatnih podjetij oziro-m'a sredstev. Dosežene sporazume mora odobriti Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
77.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja Í947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PREKRŠKIH 1. člen
Prvi odstavek 137. člena odloka o prekrških z dne 18. julija 1949 (Uradni list št. 3-19/49) se spremeni in se glasi:
»Ce gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen in to v natančno določenem znesku, vendar največ do 500 dinarjev, sme oblastni organ s svojimi predpisi pooblastiti pripadnike Narodne zaščite ali uslužbence inšpekcijskih organov, da na samem kraju izterjajg to denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri samem prekršku. Z odlokom se pooblastijo lahko tudi druge uradne osebe, da za določenene prekrške izterjajo kazen po tem postopku.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič I. r.	Ernest Vatovec 1. r.
78.
Ha podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK 4
O IZPREMEMBI ODLOKA O DOBIČKU IN RAZDELITVI DOBIČKA GOSPODARSKIH
PODJETIJ
1.	člen
3.	člen odloka o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij z dne 31. julija 1951 (Uradni list štev. 7-35/51), se izpremeni in se glasi:
»Podjetja odvajajo v proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora tudi vso maso dobička, ki izvira iz njihovega monopolnega položaja, za one proizvode, katerim odredi Istrski okrožni ljudski odbor monopolne cene.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta'1951.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič L r.	Ernest Vatovec L r.
79.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
Ò IZPREMEMBI ODLOKA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU DELAVCEV IN USLUŽBENCEV IN NJIHOVIH DRUŽIN
1. člen
Drugi odstavek 35. člena odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951 (Uradni list štev. 8-44/ 51), se izpremeni in se glasi:
»Ta pravica gre zavarovancu dokler otrok oziroma vnuk ni starejši od 14 let. Po 14. letu, a praviloma najdalje do 24. leta starosti otroka ozi-
roma vnuka, gre zavarovancu ta pravica sarmo' takrat, če otrok oziroma vnuk redno poseea foto ali jet učenec v gospodarstvu, v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.«
2.	člen
Ta odlok velja od 1. oktobra 1951. dalje.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Pelar Kraljevič 1. r. .	Ernest Vatovec 1. r.
80.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO zai Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O PREJEMKIH OSEB V DELOVNEM IN USLU2BENSKEM RAZMERJU IN UČENČEV V GOSPODARSTVU
1.	člen
Odlok o prejemkih oseb v delovnem in usluž-benskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne
31.	julija 1951 (Uradni list st. 7-38/51) se dopolni tako, da se za 29. členom doda 29.a člen, ki se glasi:
»29.a člen
Ce podjetje ne ostvari določenega fonda stalnih plač, je dolžno kriti nedoseženi del fonda stalnih plač iz sredstev svojega rezervnega fonda.
Ce podjetje ne ostvari določenega fonda stalnih plač, pa nima sredstev iz rezervnega fonda, prejemajo delavci in nameščenci svoje plače v razmerju po ostvarjenem plačnem fondu.
Ce podjetje ostvari manj kot 80 % fonda stalnih plač, pa nima sredstev iz rezervnega fonda plač, mu zagofovi Istrski okrožni ljudski odbor s kreditom ah dotacijo sredstva največ do 80 % določenega fonda stalnih plač.
Izjemoma od prejšnjega odstavka lahko Istrski okrožni ljudski odbor z dotacijo ali krediti zagofovi tudi ves znesek fonda stalnih plač posameznim podjetjem, o katerih že vnaprej domneva, da ne bodo mogla v rednih razmerah ostvariti določenega fonda stalnih plač.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem lisfu.
Koper, dne 47. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik'
Na osnovi 2. člena odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva' in financ z dne 3. avgusta 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor tale
SKLEP
Potrdijo se sledeče odredbe in tarifa, ki jih je izdal Izvršilni odbor na podlagi pooblastila z dne
3.	avgusta 1947:
1.	Odredba o merjenju prostornine pomorskih ladij z dne 16. avgusta 1950.
2.	Odredba o redu v lukah z dne 16. avgusta
1950.
3.	Odredba o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu z dne 23. avgusta 1950.
4.	Odredba za opravljanje prevoza potnikov in prtljage v javnem avtomobilskem prometu z dne
6.	septembra 1950.
. 5. Odredba o sklepanju pogodb v gospodarstvu z dne 4. oktobra 1950.
6.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov z dne 4. oktobra 1950.
7.	Odredba o podaljšanju veljavnosti za gospodarsko leto 1950-51 ter o spremembi odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949-50 in odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949-50, z dne 22. novembra 1950.
8.	Odredba o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij z dne 13. decembra 1950.
9.	Odredba o delovnih knjižicah z dne 13. decembra 1950.
10.	Tarifa pristojbin za merjenje prostornine pomorskih ladij z dne 4. oktobra 1950.
Koper, dne 3. februarja 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Rado Pišoi 1. r.	Vjekoslav Diminič L r.
82.
Na osnovi 2. člena odloka o pooblasiilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva in financ z dne 3. avgüsla 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor tale
SKLEP
Potrdijo se sledeče odredbe in odlok, ki jih je izdal Izvršilni odbor na podlagi pooblastila z dne
3.	avgusta 1947:	........
1.	Odredba o ižpremembi odredbe o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma z dne 26. julija 1951.
2.	Odredba o izgradnji investicijskih objektov kmečkih delovnih zadrug in o oprostitvi kmečkih delovnih zadrug od investicijskih dolgov z dne 20. avgusta 1951.
3.	Odredba o izdajanju dovoljenj za izvozne in uvozne posle z dne 14. avgusta 1951.
4.	Odredba o zamenjavi točk za nakup industrijskega blaga z dne 14. avgusta 1951.
5.	Odlok o prometu z alkoholnimi pijačami z dne 15. avgusta 1951.
6.	Odredba o dodelitvi stimulacijskih bonov kmečkim delovnim zadrugam z dne 16. avgusta
1951.
7.	Odredba o splošni zdravniški in zobozdrav-niški tarifi z dne 14. avgusta 1951.
8.	Odredba o poštni, telefonski in telegrafski •tarifi z dne 15. avgusta 1951.
9.	Odredba o plačah in stroških v gostinskih podjetjih in obratih z dne 23. avgusta 1951.
10.	Odredba o ukinitvi odredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu z dne 3Ò. avgusta 1951.
11.	Odredba o izpremembi tarife o plačevanju žignine in drugih pristojbin za pregled in žigosanje meril in plemenith kovin, z dne 30. avgusta 1951.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
83.
V zvezi s 53.a členom poslovnika Istrskega okroženga ljudskega odbora Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOČA,
da ima Svet za prosveto in kulturo Istrskega okrožnega ljudskega odbora 23 članov.
Za člane tega sveta se imenujejo:
1.	Abram Mario, ¡poverjenik za prosveto in kulturo IQLTT.
2.	Ribarič Danilo, učitelj, uslužbenec IOLO.
3.	Beltram Živa, v. d. poverjenika Sveta za prosveto in kulturo OLO, Koper.
4.	Carić Ivo, profesor, v. d. poverjenika Sveta za prosveto in kulturo OLO, Buje.
5.	Vilhar Srečko, učitelj, referent za znanost in kulturo.
6.	Jukič Ivan - Iso, sekretar agitpropa Okrožnega komiteja KP-STO.
7.	Janež Lucijan, profesor, direktor učiteljišča v Portorožu.
8.	Lughi Giovanni, profesor, direktor liceja v Kopru.
9.	Martinc Peter, profesor, direktor gimnazije v Kopru.
10.	Kumar Srečko, glasbenik, direktor glasbene šole v Kopru.
11.	Divo Romanità, profesor, direktor liceja v Piranu.
12.	Mevla Vladimir, profesor, inšpektor za italijanske srednje šole Okraja Koper.
13.	(Agarinis Nazario, predsednik Italijanske unije.
14.	Fusilli Leone, podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper.
,	15. Morovič Mira, profesor na gimnaziji v Bujah.
16.	Castro Armando, učitelj, upravitelj osemletke v Šičovljah.
17 Frelih Evgen, direktor gledališča v Kopru.
18.	Benussi Ersilia, učiteljica, upravitelj osemletke. v Kopru.
19.	Plišič Jože, učitelj, upravitelj osemletke v Dekanih.
20.	Kalan Ludvika, učiteljica v Piranu.
21.	Kosovič Ivan, učitelj v Bujah.
22.	Bencich Maria, učiteljica v Umagu.
23.	Delise Nivia, učiteljica v Izoli.
Koper, dne 17. septembra 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič L r.	Ernest Vatovec L r.
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
84.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva in financ, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODLOK
O PREJEMKIH PRIPADNIKOV NARODNE ZAŠČITE IN CIVILNIH OSEB V SLUŽBI PRI NARODNI' ZAŠČITI
I.
SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Redni prejemki v smislu tega odloka so osnovna plača in dodatki.
Pravica do rednih prejemkov pripada zaščitnikom, podoficirjem in oficirjem narodne zaščite, ki so postavljeni na položaj z odločbo pristojnega starešine po predpisih odloka o narodni zaščiti z dne 14. septembra 1947 (Uradni list št. 2-13/47).
Civilne osebe imajo pravico do rednih prejemkov, če so z odločbo pristojnega starešine postavljene na kak položaj, ki je za take osebe predviden po formaciji.
V odločbi o postavitvi je treba navesti prejemke, do katerih ima postavljeni pravico.
2.	člen
Prejemki tečejo od dneva nastopa službe do konca meseca, v katerem je oseba, uslužbena pri narodni zaščiti, razrešena dblžnosti z odločbo o prenehanju uslužbenskega razmerja.
Ob postavitvi na višji ali nižji položaj pripadajo prejemki novega položaja od prvega dne 'naslednjega meseca.
3. člen
Prejemki po tem odloku so določeni v čistih zneskih.
4. člen
Pripadniku narodne zaščite, ki zaradi službenih potreb ni mlogel izkoristiti rednega letnega dopusta, se za ta čas izplačajo dvakratni redni prejemki.
Posebni zadržki v interesu službe, zaradi katerih pripadnik narodne zaščite ne more nastopiti dopusta, morajo biti izkazani z odločbo načelnika okrožnega poveljstva narodne zaščite.
Vlil.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
XIV.
XV.
ГЈ
1У
„	19.500.-
„ 18.200.-„ 16.900.-„	15.600.-
„	14.300.-
„ 13.500,-„	13.000,-
„ 11.000.-
S formacijo bo določeno, kateri položaji spa- • dajo v posamezne plačilne razrede.
11.	člen
Pripadniki narodne zaščite prejemajo za čas, ko obiskujejo tečaje, svoje dotedanje prejemke.
III.
5.	člen
Podoficirji in oficirji narodne zaščite smejo biti z odločbo za nastavitev pristojnega organa odrejeni za vršilce dolžnosti na višjem položaju od tistega, na katerem se nahajajo. V takem primeru se * jim lahko odredi plača za dva plačilna razreda nižja od plače, ki je določena za položaj, na katerem vršijo dolžnost, v kolikor ta plača ni manjša od plače njihovega poprejšnjega položaja.
6.	člen
Pripadniki narodne zaščite, ki poleg svoje redne dolžnosti začasno zastopajo osebe na drugem položaju, dobivajo prejemke položaja svoje redne službe.
7.	člen
Oficirji narodne zaščite, ki so začasno razrešeni dolžnosti, prejemajo do postavitve na novi položaj prejemke svojega dotedanjega položaja.
8.	člen
Predpisi odloka o javnih uslužbencih z dne 14. novembra 1948 (Uradni list 6-87/48) o odstranitvi uslužbenca iz službe se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike narodne zaščite.
9.	člen
DODATKI
12.	člen
Pripadnikom narodne zaščite, razen tistih, ki so omenjeni v 13. členu tega odloka, pripada osebni dodatek na služo v odstotkih od osnovne plače, in
sicer:
po 2 do 5 let službe..................... 5 %
po	5	do	10	let	službe....................10%
po	10	do	15	let	službe....................15%
po	15	do	20	let	službe.................20 %
po	20	letih službe ...............25 %
13.	člen
Zaščitnikom ter komandirjem prelazov, krajevnih in mestnih postaj, pripada osebni dodatek na službo v odstotkih od osnovne plače, iff sicer:
po 3 do 6 let službe.................... 8 %
po 6 do 9 let službe....................12%
po 9 do 15 let službe...................20 %
po 15	letih službe..............40%
14.	člen
Pripadniki narodne zaščite uživajo vse pravde, določene z odlokom o socialnem zavarovanju delàvcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne
31.	julija 1951.
15.	člen
Pripadnikom narodne zaščite se službena leta izračunajo po predpisu tretjega odstavka 20. člena odloka o narodni zaščiti.
II.
OSNOVNA PLAČA
10.	člen
Pripadniku narodne zaščite se izplačuje osnovna plača, kakor sledi:
I. razred H- „
IH. „
IV.	„
V.	„
VI.	„
VII.	„
din 30.000.— „ 28.500,-„ 27.000.-„ 25.500,-„ 24.000.-„ 22.500.-„ 21.000.-
Civilnim osebam v službi pri narodni zaščiti pripadajo prejemki po odloku o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951.
16.	člen
Načelnik okrožnega poveljstva narodne zaščite srhe v sporazumu s poverjenikom za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora posameznim pripadnikom narodne zaščite odrediti dodatek za delo v posebnih pogojih po predpisih 12. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu ter posebno nagrado za izredne uspehe oziroma zasluge pri delu po predpisih 23. člena istega odloka ter 23. člena odloka o narodni zaščiti.
Če se pripadnik narodne zaščite odredi na drugo službo, izda načelnik okrožne uprave narodne
zaščite odločbo, ali naj se mu ta dodatek še nadalje izplačuje.
17.	člen
Glede povračila stroškov za ločeno gospodinjstvo veljajo za pripadnike narodne zaščite predpisi odredbe o potnih in selitvenih stroških delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 14. avgusta 1951 (Uradni list 9-52/51).
18.	člen
Ta gdlok slopi v veljavo z dnem objave. v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 7. septembra 1951.
V. d. tajnika :	Predsednik :
Alfonz Dolher l. r.	Julij Beltram 1. r.
85.
Na podlagi 15. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O DODATKU ZA TERENSKO DELO
1.	člen
Terensko delo opravljajo tisti delavci, nameščenci in uslužbenci ljudskih odborov, uradov, zavodov in gospodarskih podjetij, ki so poslani z določenimi nalogami na začasno terensko delo izven kraja svoje stalne zaposlitve, če traja taka zaposlitev več kot petnajst dni.
2.	člen
Terenska dela se glede na njihovo težo, naravo terena ter življenjske in delovne pogoje razvrstijo v dve kategoriji in sicer:
I. — V rudarstvu:
1.	v prvo kategorijo:
a)	Geološka in geofizična preiskovanja, rudarska raziskovanja, geološka preiskovanja tal in podzemeljskih voda, topografska merjenja in snemanja;
b)	globinska vrtanja, odpiranje rovov in oken na rudarskih terenih zaradi eksploatacije;
c)	vsa druga terenska dela, ki se opravljajo na delališčih, kjer še niso organizirane menze iii nastanitev uslužbencev, vendar pa največ tri mesece od začetka del;
2.	v drugo kategorijo:
a)	obhod obratov in naprav podjetja;
b)	dela, našteta v 1. točki pod b ), kjer so za uslužbence organizirane menze in nastanitev;
c)	dela, našteta v 1. točki pod c), po pre-, teku treh mesecev.
---m------- i—;—
II. — V prometu:
1.	v prvo kategorijo:
a)	zaznamovanje in trasiranje cest;
b)	terenska dela pri graditvi objektov, kjer še niso organizirane menze in nastanitev uslužbencev, vendar pa največ tri mesece od začetka del;
2.	v drugo kategorijo:
a)	terenska dela pri graditvi objektov, kjer so za uslužbence organizirane menze in nastanitev;
b)	terenska dela iz 1. točke pod b), po pretekli treh mesecev.
BI. — V gradnjah:
1.	v prvo kategorijo:
Vsa terenska dela, ki se opravljajo na dela-liščih, kjer še niso organizirane menze in nastanitev uslužbencev, vendar pa največ tri mesece od začetka del;
2.	v drugo kategorijo:
a)	pripravljalna dela, graditev objektov, rekonstrukcija, adaptacija ter vzdrževanje gradbenih objektov, če so za uslužbence organizirane menze in nastanitev;
b)	dela, našteta v 1. točki po preteku treh mesecev.
IV.	— V elektrogospodarstvu:
1.	V prvo kategorijo spadajo naslednja terenska dela, če za uslužbence na terenu niso
organizirane menze in nastanitev; vendar-
največ do treh mesecev:
a)	raziskovalna dela za elekfrifikacijske objekte;
b)	prevoz težkih strojev in delov od železnice oziroma ladje do kraja montaže;
c)	dela pri gradnji in montaži daljnovodov od 110 kilovoltov;
2.	v drugo kategorijo spadajo:
a)	dela pri graditvi elektrifikacijskih objektov, pri konsolidaciji terena, montažna dela pri elektrifikacijskih objektih, dela pri rekonstrukciji in adaptacijah, projektiranje na terenu, nadzorstvo nad izvrševanjem gradenj ter terenska laboratorijska dela, ki se opravljajo na terenih, kjer so za uslužbence organizirane menze in nastanitev;
b)	dela, navedena v 1. točki po preteku treh mesecev.
V.	— V geodetski službi:
1. v prvo kategorijo:
a)	triangulacija in precizni nivehnan, ki se opravljata na terenih, oddaljenih od cestnih komunikacij;
b)	triangulacija, precizni nivelnian in snemanje ozkih pasov (za trasiranje prog, cest in podobno) na vseh terenih;
c)	detajlno merjenje, ki se opravlja na kakršnem koti terenu, kjer za uslužbence ni organizirana nastanitev in menza;
2.	v drugo kategorijo:
detajlno merjenje, ki se opravlja na terenu, kjer je za uslužbence organizirana nastanitev in menza.
- ■	...........á
VI.	— V poljedelstvu:
1.	v prvo kategorijo spadajo naslednja dela, kjer za uslužbence ni organizirana nastanitev in menza;
aJ peaoloŠKa, geološka, geodetska in hidro-loŠKa razisKOvanja ter pregled terena;
b)	preisKòvalna dela za melioracijske objekte;
c)	zaznamovanje in trasiranje in gradnja obrambnih nasipov, melioracijskih kanalov, vodnih tokov in melioracijskih in regulacijskih gradenj;
dl triangulacija, precizno niveliranje, snemanje ozkih pasov in detajlno merjenje;
e)	preizkušanje kmetijskih traktorjev, strojev, naprav in orodja;
f)	.preiskovanje in pobijanje rastlinskih bolezni in škodljivcev;
g)	preiskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni, parazitarnih invazij in steniiteta pri domačih živalih;
h)	umetno osemenjevanje domačih živali;
i)	postavljanje in obiskovanje znanstvenih
preiskovalnih ogledov;
j)	preizkušnja posevkov za semensko proiz-
vodnjo;
k)	projektiranje na terenu in nadzor nad vršenjem gradenj;
D terenska laboratorijska dela; ml montažna dela na vodnih črpalkah in me: lioraeijskih propustiti;
n)	dela na rekonstrukciji in adaptaciji objektov;
o)	selekcija;
p)	rastlinsko zaščitna dela;
r) premenjava in ocenjevanje živine in nabavljanje plemenske živine;
2.	v drugo kategorijo:
a)	dela iz prve kategorije pod k) do r), kadar se vrši v krajih, kjer je za uslužbence organizirana menza in nastanitev;
b)	pomološko in ampelografsko raziskovanje.
3.	člen
Kot povračilo stroškov, vezanih na delo na terenu, pripada dnevno:
a)	za prvih petnajst dni dnevnice za službeno potovanje po predpisih odredbe o potnih in selitvenih stroških delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 14. avgusta 1951;
b)	ža ostali čas pa v posameznih kategorijah terenskih del v rudarstvu, prometu, gradnjah, elektrogospodarstvu in kmetijstvu, dnevni terenski dodatek:
1. V prvi kategoriji terenskih del:
a) uslužbencem 1. vrste .... 520,— din
440.-	din
360,-	din
380.-	din
310,-	din
240.-	d.n
din
b)	uslužbencem II. vrste in delavcem VII. in VIII. skupine . . .
c)	uslužbencem III. in IV. vrste in ostalim delavcem in vajencem 360,— din
2.	V drugi kategoriji terenskih del:
a)	uslužbencem I. vrste ....
b)	uslužbencem II. vrste in delavcem VII. in VIII. skupine .
c)	uslužbencem' III. in IV. vrste in ostalim delavcem in vajencem 240.-
c)	Za ostali čas v posameznih kategorijah terenskih del v geodetski službi dnevni terenski dodatek:
1.	V prvi kategoriji terenskih del:
a)	uslužbencem I. in II. vrste ter delavcem VII. in Vlil. skupine 560,-
b)	uslužbencem HI. in IV. vrste in
ostalim delavcem............ 480.— din
2.	V drugi kategoriji terenskih del:
a)	uslužbencem I. vrste .... 380.— din
b)	uslužbencem H. vrste in delavcem Vil. in Vlil. skupine . 310.— din
c)	uslužbencem 111. in lV. vrste in
ostalim delavcem............ 240,— din
4.	člen
Višina dodatka za terensko delo v pomorstvu se določa po tem, ali je na terenu organizirana prehrana in nastanitev uslužbencev in pa glede na vrsto, v katero je uslužbenec razvrščen.
Uslužbencem in delavcem pripada dnevni dodatek za terensko delo v naslednjih zneskih:
1.	če na terenu ni organizirana prehrana in nastanitev:
a)	uslužbencem I. vrste .... 520,— d.n
b)	uslužbencem II. vrste in delavcem VII. in Vlil. skupine . 440.— din
cl uslužbencem III. in IV. vrste in
ostalim delavcem ........... 360.— din
2.	če je na terenu organizirana prehrana in nastanitev:
a)	uslužbencem I. vrste .... 380.— din
b)	uslužbencem II. vrste ter delavcem VII. in VIII. skupine . 310.— din
e)	uslužbencem III. in IV. vrste in
ostalim1 delavcem	240.— din
* 5. člen
Uslužbencem pomožnih služb na terenu (administrativne, finančne, ekonomsko- komercialne in drugih!, ki opravljajo izključno le pisarniško delo, se dodatek za terensko delo iz 3. člena zmanjša za 25 odstotkov.
Uslužbencem in delavcem v rudarstvu, prometu, gradnjah, elektrogospodarstvu, geodetski službi in v kmetijstvu, ki ne vzdržujejo rodbine, se pri terenskih delih iz prve kategorije zmanjša dodatek za 25 odstotkov, pri terenskih delih iz druge kategorije pa za 50 odstotkov od zneskov, ki so določeni v 3. členu te odredbe.
LETO V ST. 11
STRAN 165;
Uslužbencem in delavcem v pomorstvu, ki ne vzdržujejo rodbine, se pri terenskih delih ob pogojih iz 1. točke drugega odstavka 4. člena te odredbe zmanjša dodatek za 25 odstotkov, ob pogojih iz 2. točke drugega odstavka 4. člena pa za 50 odstotkov od določenih zneskov.
Uslužbencem' in delavcem v geodetski službi, ki opravljajo terenska dela v času od 15. novembra do 15. marca, se dodatek za terensko delo lahko poveča do 30 odstotkov. Odločbo o tem izda pristojni poverjenik glede na vremenske razmere.
6.	člen
Če se terensko delo opravlja na delališču, kjer so organizirane menze in nastanitev, ter traja delo več kakor en mesec, ne sme dodatek za terensko delo presegati temeljne plače.
7.	člen
Izjemno od 3. člena te odredbe se sme uslužbencem in delavcem podjetij v rudarstvu, prometu, gradnjah in elektrogospodarstvu, ki opravljajo terensko delo v službenem kraju v podjetjih, ki so potujoča, oziroma ki se selijo iz enega terena na drugi, dati dodatek za terensko delo največ do zneska, ki je določen za uslužbence in delavce, ki opravljajo dela iz druge kategorije.
Podjetja, za katerih uslužbence in detevce se lahko uporabijo določbe tega člena, višino dodatka za terensko delo ter čas, za katerega naj se dodatek izplačuje, določi predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	člen
Cestnim nadzornikom, ki morajo zaradi opravljanja dela iz področja .svoje dnevne službe potovati v mejah svojih terenskih enot, pripada pavšalni mesečni dodatek za terensko delo od 1.200 do 2.400 dinarjev.
Višino tega dodatka med najnižjim in najvšjim zneskom: določi z odločbo organ, ki je pristojen za nastavitev v soglasju s pristojnim poverjenikom, upoštevajoč velikost enote, težo terena ;n druge okoliščine, ki utegnejo vplivati na višino stroškov v zvezi s takim potovanjem.
9.	člen
Nadzornikom daljnovodov, ki zaradi opravljanja dela iz področja svoje službe redno potujejo v mejah svojih terenskih enot, pripada pavšalni mesečni dodatek za terensko delo v znesku 2.400 do 4.800 dinarjev.
Višino tega dodatka med najnižjim in najvišjim zneskom določi predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora, upoštevajoč velikost enote, težo terena in druge okoliščine, ki utegnejo vplivati na višino stroškov, ki so v zvezi s takim potovanejm.
10.	člen
Uslužbencem in delavcem, ki opravljajo terenska dela iz 2. člena le odredbe zunaj svojega službenega kraja, ki pa se lahko vsak dan po oprav-
ljenem delu vrnejo v ta kraj, se sme plačevati kot dodatek za terensko delo največ 50 % od zneskov, ki so določeni za dela druge kategorije.
Za katera dela in delališča se uporabljajo določbe iz prednjega odstavka in koliko znaša dodatek, določi predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
11.	člen
Terenski dodatek po tej odredbi se ne izplačuje uslužbencem in delavcem, ki imajo pravico do dodatka za vkrcanje in druge ugodnosti ukrcanega osebja.
12.	člen
Uslužbencem in delavcem, ki prejemajo dodatek za terensko delo po tej odredbi, ne pripada povračilo stroškov za ločeno življenje, izvzemši uslužbencem in delavcem, ki se lahko vsak dan vračajo v svoj službeni kraj.
Uslužbenec ali delavec, ki ob 'odhodu na teren prejema povračilo zaradi ločenega življenja, ker njegova družina živi izven njegovega stalnega službenega kraja, dobi poleg dodatka.za terensko delo tudi povračilo za dejanske izdatke za stanovanje v svojem' službenem kraju, če je pp presoji neposrednega starešine pogrebno, da to stanovanje obdrži.
13.	člen
Dodatek za terensko delo se izplačuje za nazaj in sicer na koncu meseca oziroma po končanem: terenskem delu, če se to dokonča v teku meseca.
Uslužbencu ali delavcu se na njegovo zahtevo lahko izplača akontacija do zneska mesečnega dodatka za terensko delo, če ima to delo trajati manj kot en mesec pa za toliko dni, kolikor bo trajalo.
14.	člen
Glede obračunavanja izplačila dodatka za terensko delo ter prevoznih in drugih stroškov, ki so v zvezi z delom na terenu, se uporabljajo predpisi odredbe o potnih in sektvenih stroških delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 14. avgusta 1951.
15.	člen
Dodatek za terensko delo se izplačuje po tej odredbi od 1. avgusta 1951 dalje. S tem dnem prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o plačevanju dodatka za terensko delo.
16.	člen
Potrebna navodila za uporabo te odredbe bo izdal predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
17.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
86.
Na podlagi 6. člena odloka o določanju in kontroli cen z dne 25. maja 1946 (Uradni list PNOO štev. 13—91/46) določa Uprava za cene pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledečo
ODLOČBO
O NAJVIŠJIH CENAH ZA OBRTNIŠKE STORITVE A. Brivska stroka
Í. Britje z obvezno uporabo alkohola
za dezinfekcijo .................25.— din
2.	Britje z uporabo dišeče vode .	.	30.— „
3.	Britje z uporabo dišeče vode in česanje ..........	35.—	„
4.	Britje glave..........................30,—	„
5.	Striženje las ......................  40,—	„
6.	Striženje las do golega .	.	.	.	30.—	„
7.	Umivanje glave in sušenje las .	.	80.„
8.	Mazanje las z oljem ali brilaniino .	5.—	„
9.	Prirezovanje (fazoniranje) brade .	30.—	„
10.	Nega brkov .	  10,—	„
11.	Britje vratu z miljenjem ....	10,—	„
B. Frizerska stroka
12.	Striženje las........................40,—	din
13.	Železna, onduiacija las..............50.—	„
14.	Vodna onduiacija las.................70.—	„
15.	Umivanje las s siišenjein :n mazanjem s kremo..........................100,—	„
16.	Mazanje las z oljem ali brilaniino .	10.—	„
17.	Česanje in navijanje las .	.	.	.	80,—	„
18.	Trajna onduiacija — navadna 250 do 400.— „
19.	Trajna onduiacija — kemična 400 do 600.— „
20.	trajna oiduíácija — komplet. 600 do 800.— „
21.	Ščetkanje las........................20.—	„
22.	Električna - masaža lasišča .	.	.	40.—	„
23.	Masaža glave z lotjonom ....	60.—	„
Pripomba k A in B: Za specialne ondulacije je treba predložiti kalkulacije v odobritev Upravi za cene pri Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Za abonma imajo stranke pravico 10% popusta. Za dela opravljena ha domu stranke je dovoljeno vračunati pribitek največ do 100% od določenih ceh upoštevajoč oddaljenost od brivnice, vremenske prilike itd.
Za brivske in frizerske storitve ob uradno priznanih praznikih je dovoljeno zaračunati pribitek največ do 50%. Ob nedeljah se ta pribitek ne sme zaračunati.
Kakršnokoli priračunavanje materiala k določenim cenami posameznih del ni dovoljeno, ker je ves potrošni material v cenah že vračunan.
Cenik mora biti v vsakem brivskem in frizerskem obratu izobešen na vidnem mestu.
C.	Krojaška stroka
24.	Cela obleka dvovrstna ali
športna . . . . . .	2500 do 3300 din
25. Površnik — raglan plašč .	1995 do 2365 „
26. Zimski plašč ....	2310 do	2970 „
27. Kratki zimski paleto .	2310 do	2970 „
28. Pelerina s kapuco . .	840 do	1080 „
29. Polovni plašč ali trenchkot		
s podlogo		2310 do	2970 „
30. Plašč za prah ....	945 do	1215. „
31. Smučarska obleka .	1365 do	1755 „
32. Smučarske hlače navadne	525 do	675 „
33. Hlače moške ....	630 do	810 „
34. Moški suknjič ....	1680 do	2160 „
35. Delovna obleka ....	820 do	1050 „
36. Delovna, kombinacija ■		
(tuta) .......	525 do	673- „
37. Kratke hlače ....	210 do	270 „
38. Hlače za telovadbo		
dolge (trenirke) ....	210 do	270 „
39. Šoferske halje ....	590 do	760 „
40. Uniforma kompletna, dolge		
in jahalne hlače ter titovka	2730 do	3500 „
41. Uniforma za industrijsko		
milico z dolgimi hlačami .	640 do	820 „
D. Šivilska stroka		
42. Ženska obleka navadna .	400 do	700 „
43. Ženska dvodelna obleka .	500 do	800 „
44. Športna bluza ....	200 do	300 „
45. Francoska bluza	300 do	400 „
46. Bolejo z rokavi ....	250 do	350 „
4/fe Bolero brez rokavov .	150 do	200 „
48. Jutranja halja — dolga .	400 do	500 „
49. Pisarniška* halja ....		380 „
50. Jutranja halja — kratka		350 „
51. Enostavni gladek plašč .	1300 do	1500 „
52. Težak športni plašč .	1500 do	1800 „
53. Srednji težki zimski plašč	1200 do	1600 „
54. Komplicirani moderni plašč	1800 do 2200 „	
55. Francoski kostim	1300 do	1600 „
56. Angleški kostim ....	1100 do	1300 „
57. Platneni kostim ....	700 do	900 „
58. Težki jopič		700 do	900 „
59. Planinski jopič ....	400 do	600 „
60. Smučarski jopič navadni .	420 do	650 „
61. Smučarske hlače navadne	40Ö do	450 „
62. Veterni jopič ....	400 do	600 „
63. Krilo navadno z gumbi ali		
gubami		300 do	400 „
64. Kratke hlače gornje .	150 do	250 „
Pripomba k C in D: Pri izdelovanju oblek za dečke do 10. leta se cena zniža za 50%, za dečke do vštetega 14. leta pa za 25%. Za dekliška oblačila se sme zaračunati odškodnina na podlagi dejansko porabljenega izdelavnega časa, pri čemer se režijska ura računa 90 dn. Po tej režijski ceni se zaračuna-iudi večji izdelavni čas pri posebno izdelanih ženskih oblačil h in ženskem perilu.
Cenik mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh krojaških in šiviljskih delavnicah.
E. čevljarska stroka
65.	Moški škornji in gojzerji, templan-
ci, novi podplati.................. 420,— din
66. Moški templanci................ 350.— „
67.	Ženski templanci — nòvi podplati .	310.— „
68.	Moške pete nove — novi opetniki,
nov napetnik......................
69.	Ženski škornji in gojzerji, nove pete, novi opetniki in nov napetnik .
70.	Ženske lesene pete, nove, preoblečene z novim napelnikom .
71.	Moške pete popravljene — nov
napetnik in izravnavanje izhojene pete .	...................
72.	Ženske usnjene pete, popravljene,
nov napetnik in izravnavanje izhojene pete......................
Cenik mora biti izobešen na vidnem mestu v
vseh čevljarskih delavnicah.
F.
Prekoračenje, cen, navedenih v tem ceniku se smatra za špekulacijo v smislu 1. člena odloka o enotnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljene špekulae ¡c in gospodarske sabotaže z dne 25. junija 1948 (Uradni list 4-70/48).
G.
Ta cenik velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 8. septembra 1951.
Poverjenik: Jure Marovac 1. r.
ZAPISNIK
prve seje III. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega; odbora, ki se je vršila dne 14. junija 1951 v mali dvorani gledališča v Kopru
Ob 9. uri izvrši predsednik prejšnjega delovnega predsedstva Diminič Vjekoslav pregled prisotnih in ugotovi, da je od
184 izvoljenih odbornikov
135 prisotnih,
17 opravičeno odsotnih in
32 neopravičeno odsotnih iz česar izhaja, da je seja sklepčna.
V delovno predsedstvo so predlagani in soglasno izvoljeni: Abram Mario kot predsednik, Medica Erminij kot tajnik ter Beltram Julij, Gobbo Ne-rino, Gorjan Antonio in Diminič Vjekoslav kot člani.
Predsednik Abram Mario se v imenu delovnega predsedstva zahvali za izvolitev, pozdravi zastopnika Vojne uprave JÀ Perovška Franceta in majorja Sužnjeviča, nakar predlaga sledeči dnevni red:
1.	a) izvolitev 3 overovateljev zapisnika,
b)	poročilo overovateljev zapisnika,
2.	poročilo o problematiki;
3.	predlogi novih odlokov:
a)	odlok o zborih volivcev,
b)	odlok o svetih volivcev in komisijah volivcev,
c)	odlok o delu ljudskih odborov okrajev in mest,
d)	odlok o krrielijskih zadrugah,
e)	odlok o obrtništvu,
f)	odlok o posesti in nošenju orožja,
g)	odlok o finančnih prekrških,
h)	odlok o gospodarskih podjetjih invalidskih organizacij,
i)	odlok o knjiženju lastnine nepremičnin, ki
so splošno ljudsko' premoženje,
j)	odlok o nadaljnji dopolnitvi odloka o javni
arbitraži,
k)	odloki o proglasitvi gradenj za občeko-ristna dela;
4.	spremembe poslovnika Istrskega okrožnega
ljudskega odbora;
5.	izvolitev stalnega predsedstva Istrskega
okrožnega ljudskega odbora;
6.	r a z n o.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet.
K 1.
a)	Za overovatelje zđpisriika so piedlagmi in soglasno izvoljeni: Crollini Elia, Knez Ivan ih Božič Danko.
b)	v imenu overovateljev zapisnika It. rednega zasedanja poroča Tavčar Zorko, da so ovčroVatctji prečilali zapisnik, 1er da je isti pravilno sestavljen in prevodi skladni; poročilo je dano rta glasovanje in soglasno sprejeto.
K 2.
Beltram Julij poda poročilo p gospodarski problematiki Istrskega okrožja. V diskusiji o tem poročilu govori Medica Erminij o dosedanji realizaciji plana investicij in o nalogah za njegovo realizacijo v bodoče, Gorian Antonio o sodelovanju predstavnikov ljudske oblasti z delavskimi sveti ter sveti in zbori volivcev za povečanje in izboljšanje industrijske proizvodnje, Beržan Josip o položaju in problemih kmetijstva, o izvoznih možnostih, o problemih trgovine in obrtništva, kulture na vasi, o vprašanju cest, zlasti ceste Izola—Baredi, Gobbo Nerino o potrebi sodelovanja z volivci in ijrtdskimi množicami, o mehanizaciji kmetijstva ter poziva odbornike naj iznesejo probleme, da se bo o rijiti razpravljalo in jih skušalo rešiti, Dimiriič Vjekoslav o dosedanjem pomanjkljivem stiku odbornikov ž volivci svoje volivne enote in nezadostnem zanimanju za probleme doličnoga kraja, Muženič Bruno o problemih MEO Izola, Zlobec Emil o problemu plinarne v Izoli.
Nato poda predsednik Abram Mario besedo predstavniku Vojne uprave JA Francetu Perovšku, ki govori o sedanjih aktualnih in perečih gospodarskih in drugih problemih Istrskega okrožja, nakar zaključi Beltram diskus jo z odgovorom in pojasnili na posamezna vprašanja in probleme, ki so jih postavili v diskusiji posamezni odborniki.
)	K 3.
Kolenc poda poročilo komisije za odloke s pripombami in predlogi za spremembe nekaterih členov posameznih odlokov, nakar se preide na razpravljanje o posameznih predloženih odlokih.
165.- „ 165,— „ 230.- „
145.- „
100.- „
a)	Oldlok o zborih volivcev prečila n obrazloži Dolher Alfonz. Abram Mario pripomni, da v italijanskem prevodu beseda »adunanza« ne odgovarja, ter predlaga naj bi se pooblastila komisija za odloke, da prouči to vprašanje in postavi ustrezajočo besedo. Odlok je dan na glasovanje in sprejet skupno s predlogom Abrama,
b)	Odlok o svetih volivcev in komisijah volivcev prečita Dolher Alfonz, nakar se isti da na glasovanje in soglasno sprejme.
c)	Odlok o delu in pristojnosti ljudskih odborov okrajev in mest prečita Dolher Alfonz; odlok je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
Ob 14. uri se seja prekine do 16. ure.
d)	Odlok o kmetijskih zadrugah prečita in obrazloži Dolher Alfonz. Kolenc Črtomir predlaga, naj se črta zadnji odstavek člena 72; že komisija za odloke je razpravljala naj bi se vprašanje bremen zemljišč ob njihovi vložitvi v zadrugo prepustilo zadrugi sami. Po daljši diskusiji, v kateri sodelujejo Babič Milan, Biloslav Narcis, Kolenc Črto-minr, Beltram Julij, Medica Erminij, Gobbo Nerino, Knez Ivan, Lanza Francesco, Abram Mario, Benčič Franc, Jakomin Valerij, Fusilli Leone, Prion Karel in Petrič Vladimir, se ta odlok soglasno sprejme s sledečimi popravki: črtajo se zadnji odstavek 72. člena, drugi odstavek 80. člena in drugi odstavek 81. člena osnutka.
e)	Odlok o finančnih prekrških. Makovac Jure prečita in obrazloži odlok. V diskusiji, v kateri sodelujejo Kolenc Črtomir Tavčar Zorko, Makovac lure, Lanza Francesco in Beltram Julij, se pokažejo razni nedostalki lega predloga, nakar se soglasno sklene, da se ta osnutek vrne komisiji za odloke, ki naj ga do prihodnje seje tega zasedanja ponovno prouči in predela na podlagi ugotovitev današnje diskusije.
f)	Odlok o obrtništvu prečita in obrazloži- Kolenc Črtomir. Po daljši diskusiji, v kateri sodelujejo Abram Mario, Kolenc Črtomir, Zlobec Emil, Medica Erminij in Fili lanko, v kateri se pojasnijo razne točke tega odloka, se isti soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagal Fili Janko, da se k prvi točki 29. člena doda, da Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko izda dovoljenje za opravljanje obrti v Istrskem okrožni tudi osebam, ki nimajo stalnega bivališča v Istrskem okrožju.
g)	Odlok o gospodarskih podjetjih invalidskih organizacij prečita in obrazloži Fonda Libero; odlok je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
h)	Odlok o posesti in nošenju orožja prečita in obrazloži Kolenc Črtomir, ki pripomni, da je komisija za odloke predlagala, naj se zadnji odstavek člena 11- dopolni tako, da se glasi: »Orožje se odvzame tudi, če tisti, ki je imel dovoljenje, umre in če dedič v teku enega meseca po zapustnikovi smirti ne dobi dovoljenja za posest in nošenje orožja ali če podedovanega orožja v tem roku ne proda osebi, ki ima dovoljenje za posest in nošenje orožja.« Nato se da odlok na glasovanje, in se soglasno sprejme z dostavkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.
i)	Odlok, o knjiženju lastninske pravice na nepremičninah, ki so splošno ljudsko premoženje.
Kolenc Črtomir prečita in obrazloži ta odlok, ki se da na glasovanje in soglasno sprejme.
к)	Dolher Alfonz prečita in obrazloži odloke o proglasitvi za občekoristna dela:
аа)	gradnje skladišča podjetja »Kotarsko trgovinsko poduzeće Buje« v Umagu;
ibb) gradnje skladišča in odkupne baze kmetijske zadruge v Strunjanu;
cc) gradnje samskega doma Rudnika* črnega premoga v Sičovljah;
dd) gradnje garaže in upravnega poslopja okrajnega avtopodjetja v Umagu ter stanovanjske 'tuše v Umagu,
ki se vsak posebej dajo na glasovanje in soglasno sprejmejo.
K 4/
Dolher Alfonz prečita' in pojasni predlog sprememb poslovnika Istrskega okrožnega ljudskega odbora in njegovega Izvršilnega odbora, nakar se da predlog na glasovanje in soglasno sprejme.
K 5.
Ker je v zvezi s spremembo poslovnika Istrskega okrožnega ljudskega odbora in njegovega Izvršilnega* odbora potrebna tudi izvolitev stalnega predsedstva Istrskega okrožnega ljudskega odbora, se predlagajo in soglasno izvolijo v stalno predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora Vatovec Ernest kot predsednik, Lenarduzzi Romano kot namestnik predsednika in Kraljevič Petar kot tajnik.
K 6.
Odbornik Delise iz Izole vpraša za pojasnilo glede zaplenjenih ribiških ladij iz Izole, nakar mu pojasni Beltram Julij potek te zadeve.
Ker se nihče drugi ne oglasi k besedi, zaključi predsednik Abram Mario prvo sejo III. zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora ob 24. uri.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram L r.
Podpisani overovatelji zapisnika smo precitali zapisnik ter ugotovili, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Elia Crollini L r. Ivan Knez 1. r. Danko Božič 1. r.
ZAPISNIK
druge seje III. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo dne 30. in
31.	julija 1951 v gledališču v Kopru
Ob 9.10 uri otvori predsednik Istrskega okrožnega ljudskega, odbora Vatovec Ernest sejo in ugotovi, da je od
184 izvoljenih odbornikov 119 prisotnih,
39	opravičeno odsotnih,
26	neopravičeno odsotnih,
iz česar sledi, da je zasedanje sklepčno.
Nato pozdravi Komandanta Vojne Uprave polk. Stamatoviča Miloša in ostale goste ter predlaga
sledeči dnevni red:
1.	Obrazložitev novih odlokov.
2.	Sprejem novih odlokov:
a)	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka u upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih,
b)	odlok o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij,
c)	odlok o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje,
d)	odlok o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki,
e)	odlok o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu,
f)	odlok o plačah osebja v trgovini na debelo in na drobno,
g)	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih,
h)	odlok o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin,
i)	odlok o davkih,
j)	odlok o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine ter o razdelitvi deviz, doseženih z izvozom,
k)	odlok o kaznih ter varnostnih in vzgojnih poboljševalnih ukrepih,
l)	odlok o razglasitvi graditve oddajnika »Radiofonia d. d.« v Belem Križu pri Piranu za občekoristno delo,
m)	odlok o razglasitvi kamnoloma gradbenega podjetja »Edilif« v Izoli za občekoristno delo.
3.	Izvolitev Višjega javnega tožilca
4.	Razno.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet.
Nato poda predsednik besedo Komandantu Vojne Uprave JA polk. Stamatoviču Milošu, ki pozdravi zasedanje v imenu Vojne Uprave JA.
K 1.
Predsednik Izvršilnega odbora IOLO Beltram Julij poda poročilo in obrazložitev odlokov, ki so na dnevnem redu zasedanja.
V diskusiji k temu poročilu govori Pišoi Rado o vplivu novih odlokov na delovno disciplino v tovarnah in podjetjih, Kozlovič Celestin o vplivu novih odlokov na trgovino ter o stanovanjskem vprašanju, Medica Erminio o kmetijstvu, Klun Mario o cenah vinu, Turk Viljem o važnosti in pomenu predlaganih odlokov, Beržan Josip o življenjskem standardu in o novem plačilnem sistemu, Fonda Angelo o vprašanju cen, nakar da Beltram Julij pojasnila na vprašanja posameznih odbornikov.
Ob 13. uri se seja prekine do 16. ure.
K 2.
Kolenc Črtomir prečila poročilo komisije za odloke o predlaganih odlokih, nakar se preide na čitanje posameznih predlaganih odlokov.
a) Kolenc Črtomir prečita odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodar-
skih podjetij po delovnih kolektivih; k temu pripomni, da je komisija ža odloke predlagala sledeče spremembe: za 5. členom se vstavi novi, 6. člen, ki Se glasi: .»Člani delavskega sveta in člani upravnega odbora morajo varovati uradno tajnost. Za svoje delo so odgovorni kot uradne osebe.* Sedanji 6. člen poslane 7. člen, dosedanji 8. člen pa se spremeni tako, da se glasi: »9. člen. — Direktorja podjetja imenuje na predlog delavskega sveta pristojni ljudski odbor, pod katerega plansko vodstvo spada podjetje. Direktor zasebnega podjetja, ki spada pod določbe tega odloka, je praviloma lastnik podjetja. Če dela proti predpisom Istrskega okrožja, ga lahko razreši Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.« V diskusiji o tem odloku govorijo Delise Gievarmi, Gobbo Ne-rino in Beltram Julij, nakar se da odlok na glasovanje in sprejme z 1 vzdržnim glasom.
b)	Kolenc Črtomir prečila odlok o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij 1er poroča, da je komisija za odloke predlagala sledečo spremembo tega odloka: »Za 6. členom se doda nov, 7. člen, ki se glasi: ,Če posluje gospodarsko podjetje brez lastne krivde z izgubo, odloči pristojni ljudski odbor po pregledu poslovanja podjetja o sanaciji oziroma o nadaljnjem poslovanju podjetja. — Isto velja tudi za izgube, ki so nastale v poslovanju podjetja do 31. julija 1951.’ — Sedanji 7. člen postane 8. člen odloka.« V diskusiji sodelujejo Gobbo Nerino, Knez Ivan, Beltrami Julij, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.
c)	Gobbo Nerino prečila odlok o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje. Kolenc Črtomir pripomni, da je komisija za odloke predlagala sledečo spre-memebo tega odloka: »4. člen se spremeni in se glasi: Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora sporazumno s predsednikom sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše način obračunavanja razlik v ceni, ki jo dosežejo trgovska in gostinska podjetja.« V diskusiji govorijo Kralj brane, Delise Giovanni, Gobbo Nerino in Beltram Julij, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.
Ob 20.15 uri se zasedanje prekine in se nadaljuje 31. julija 1951 ob 8.45 uri.
d)	Gobbo Nerino prečita odlok o ureditvi prometa s kmetijskimi pridelki. K tem odloku pripomni, da je komisija za odloke predlagala sledečo spremembo: »V členu 8. naj se namesto dosedanje najvišje denarne kazni 5000 dinarjev predpiše denarna kazen do 15.000 dinarjev.« V diskusiji o tem odloku govorijo Jerman Ernest, Delise Giovanni, Gobbbo Nerino, Fili Janko, Knez Ivan, Borisi Giuseppe, dr. Kovačič Stanko in Potlecca Pietro, na kar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.	’
e)	Dolher Alfonz prečita odlok o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu; v diskusiji k temu odloku
govorijo Gobbo Nerino, Beržan Josip, Pišot Rado, Valentič babij, Med.ca Цттш.ј, Tomasin Plinio, Knez Ivan, Zlobec Emil in Beltram Julij, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme.
f)	Gobbo Nerino prečita odlok o plačah osebja v trgovini na debelo in drobno, kateri se da na glasovanje in soglasno sprejme.
g)	Gobbo Nerino prečita odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih ter pripomni, da je komisija za odloke predlagiia sledečo spremembo tega odloka: »točke 1., ,2. in 3. prvega odstavka 3. člena naj se spremenijo takole:
»1. Če ima vojaški invalid skupno z ženo in ^otroci, ki prihajajo v poštev za preživnino za *oh*oke, manjši dohodek, kot pa bi znašal dohodek, če bi se računalo na vsakega teh družinskih članov 5000 dinarjev na mesec oziroma po 60.000 dinarjev na leto, mu gre preživnina za tiste otroke, katerih preživaljanje na ta način ni krito;
2. Na enak način se izračuna število upravičencev do preživnine za otroke, če invalidnino uživajo vdova in otroci ali pa samo otroci.«
Te spremembe so potrebne samo v slovenskem in hrvaškem besedilu, dočim italijansko besedilo odgovarja temu besedilu. Nato je odlok dan na glasovanje in soglasno sprejet s popravkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.
h)	Dolher Alfonz jarečiia odlok o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin, ter pripomni, da je komisija za odloke predlagala sledečo spremembo: »V 93. čl. naj se namesto najvišje dosedanje kazni 5000 dinarjev predpiše najvišja denarna kazen do 15.000 dinarjev.« V diskusiji govori Borisi Giuseppe, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagala komisija za odloke.
it Odlok o davkih prečita Dolher Alfonz; v diskusiji o tem odloku govorijo Knez Ivan, Makovac Јцге, Turk Viljemi, Kozlovič Celestin, Pišot Rado, Medica Erminio, Delise Giovani, Beltram Julij, fferkov Danilo, nakar se da odlok na glasovanje in sprejme z 1 vzdržanim glasom.
j)	Fili Janko prečita odlok o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine ter o razdelitvi deviz doseženih z izvozom; v diskusiji o tem odloku govorijo Knez Ivan, Salich Attilio, Beltram Julij, Pečarič Srečko in Borisi Giuseppe, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme.
Ob 13. uri se seja prekine do 16. ure.
k)	Kolenc Črtomir prečita odlok o kaznih ter varnostnih in vzgojnih poboljševalnih ukrepb. V diskusiji p tem odloku govorila Borisi Giuseppe in Furlani Stanko; Furlani Stanko predlaga, da se za 27. čjenom vstavi še en člen, 28. člen, ki se glasi:
»Odvzem predmetov 28. Člen
Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje, ki so nastali s kaznivim dejanjem' ali bili dobljeni kot nagrada za kaznivo dejanje, se smejo vzeti, če so storilčeva last.
Ti predmeti se smejo vzeti tudi tedaj, kadar
niso storilčeva lasi, če to terjajo splošna varnost ali moralni razlogi, vendar pa pravice drugih, terjati od storilca odškodnino, s tem niso prizadete,«
Sedanji 28. člen bi postai 29. člen, in tako dalje do konca, tako da bi imel ta odlok 51 členov namesto 50.
Nadalje predlaga Furlani Stanko, da bi se v prvem odstavku 11. člena zvišali najvišji zneski denarnih kazni cd 50.000 dinarjev na 100.900 din odnosno od 300.000 dinarjev na 500.000 dinarjev.
Nato se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme s popravkom, ki ga je predlagal Furlani Stanko.
1)	Dolher Alfonz prečita predjog odloka o razglasitvi graditve oddajnika »Radiofonija d. d.« v Belem Križu pri Piranu za občekoristno delo; odlok se da na glasovanje in soglasno sprejme.
mt Dolher Alfonz prečita odlok o razglasitvi kamnolma gradbenega podjetja »Edilii« v Izoli za občekoristno delo; odlok se da na glasovanje in soglasno sprejme.
K 3.
Beltram julij poroča, da je bil na predzadnjem zasedanju IOLO razrešen dotedanji Višji javni tožilec Dolher Alfonz in postavljen na njegovo mesto kot vršilec dolžnosti Furlani Stanko, ter predlaga da se Furlani Stanko izvoli za Višjega javnega tožilca. Ta predlog je soglasno sprejet.
K 4.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi Gobbo Nerino zasedanje s kratkim pregledom dela zasedanja ob 19.30 uri.
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
Podpisani overovatelji smo prečitili zapisnik 1er ugotovili, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Elia1 Crollini 1. r. Ivan Knez 1. r. Danko Božič 1. r.
Objava
Soc 34/12
V družbenem registru tukajšnjega sodišča se pri Tržaški zavarovalnici, delniški družbi — Assicuratrice Triestina, Società per azioni iz Kopra dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 3. 9. 1951.
Na podlagi zapisnika redne skupščine delničarjev imenovane družbe z dne 19. junija 1951 se vpiše:
1.	Nova člana upravnega sveta:	Pirc Jožef Andrejev iz
Kopra, Via Santorio 28, ravnatelj Istrske banke d. d. in Vatovec Josip, uradnik Istrske banke d. d. v Kopru in
2.	polog bilance za 1. 1950.
3.	Izbrišeta pa se: Martelanc Slavko od Vinka, predsednik in Bole Stanko, član.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 23. avgusta 1951.
Izdaja 1st.:Bici okrožni LO v Kopru.
Uredništvo in uprava v Kopru, — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.