KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA

Siikoiska mladinska   prireditev   v Boh, Bistrtci.
¦.     iTtbm.li» sreskcga naielstva je pri* Lc,:           ...:..;» sokolsKo društvo lept mla*
E,:                    Darcžljivi   »troci«   in   »Pos
E,                     < isti   dobičck   je  btl   namo*
K)i                       rcveže.m.
'                              2),   II.   ub   trch   p«-poU!ne
S:                             prcnovlieci sok^ski   dvo=
r>                     ..icžimo rcve/era tako korist*
..iVii.
i'rva  tučka programa je btl  tero*
.: t^žljtvi   otroci«.  Lahko  si   misiitt\
.vunčkarji«, kako  nam je bilo pfi
smi; gltdalt deklici, izmed katerih
;ir<»vdla bersču desetiik,   druj^a   pa
'»cracici   srebrno   vcrižico.    Mislili
ju  mati   prav  pošttno  ošteje.   a
:  se   začudili,  ko  sta bili   od   ma^
¦aljeni.    Prva   je   dobila   natnesto
—  stotak,   druga  pa  mesto   sre*
/iatu vcriiico.
¦.   - i   točki   je   slcdila   druga,   iiira   »Po*
^Klnji   rnuž«.   Pri   tcj   smo   inieli   dosti   za^
i.t\ e.   Najbolj   sta   nam   v   prvem   dcjanju
¦ ¦¦¦¦¦"•   i¦inko, županGV sin,  in Rurj«v  Ma«
'¦'.   sfa   se  na   vso   muč    prcpirala.
->.x se šcle takrat, ko jiina je sot
.    :>čiik   prišel   naznanit   veselo   nris
i.d,   iia    jt:   splav   na   Križrarjevi   lavi   že
¦'n^otuvl jcn.   Takoj   za njimi   je   ptišel   na
. k t     a',i-;i    veseljak   in   čcvljar   obenem,
''. ihcc, ki se je nato pakazal otto*
:<liki pavodnjcga niožfl.  Ta  pa je
ake lomil, da bi vsi kmalu popos
i:. \   drudera dejanju pa se  je imenitnci
.idrezal   križnar. Poscbno pa se jt  odliko«
•¦'   v   i-rizoru,   ko. je   Matev/ka  in   Janka
rami in ju trčil skup rtkoč: »Naj =
rismuka vidva   oba.n   V   tretjem
• •-¦  je  pa  pakaza)&  pravica.  Janko
vzel   nckje   srebrno   ura   fn   ab*
tatvine   Matcvžka.   Matcvžek   je
isa vse molče pretrpcl, ko pa  je
_ia  poSljejo v poboljšcvalTiied, je
v njetn. Povedal je vse po pra*
?upan  seveda ni  verjel,  da  zna
:ko tudi  krasti, Ko pa   jc  prišei
v sfibo Ktižnar. l;i jt zagavarjal Matcvika. je župan že sknro verjel. Vprašal je ?e Janka, ki pa je molte odkimal io yledal v tla. Sedaj p« je spoznol oče. da je žo res. Poizkusil je zvijaCo. Rekol je: »No, dcb.ro« Mstevžek, ti pcjdi h krojaču, naj ti vzame mero za bltiče.« Janko je kar na glns začei jokati, (oda to mu nič ni po magalo.
Zvonko Žagar, V. r. na Boh.  BiBtrici.
Velecenjeni  g. Doropoljskl!
Ta kraj. v katctem živrmo mi. Vam je gotovo znan. imcmijc se Za^oTjo in štcje po novcm štctju prihližno 35fHi duš, Iman mo 8razredno usnovno šolo in v sokoli skem dorau velik nder. kjer prirejamo tazne igre. \;aša zadnja igra je bila »>V braljcstvu palčkov«, ki je edini spurain na \~r\o H- JuIko Presterjtvo, ki nas je pted kratfcim zapusfila in uclpufnvaia v Vašo belo Ljubljano. Naš nder jc /ačasnn utih* itil, a ozivefi ga borao z itovo igro »čudež* nt jiosli«. To igrO bo priredLla učitetjica tl. Adamičeva. Če se nam bo ptedstava nbnesia, pridemo kar v Ljubljfluo pokaaat, kaj ztiamo.
Pcšiljam Vam pesemco o svoji mm cici. Ali je jjodua /a ubjavo?
2clela bi, da bt moje skromno pismo in — Le raogoče1 — tudi pesemco priobčili v  Vašem  cenjencm listu.
Lepo Vas  ptr/dravlja
Slavka JerLnova, uč. VL xa»r., Zagorje ob Savi
Odgovor:
Ljuba 'Slovka!
Obe  želji sera  Ti   izpolnil.  Ali   si  za» dovoljna? Pa le kmalu se spet oglasi! ZdraTol
Gospod Doropoljski