St. 107 V Trtftu, v Mtftllo 4» flMria 1994. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX i?**- tftkega Bt 30, 1. m ne epre$etnatofc ^ ft & di^teH Aato» O« rbec. — ft -n ^ ftok tiskarn* ~u*bile prevelike publicitete. Neki tržaški list pa si je pomagal — po tvoje. V svojem poročilu je namreč menil, da je Luzzatti v svojem govoru priporočal Hongresu socijologov zaščito narodnih iranjSin v državah — vzhodne Evrope! Kar naj bi seveda, pomenilo, da se to priporočilo ne tiče Italije! To je drzno zatemnje-vžire resnice. Luzzatti je sicer res pripovedoval, kako mu je pokojni angleški državnik Gladstone priporočal zaščito Armencev, ki jih je označal kot največje mučenik? civilizacije*. Izrecno pa je na-t ,al Luzzatri dvojno. Prvič, da omenja / v ence le kot primer za to, kako se zatirajo in preganjajo šibke narodne manjšine ----- Iržavah; drugič pa, da je bil zaščitnik vseh zatiranih naro- Seja narodne skupščine - Zasedanje zopet odgodeao v ostavki in je radi tega vseka debata nemogoča. i__ BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes je bil pri kralju vodja opozicijonalnega bloka Davi- dović. V političnih krogih sta se pojavili dve novi kombinaciji o rešitvi krize. Po prvi kombinaciji bi dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade Nastas Petrovič, vendar več politikov odločno zavrača to možnost. Najlažje bi se rešila kriza, če bi sestavil Pašić koncentracijsko vlado. Ako pa ne bi pristal na to vlado opozicijski blok, bi odpadla tudi ta kombinacija. Po drugi verjetnejši kombinaciji bi bil poverjen nalog za sestavo vlade predsedniku narodne skupščine Jovanoviću. Toda, ako bi se Jovanoviću ne posrečilo sestaviti vlade, bi dobil takoj nato Pašić volilni mandat. V političnih krogih računajo, da se bo kriza vlekla še 7 do 10 dni. Narodni blok smatra, da je zanj položaj zelo ugoden. Danes dopoldne je bila kratka seja narodne skupščine. Po prečrtan ju zapisnika zadnje seje je prečital predsednik skupščine Jovanović pismo ministrskega predsednika Pašiča, v katerem sporoča, da vlada ne more prisostvovati sejam zbornice, ker je v ostavki. Nato je predsednik Jovanović v smislu poslovnika zaključil sejo in naznanil, da se skliče prihodnja seja pismenim potom. Posianca Lazič in Moško vi je vić sta protestirala, češ da sta se zavila k besedi. Predsednik pa je poslanca zavrnil; kajti vlada je neodgovorna, ker fe Bodic ostane reimMIuuiec opozicije Radićev proglas - ornata? DUNAJ, 3. (Izv.) Tukajšnji list «Die Stunde* je priobčil v obliki brzojavke iz Beograda Radićev manifest na narod. «Die Stunde* piše, da je bil U proglas že objavljen v Jugoslaviji, kjer fe bil sprejet z velikim odobravanjem. V proglasu napada Radić kralja, radikalen in Srbe ter proklamira republikanstvo. BEOGRAD, 3. (izv.) Radi objave Radi-ćevega proglasa v djmafski «Stnnde»je položaj opozicije popolnoma omajan. Glede posvetovanj pri kralju trdijo, da radi-ćevci sploh ne bodo pozvani na dvor, ker obstoja običaj, da se poslanec, ki je prišel prvič v skupščino ne pozove na dvor, ampak se mora prijaviti Mm za avdijenco. Spričo tega običaja bodo radrćevci sami zaprosili za avdijenco; vsaj iz njihovih krogov prihaja ta vest. ... . O Radičevem proglasu v dunajskem listu «Stunde», b kateremu dostavlja Radič, da ga je jugoslovensko prebivalstvo z navdušenjem sprejelo, ni v Jugoslaviji ničesar znanega razven nekaterih izjav, ki jth je podal podpredsednik HRSS dr. Maček. V Jugoslaviji proglas sploh m bil še objavljen. Potemtakem je poročilo lista «Mun-de», ki trdi, da je bil proglas objavljen, neresnično. v velikih državah; drugič pa, da je Gladstone ---- dov, torej ne samo Armencev! In da je mislil pri tem tudi na italijansko državo govori neoporečno tisti odstavek v Luzzatti je vem govoru, kjer pravi do-fcesadno: da človeška beda potrebuje znanosti, ki bo stremela po »osvoboditvi od vsakega zatiranja, v prvi vrsti verskega m narodnega*, ker hoče, da bo «preko naše domovine, k* jo moramo ljubiti, sijal kult človekoljubja!* , .. Tu >e pač dovolj jasno povedana zelja odličnega italijanskega govornika; naj tudi v njegovi državi ne bo nikakega zatmmja, ce verskega, ne narodnega!! Beseda je tako čista in jasna, da ne morejo^ nobena sofistarija in najpretkanejše zvijanje mč amremeniti ali skriviti na nje vsebini m nje duhu. . .. , Luzzatti zahteva pravico m človekoljubno postopanje z vsemi, ki so »zatirani, šibki nedolžni*. Ne izključuje torej od zaščite nobene narodne manjšine. Temu dosledno ne dovoljuje nobeni državi — tudi ne najmogočnejši nacijonalni državi — pravice do zatiranja drugorodnih državljanov! Froti taki sodbi take avtoritete, kakor je Luigi Luzzatti, ne pomagajo nobeni triki v svrho latemn je vanja, ali zavijanja. Le žalostno ziamenje je, če njegove nauke odklanjajo v drlavi, ki bi morala biti ponosna, da je dflVa svojemu narodu in svetu tako pro-avetijenega. do plemenitosti razčiščenega dota. In vsi tisti, ki so doslej z vsem svojim po tepanjem nasprotovali njegovlim naukom 4 jih skrunili, bi morali skesano kloniti glavo pred duševno veličino in pleme-nKostjo Luigi Luzzattija! Razumemo da pada na njih grešno vest kot težko kladivo izjava Luzzattija, da tisti, ki hoče v ihienu domovine braniti in priporočati zatiranje drugih narodov, le onečašča svojo domovino! Huda beseda, porazna sodba in obsodba je to. Vprašamo pa: koliko mož ima današnja Italija, ki bi mogli in smeli s toliko pravico govoriti v imenu domovine, kakor r >~e in sme Luigi Luzzatti?! In koliko a.>>: ima sedanja Italija, ki bi z vrlinami svojega duha, svojega dela in s svojimi izkustvi tako dobro in točno poznali in razumeli pravi in resnični interes italijanskega naroda?! ,;alo jih je. Velika večina tistih pa, ki najbolj kričijo o svoji ljubezni do domovine in ki se ji najbolj narinjajo kot nekaki modri in nesebični svetovalci, ne segajo Luzzattiju niti do kolena v razumevanju /sega onega, kar more res služiti interesu, varnosti in ugledu čLžave pred svetom! Luigi Luzzatti govori srčno in plamene-nečo besedo proti vsakemu zatiran;u narodnih manjšin, proti tistim, ki hočejo dru-gorodcu odrekati ne le vsako pravico do samosvojega narodnega življenja, marveč tudi pravico do intimnega notranjega čustva — ljubezni do svojega narodnega bistva! Večkrat že smo ru- rali čuti iz ust sicer treznega, pametnega in miroljubnega Italijana kaj značilno mnenje, češ: kako •norete vi Slovani očitati Italijanom, da žalijo vaš narodni čut, ko vendar živite v italijanski državi in vam zato ne more biti dovoljeno, da bi gojili svoje posebno slovansko narodno čustvo!! Te pravice nimate! Vemo, da vsi tisti, ki tako govorijo, ne delajo tega iz hudobne volje, ali iz sovraštva. Uverjeni so pač o tem. To je posledica vse javne vzgoje, ki jim* je privzgojila tako ideologijo. V zmoti so. Ravno zato bi bilo potrebno in koristno, da bi naziranja moža, kakršen je Luigi Luzzatti, ki nič manje in nič manj goreče, gotovo pa pa^ metnejše ljubi svojo domovino, spoznali v sleherni italijanski hiši, da bi se — po besedi Luzzattija — jela boljšati srca, da bi civilizirani svet res postal — civiliziran, bister po umu in plemsnit v duši, da bi tudi Svečana proslavitev sedme stoletnice napollsKe nnlverze Krnil — testni doktor filozofije — Poklonite« Inozemska zsxtwttN NAPOLJ, 3. Davi ob 8.15 je prispel kralj s posebnim vlakom. Državnega poglavarja so sprejeli na kolodvoru vojvodi delle Pu-glie in di Spoleto ter civilna in vojaška oblastva. Kralj se je v spremstvu župana on. Angiuillija odpeljal z avtomobilom v kraljevo palačo. Tisočglava ljudska množica ga je na tej poti burno pozdravljala. Ob 9.45 se je v kr. gledališču «San Car-lo» izvršila v navzočnosti kralja svečana proslavitev 700letnice napoljske univerze. Obredu so prisostvovali vojvodinja Aost-ska, princ Aimone, vojvoda di Spoleto, konsularni zbor, zastopništva italijanskih in inozemskih univerz, civilna in vojaška oblastva, velika število dijakov in druge osebnosti. Gledališče si je nadelo nad vse praznično lice. Na odru so zavzele svoje prostore delegacije vseh vseučilišč v zgodovinskih kostumih posameznih ^ univerz. Sredi odra so sedli okoK mize minister za prosveto Gentile, rektor prof. Zambomni, napoljski župan on. Angiulli in senator prof. Torraca. Komaj je kralj stopil v kraljevo ložo, so vsi vstali ter priredili vladarju prisrčno manifestacijo, medtem ko je mestna godba zasvirala kraljevo koračnico. Nato se je župan zahvalil v imenu mesta kralju in vsem čestilcem ved in zastopnikom raznih držav, ki so hoteli počastiti današnji praznik znanosti. Rektor univerze prof. Zam-bonini je povdaril z velikim zadoščenjem, da se praznuje danes stoletno delo napoljr ske univerze na najvrednejši in najbolj svečan način, ter je izrazil svojo vdanost kralju, ministru in vsem navzočnim. Povzel je nato za besedo minister Gentile, ki je v imenu vlade pozdravil napoljsko univerzo, * najstarejšo, najslavnejšo po svojih spominih in zaslugah za znanosti* med univerzami stare kraljevine*. Minister je izrazil svoje zadoščenje nad tem, da so prišli danes v Napolj zastopniki vseh civiliziranih narodov in skoro vseh univerz in akademij. Tem slavnim možem, ki so prišli tu-sem, poslaniki bratske in ne-razdružljive skupnosti vseh duhov v češče- nju znanosti in teh njenih proslavljenih spomenikov, njim veljaj hvaležni pozdrav vlade in italijanskega naroda. Senator prof. Torraca je končno podal zgodovinsko sliko napoljske univerze. Nato so bile prečitane poslanice inozemskih zastopnikov in sfcer Anglije, Argentince, Belgije, Bolivije, Cehoslovaške, Cile-ja, Danske, Francije, Grčije, Irske, Jugoslavije, Litve, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Ogrske, Peruja, Poljske, Portugalske, Španske, Švedske, Švice, Zedinjemh držav in končno rektorja rimske univerze prof. Severija, zastopnika državnih in svobodnih univerz in drugih višjih zavodov Italije. Francoski delegat prol. Maley je prinesel tudi pozdrav francoske vlade. Za Poljsko je govoril tudi zastopnik senata. Ob 12. se je ceremonija končala in kralj ae Je povrnil v kr. palačo. Ob 13. se je podal akademski zbor rektorjem Zamboninijem na čelu v kr. palačo, kjer je bila kralju izročena doktorska diploma «ad honorem* s sledečim besedilom: «VII. stoletnico ustanovitve napoljske univerze je akademski senat na soglasni predlog filozofske in književne fakultete, priznavajoč visoko naobrazbo N. V. kralja Viktorja Emanuela III. in njegovo posebno izvedenost na polju mumizmatike, proglasil kralja za čast. dokt. filozofije in leposlovja». Kralj se je zahvalil za to počeščenje ter stisnil vsem članom akademskega zbora roko. Nato so bili sprejeti zastopniki inozemskih univerz, s katerimi se je kralj prisrčno pogovarjal. Ob 14.45 se je kralj s svojim spremstvom odpeljal s posebnim vlakom proti Rimu. * Napoljsko univerzo je ustanovil 1. 1224. cesar Friderik II. Danes ima ta zavod 4 fakultete poleg visoke šole za notarijat in za farmacevtiko, dragocen mineraloški in zoološki muzej, številne kabinete, botanični vrt ter s sijajnimi aparati opremljeno astronomsko in meteoroško opazovališče v Capodimonte. Vseučiliška knjižnica šteje okoli 200.000 knijg. Mussolini cdpstule o Sicilijo Državni podtajnik Bonardi ostane na svojem mestu - Mussolini in rusko poslaništvo RIM, 3. Obenem z vojnim ministrom Diazom je podal ostavko državni podtajnik Bonardi. Mussolini si jejakra*pndrfal ^Sav^V-^anje l^aja, ka odločitev. Danes je Mussolini potrdil Bo- „jJLtfl. komunistična do deljek ob H), uri Potovanje bo trajalo do 14. t. m., nakar se povrne v Rim. V političnih krofih kroži glas, da je ministrski predsednik Mussolini opozoril rusko poslaništvo, naj se ne vtika v italijanske notranje razmere. listi namreč pripo- nardija, ki torej ostane državni podtajnik vojnega ministrstva. Vse kaže, da ostane glede drugih ministrov vse pri starem. Mussolini odpotuje jutri ob 13. v Formi-jo, odkoder se odpelje na oklopnici «Dante Alighieri* v Palermo. MussoliriSja bodo spremljali minister za mornarico Thaon di Revel, sen. Oontarini ter kabinetni načelnik Paolucci. Ministrski predsednik se bo sestal na Siciliji z ministri D» Giorgio, Car-nazza, Corbino in Gentile, ki so vs» Sicili-janci. Mussolini prispe v Palermo v pon- vsa italijanska javnost prišla slednjič do zavesti, da čast, ugled in korist vsakega naroda je v tem, da je napram ljudem dragega. plemena pravičen, dobroten in človekoljubih, da pa s zatiranjem le ^kruni svoje ime pre svetom! Dobri in plemeniti med seboj naj bodo vsi narodi! To jasno in nespremenljivo resnico je povedal Lui£i Luzzatti na mednarodnem kongresu socijoiogov tudi svojemu italijanskemu narodu! Tisti, ki hočejo potajevati narodu to resnico, slabo služijo svoji domovini! vedujejo, da se je na ruskem poslaništvu Lostn terega so se udeležila komunistična poslanca on. Graziadei in on. Bombacci ter mnogo drugih odličnih komunistov. Po obedu, da so se gostje zabavali ob ubrano donečih glasovih klavirja. Pefi so tudi nekatere komunistične mednarodne himne. Taki sestanki niso Mussoliniju všeč in radi tega je opozoril ruskega poslanika, naj se drži obveze, da se ne bo mešal v politične boje v Italiji. Nekateri politiki so celo govorili o diplomatskem incidentu, a te domneve so gotovo pretirane. Dopoldne je sprejel ministrski predsednik Mussolini upravnega tajnika fašistov-ske stranke comm. Marinellija, ki mu je poročal o napredovanju fsirnna Do danes je vpisanih r faiistovvka stranko 503.930 članov; ako se bo vpisovanje v tem ritmu nadaljevalo, bo itela fašistovska stranka po mnenju Mnisotinija nad t milijon pristašev. 1. malnlk v Rusiji Troddjevi opomini MacDocaldu DUNAJ, 3. Prvi majnik se je praznoval v Moskvi s svečano sejo sovjetov. Trocki je tu v svojem govoru napadal socijaliste, ki da pomagajo današnji buržoaziji, katera se skuša rešiti iz neprijetnega svojega položaja. V preteklosti so se na praznik dela potr jala načela osemurnega delavnika, mednarodne solidarnosti in borbe proti militarizmu; danes pa da je Zveza ruskih republik edina država, kjer se v resnici spoštuje osemurni delavnik. Trocki se je nato obrnil proti militarizmu, ki triumfira danes v zapadni Evropi, kakor v Franciji, na Poljskem, v Romuni^, ter napadel Japonsko, kjer da širi milttaristična stranka glasove, da hoče rusko prebivalstvo na obali Tihega oceana avtonomijo in da kliče pri tem na pomoč tokijsko vlado. «Zveza sovjetskih republik — je zaključil govornik — mora biti tedaj oprezna. V Angliji ima MacDonaldova vlada strah pred meščanstvom; ako bi pa imeli laburisti pogum, bi sklenili z nami pogodbo, ki bi postavila na glavo svetovno zgodovino. Zveza ruskega proletarijata z angleškim bi tvorila pravo podlago za mir. Nedavno ie MacDonald rekel: Proti Moskvi smo se borili in smo zmagali. To — pravi Trocki — ni res. MacDonald ne more premagati rdeče Moskve, ki jo je zgradil Lenin: Mož, ki naj premaga rdečo Moskvo, se ima še roditi.» ^_ Don Sturzo ne obupuje Izjave dopisnika* «Tempsa». Don Sturzo in Vatikan. PARIZ, 3. Poluradni «Temps» je prinesel izjave, ki jih je dal don Sturzo njegovemu rimskemu dopisniku. «Pri zadnjih volitvah — je rekel don Sturzo — sicer nismo dosegli tako velikega uspeha kakor v letu 1921; toda radi tega pa ne mislite, da je stranka danes šibkejša. Ako bi ne bilo sedanjega volilnega zakona, bi popolarci dobili več poslancev kakor pri volitvah v L 1921. Kljub hudemu pritisku smo dosegli 650.000 glasov. Moja stranka bi imela 40 poslancev, ki bi tvorili kompaktno skupino; skupina bo v opoziciji, ki je zelo razdeljena, najmočnejša. Naša stranka bo ostala predvsem demokratska. Jaz sem moral prepustiti vodstvo stranke drugim radi talarja. Kot duhovnik se nisem hotel izpostavljati napadom, kajti pri tem bi trpel ugled vere. Na moje mesto je prišel lajik. Zagotavljam Vam. da iekom 4 let, ko sem bil politični tajnik stranke , nisem imel odnošajev z Vatikanom in sicer niti javnih, niti tajnih. Aretacije v Franciji povodom 1. majnika. PARIZ, 3. Policija je izročila sodnemu ob-lastvu 8 demonstrantov, ki so bili aretirani za 1. majnika. Trije od teh so obtoženi radi prepovedane nošnje orožja, eden radi razdeljevanja spisov. Stavka odvetnikov v Vicenzi VICENZA, 3. Včeraj so stopili v stavko odvetniki vsega okrožja, radi česar se riso vršile razprave na civilnem in kazenskem Tribunalu. Sprejeta je bila resolucija, ki ugotavlja veliko pomanjkanje sodnikov in kjer se zahteva od ministra Oviglio takojšnje zboljšanje tega položaja. V nasprotnem slučaju, da se bo stavka odvetnikov nadaljevala. ____ Angleško-belgijski pogovori v Londonu LONDON. 3. Belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Hymans sta te dni gosta pri MacDonaldu v vili Chequers, Tam se nahaja tudi angleški finančni minister Snowden. «Evening Standard^ zatrjuje, da se bosta belgijska ministra, ki sta poučena o Poincarejevih naziranjih, potrudila spraviti med seboj stališči Anglije in Francije. «Belgijski delegati — piše omenjeni list —- pripravljajo načrt, po katerem bi se odpravili pridržki Poincareja z ozirom na udejstvitev Dawesovih predlogov. Zalogi, ki imajo nadomestiti porursko zasedbo, tvorijo jedro pogajanj.» Priseljevanje v Argentinijo PARIZ, 3. Današnji «Temps» poroča iz Brazilije: Radi novega zakona v Združenih državah, ki zelo omejuje priseljevanje v Združene države, je število priseljencev v Argentinijo narastlo. V teku prvih 4 mesecev 1. 1924. se je priselilo v Argentinijo trikrat toliko ljudi kakor v istem času lanskega leta. Največ priseljencev je iz Nemčije, Cehoslovaške in Poljske. Izžrebanje inozemskih posojil v Romuniji BUKAREST, 3. Romunska brzojavna agencija javlja: Finančno ministrstvo bo tekom tega meseca izžrebalo v svrho amortizacije vrednostne papirje romunskih zunanjih posojil. Pismo iz Jugosiaviie Ljubljana, dne 1. maja 1924. Gospod urednik! Naj Vam napišem ko4 uvod k današnjemu pismu kratek opis o zadnjem boju črnogorskih komitskih vojvod. Bilo je pred kakimi štirinajstimi dnevi, ko so nočevali vojvode komltskega pokreta, bivši solunski dobrovoljci v okolici Nikšiča. Iz spanja jih nenadoma probucfl glas kontrakomite z vprašanjem: «A!i so pri tebi odmetniki?» Strel iz puške vedno čuječega vojvode Save Raspopoviča je bil odgovor na vprašanje in kontrakomita se zgrudi, zadet v srce, mrtev na sneg. Ali z zadnjim naporom svojih sil je še uspel, da je dal svojim tovarišem dogovorjen znak. Pričela se je borba. Neizprosna in odločna borba, junakov, sinov istega naroda, pa raznega mišljenja. Na eni strani nasprotniki ujedinjenja, črnogorski odmetni-ki, ki vidijo v ujedinjenju razžaljenje črnogorskega ponosa, na drugi strani bivši pravi komiti za časa vojne, preizkušeni borci za pravo jugoslovenrko mise!. In dočim leži vojak jugoslovenske misli mrtev pred vrati odmetniške koče. pade ,strel in zadene smrtno Savo Raspopoviča, strah in trepet Črne gore m Albanije. Tn Sava Raspctpovič, o katerem je govoril narod, da ga krogija ne more ubiti in odide pred božji stol, kamor je odšlo že 300 ljudi, ubitih od njega. Iz koče, v kateri leži mrtvi Sava, ir.leti brat Save, vojvoda M u jo. Tedaj ga opa/i kontrakomita in more ga ustreliti v hrbet toda stari junak noče. Zakliče Mu ji: «Obrni se, Mujo, da ti streljam u čelo V hipu sta naperjeni puški obeh, v istem hipu padeta strela in brez krika sprejme smrt oba v svoje hladno narečje. Borba postaja ljutejša. Vsak umik pomeni sramotno smrt, borba pa časten pogin. Dvajset junakov, v katerih se osre-dot&ćuje vse junaštvo našega plemena, se bije, toda v sredi borbe se ne pozablja na Ženo in otroka. Prično se pogajanja in ženi je dovoljen prost odhod. 2ena pa noče iz koče, ker je njen mož od komitov obsojen na smrt: «Vidiš to bombo, mene in tebe bo ubila, ti izdajica, ti si povedal kontrakomitom, da no Čujem o tu». In ženo nažene mož s silo iz koče, njen jok pretrese zrak, ker zapušča še živega moža, toda obsojenega na smrt. Iz daljne Amerike je prišel kot dobrovoljec v Srbijo in po vseh težavah in naporih osvobodilne vojne si je zgradil tu svoje ognjišče in sedaj pada vsled nezavednosti njegovih bratov. Bomba se razpoČi in zadnja faza boja 2ftvs vlktfjt v ATLANTA, 31 Števil« žrtev, ki jA je zahteval ciklon v Gecrgijl, lansanip in Aiasld, znate ijft Na Stota* ljudi je brez strehe. Kontrolor Društva narodov prispel v Budimpešto DUNAJ, 3. Včeraj zjutraj je prispel v Budimpešto generalni komisar Društva narodov Smith v spremstvu ogrskega finančnega ministra barona Koranyija. Smith je časnikarjem na kolodvoru izjavil, da bo z veseljem izvrševal svofo misijo na Ogrskem: po njegovem mnenju je obnovitev Ogrske predpogoj za povratek rednih razmer v Evropo. Sinoči je Smith imel svoje prve pogovore z ministrskim predsednikom Bethlenom in z uglednimi finančniki. Finančni minister je izrazil nado na najboljši uspeh mednarodnega posojila za Ogrsko. Danes je bil predložen zbornici načrt, Id pooblašča vladala zvišanje uvoznik carin. sc je pričela. Brez krika padajo junaki, vse umira brez strahu. V koči so že vsi mrtvi, samo dva sta še živa. Polotita na prosto, da se predata, toda dve kroglji končata njuno življenje. Poldne je bilo in boj je končan. Trupla komitov prepeljejo v Nikšič, drugi dan pa igra vojaška godba žalostinko na grobu junakov, pravih borcev za zmago juge ;lo-venstva... Pa zakaj Vam pripovedujem ta tragični dogodek? Se vedno živo je junaštvo našega naroda in še vedno ni nobena fraza. In to junaštvo je vzrok, da se tudi naše ujedinjenje ne vrši tako hitro, kakor bi se moglo in moralo. Raje v smrt, kakor da opustim od svoje misli, raje v pogin, ko da priznam zmoto. To je parola junakov. In ta junaška trmoglavost vzbuja povsod strasti in vsled te junaške necdjenlji-vosti padajo žrtve na obeh straneh. Toda tudi ta boj na življenje in smrt ima svojo dobro stran. Zakaj on preprečuje, da bi dobili kot rešitev gnil kompromis, temveč rešitev bo zmaga močnejšega, bo zmaga pravih borcev za jugoslovensko misel. Današnja vladna kriza je ena od odločilnih bitk za bodočnost Jugoslavije. Ali bo naša država enetna, edinstvena in močna Jugoslavija, ali pa bo zmes državic in nesrečna ponovitev dogodkov po Samo vi in Dušancm smrti. Samo to je bistvo sedanje krize in samo tako razume to krizo tudi srbski narod in zato so njegove vrste vedno bolj strnjene, zato je bodoča volilna zmaga radikalov vedno bolj zasi-gurana. Nikakor nočem reči, da jc današnja radikalna stranka takšna, da bi to zmago tudi zaslužila. Toda to je tudi postransko vprašanje, ker odločilno dejstvo je, da so znali radikali postaviti vprašanje tako, da se narod zaveda, da pomeni glasovanje za radikale tudi potrditev edinstvene Jugoslavije. Ko pa bo misel enotnosti jugosloven-skega naroda popolnoma zasidrana, ko si ne bo upal nihče, tudi najbolj ciničen demagog, napasti tega fundamentalnega zakona Jugoslavije, tedaj Šele pridemo v drugo fazo bitke, v boj za avtonomistično ureditev. Tedaj pa bo tudi misel narodne samouprave zmagala, ker ne bo imela več v sebi nevarnosti centrifugalne tendence, temveč bo centripetalna sila, ki bo zbirala tudi najskrivnejše sile naroda za dvig ju-goslovenske moči. V teh dveh bitkah je vsebovana bodoča zgodovina Jugoslavije in po stališču strank v tem razvoju je tudi soditi njihovo koristnost ali škodljivost za državo. Volivne mase se tega razvoja seveda možgansko še ne zavedajo, toda instinktivno ga čutijo. In samo zato je postal Radič voditelj Hrvatov in samo zato je danes pozicija radikalov nezrušljiva. Hrvat* ski narod hoče stare razmere, on odklanja >vo stanje, ki fe nastalo, ne da bi ga on šenosti uradnikov in odbornikov, slabega šefe!. Ta zakon vztrajnosti. fe sila Radića. I knjigovodstva m s tem združenega pomanj- vsaka vztrajnost narod pa je hotel nove razmere in z aktivno borbo jih je ustvaril. Zato pa fe tudi njegova borba aktivna, zato je njegovo politično udejstvovanje hegemoni-/Btično in zato je nastalo govorenje o srbski nadvladi. Nobenega dvoma pa ni, da je pktiven borec vedno močnejši od pasivnega in zato bo končna zmaga kakor v gorah Črne gore, tako tudi v beograjski skupščini pripadla pravim borcem za ju-goslovensko misel, junakom Albanije in Kajmakčalana. Naloga Slovencev pa je vnesti v to borbo ljubezen in s propagando za Jugoslavijo omiliti boj, pospešiti rešitev in vedno in vedno opominjati na cilj, za katerim je Šel oni poldrugi milijon junakov, ki je ustvaril Jugoslavijo. Vse to je ozadje sedanje vladne krize, toda na prozornici parlamentarne borbe se odigravajo čisto drugi dogodki. Kralj še ni poveri! sestave nove vlade nikomur in volivni mandat je še vedno v zraku. Toda odločitev pri in modra odločitev kralja, da pokliče na poaioč čas, se vedno bolj in bolj izkazuje kot pravilna Stranke, ki v sled volilnih špekulacij niso hotele formulirati svojih zahtev, jih morajo polagoma jasno povedati. In ko bo še dovršeno zborovanje načelstva RacHčeve stranke, tedaj bo jasnost tu. Ali bo Radič odnehal in priznal svojo zmoto, ali pa bo vztrajal pri svojem reakcionarnem odporu? Na to vprašanje bo imela skupščina, ki se sestane dne 3. maja ob 9. dopoldne, jasen odgovor in potem bo odločitev padla. Trmoglavost Radića bo dvignila radikale in jim dala vclivno vlado, popustljivost Radića in njegova lojalnost pa more nagraditi z vlado g. Davidoviča. Toda malo verjetno je, da bi organizator kongresa zatiranih narodov v Jugoslaviji in Čehoslovaski, popustil. Nasprotno dokazujejo dejstva, da bo g. Radič svojo trmoglavost še stopnjeval, ker se mu je eden njegovih manevrov dobro posrečil. Delal se je spravljivega, fungiral spor v lastni stranki, da je dobil kalina, ki so popustili proti njemu in se pričeli pogajati z g. Fredavcem, ket nasprotnikom ekstremnih Radlćevih idej. Pa nasprotja ni, Radičeva avtoriteta je trdna in oni, ki so se pogajali, so se samo kompromitirali in okrepili tako Radića in radikale. Zato računam s povečanjem razdora in boj se bo dobojeval v vsej ostrosti. Nad vse žalostno pa je. da bo ta boji raztrgal tudi Slovenijo. Gospod Prepeluh, ki se je od socialista, urednika znanstvene revije, ponižal na vlogo Radičevega pri-ganjača, bo vodil boj za zmago Radićeve stranke v Sloveniji. In od vseh naših političnih strank razočarano ljudstvo mu bo sledilo. Slovenija bo zaigrala tako zopet enkrat svojo vlogo. Prav nič sicer ne briga Slovenije radićevska reakcionarna težnja po starih razmerah, vseeno pa se bo tudi slovensko ljudstvo- razvnemalo za obnovitev časti hrvatskega bana. V resnici! Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako zelo tragično. Toda tudi to bo' popravljeno, tudi ta zmota bo končana in potem pride oni duševni prevrat, ki se leta 1918. ni izvršil, ki pa je predpogoj vstajenja Jugoslavije. Tudi tega pa nam pribore bratje onih junakov, ki so- dali osvobojenje, ki so priborili ujedinjenje in k; so jamstvo končnega in triumfalnega vstajenja Jugoslavije. O. P. pa je tudi njegov boj pasiven, kakor J kanja vsake evidence in kontrole so bifi napravljeni razni pogreški, ki so povzročili zgube, ki jih ni bilo mogoče več praviti. Navidezno pa so posli cveteli, je promet vedno bolj naraščal. Tržaška kmetijska družba, se je ta čas trudila, da bi se vsa kmetijska udruženja koncentrirala v skupno ali vsaj zvezno organizacijo. Sklicala je že leta 1919. zastopnike vseh kmetijskih gospodarskih društev v to svrho na posvetovanje in dosegla izvolitev odbora, ki naj vse potrebno pripravi za tako organizacijo. Toda «Kmetijska in vrtnarska zadruga* ni hotela sodelovati. Še-Ie začetkom leta 1921. se ie začela pogajati s «Tržaško kmetijsko družbo* za združitev. Tedaj ste zadruga in Družba sklicali sestanek vseh kmetijskih gosp. društev k Sv. Jakobu. Tam je «Trž. kmet. družba* predlagala, naj se osnuje novo društvo, ki naj bo središče j ljenih pred julijem 1921. kler ni bila stvar v tem po#eda urejena, ni bilo mogoče ugotoviti točne* fmotnega stanja zadruge. Toliko po jo bilo tuno takoj, da se nahaja zadruga v velikih denarnih stiskah vkljub ogromni zadolžitvi pri raznih kreditnih zavodih v znesku okohi 400.000 lir. Odbor in nadzorni št vo sta s pomočjo drugih faktorjev začela skrbeti, da se nabere primeren znesek za pokritje zgube in za obrat Ob sklepanja bilance za leto 1921. se je moglo dognati, da znaša deficit okolu 100.000. Kr, uspelo pa se je tedaj dobiti zagotovilo, da bo ta deficit pokrit s sredstvi, ki so se pridno nabirala. In res se je posrečilo nabrati v svrho kritja zgube znesek 150.000 lir, ki pa žal ni zadostoval več, ker je zguba v sled padanja cen, nerazmerja med režijskimi stroški in dohodki in raznih zgub, ki so se pojavljale vsled prejšnjih pogreškov, vedno bolj naraščala. Kar je zgube pri zadrugi, je vsa nastala iz poslov in odredb napravic Največje zlo so vse kmetijske gospodarske organizacije, J bili preveliki režijski stroški in pasivne d oči m je hotela ^Kmetijska in vrtnarska obresti za velike kredite. Število uradni-zadruga» naj bi se vse kmetijstvo v njej i kov se je reduciralo na minimum, odpra-organiziralo in naj bi se vsa kmet. društva! vila so se vsa pasivna ali slaho urejena z njo spojila oz. postala njene podružnice, j skladišča, in skušalo se je povečati zadruž-Končno je bil izvoljen na predlog poslanca j no deležno glavnico. To zadnje pa ni uspe-Ščeka, odbor ki je končno sklenil, naj se! lo, ker so se vse podnfžnice proti temu iz-pravila «Kmet. in vrtn. zadruge* spreme-j rekle. Slednjič ni kazalo drugega nego linijo v toliko, da bo lahko služila za skupno kvidirati. Ostalo izhaja iz poročila o ob-gosp. organizacijo kmetovalcev v Jul. Kra- čnem zboru od 13. 4. t L jini. Na občnem zboru julija 1921 se je ta J Vse to je žalostno, a nas ne »ne po-sprememba pravil izvršila. Socijalistični! treti. Naj bo to za nas šola, da bomo drugič elementi so bili iz zadruge iztisnjeni. Za; bolj previdni. Jasno pa je pred vsem, da predsednika nadzorriištva je bil izvoljen j naše narodno vodstvo ni zakrivilo te ne-i-odpred. «Trž. kmet. družbe« dr, Slavik. j sreče. Ta zadruga je bila spočetka usta-NTa tem občnem zboru je bilo tudi preči- j novljena proti njemu in posebno proti naši tano revizijsko poročilo, ki je konstatiralo! «Trž. kmetijski družbi*, ki je za kmetijstvo slabo knjigovodstvo in razne pogreške, ki i toliko dobrega storila, ne da bi od kme jih bo treba popraviti. Bilanca za leto 1920. je sicer kazala dobiček od 22.000 lir, toda kakor se je pozneje pokazalo za časa občnega zbora julija 1921., je bila zadruga že faktično pasivna. Odbor in posebno nadzorništvo sta predvsem skrbela, da se uradništvo in knjigovodstvo popravi. Nameščen je bil takoj kmetijski strokovnjak in razpisalo se je mesto trgovskega ravnatelja, ki je imel knjigovodstvo in upravo urediti- Do- tovalcev zahtevala nikakih žrtev. Ko se je Kmet zadruga otresla tistih, ki so jo ia to pot spravili, je bilo prekasno, da bi se zguba, ki je bila prevelika, popravila. Prav je, da v to izvoljeni odbor preiskuje krivdo in odgovornost, toda za sedaj je najbolje, da se člani udajo pozivu likvidacijskega odbora in da vplačajo prispevek, določen od revizorja in od občnega zbora, da rešijo zadrugo večje izgube in sebe večje odgovornosti. Mtm DNEVNE VESTI MU tržaške slovenske cerkvene pobožnostl v veliki nevsrnosti r? Zvedeli smo od zanesljive osebe, da se dela v laškem taboru zopet na to, da se odpravijo v mestu vse slovenske ljudske pobožnosti. v Ta stvar se pripravlja že par tednov z očitno preračunjenostjo, ki naj bi premotila odločilne kroge in jih vjela na lima-nice. Glavni argument je ta, da je po zadnjem ljudskem štetju (I) v mestu zelo malo) Slovencev. Dalje, da se je izjavila še večina teh malo Slovencev, da je njihov občeval-ni jezik doma — italijanski. Končno pa, da tudi oni, ki doma slovenski govorijo, itak vsaj za silo razumejo laški jezik. Pač verna slika razmer, v katerih živimo. Ne gre našim «prijateljem« in sode-želanom «patrijotom» za to, da bi nega ljudstva polne, ne gre jim za to, da bi privoščili nam drobtinic, ko sede oni pri polnih mizah — še to našo edino in zadnjo uteho nam hočejo odgristi. Upamo, — ne samo upamo, gotovi smo — da se jim ta peklenski načrt temeljito ponesreči, ker vemo, da mislijo odločilni krogi drugače, nego oni računajo. Vsekakor prosimo pokornosti! ne poročilo o Zglsdi m\\m Ma v Poaijo Te dni je obiskal q^emlje Poadižja italijanski prestolonaslednik Umberto. Ob tej oče v svojem prestolnem govoru leta 1921 obljubil manjšinam, zaščito njih narodnih dobrin, in ker so nemške Sne že predložile tudi kraljici prošnjo, naj te ohrani šolski pouk v materinom jeziku. Neki funkcijonar je menil nekoč: «Še je bratov, katerih srca je treba pridobiti popolnoma. Res je. Toda edfiu pot, ki vodi do src, je tista, ki so pokatale nanjo nemške zene v troji spomenici) Opravo In vztfržNimje cest Kakor znano, je tržaška prefektura podaljšala življenje dosedanjim cestnim odborom, ki naj bi, kakor doslej, upravljali poverjene jim ceste. Za vsa dela ali poprave, ki bi se imele vršiti, mora cestni odbor sklepati v svoji seji ter o tem poročati prefekturi v Trstu. odborov bot tra- To poslovanje cest: jalo le do 30. junija t. 1. S prvim julija mo- se prepričali kako so cerkve našega ver-j rajo cestni odbori na vsak natin likvidirati • i* i . i __ - _ ___ ter oddati dobro in aiabo. Kakor znano, razpolagajo nekateri cestni odbori, posebno pa sežanski, s precejšnjimi svotami. Ceste se v nekaterih krajih nahajajo popolnoma brez grušča, potrebne bi bile razne kanalizacije posebno po vaseh, razširjenja, razni obmejni in podporni zidovi itd. Želeti bi bilo, da s« gospodje malo več brigajo za vzdrževanje cest, ko je že itak denar na razpolago. — b. točni zbor i let, jofttao društvo" pri Sv. Ivana priliki se mu je predstavilo odposlanstvo se ]e vršil dac 21# apriIa popoldne. Obenem je nemških žena, ki je Izročilo kraljevi viso- bila tudi slavnost otvoritve novih Lepih pro-kosti daljšo spomenico. i štorov otroškega vrtca. Spomenica omenja, kako je ženstvo že Pired <*čnim zboron,.je veleč. g. župnik Fran zaprosilo Njeno Veličanstvo lu-aljico - posredovanje v stvan ki ,e materam pred ^ je zaželeJ podrnžnici obilo uspeha vsem na srcu. Iste zelje predlagajo sedaj toplo priporočai star»em, naj pridno/poJiljajo prestolonasledniku. Spomenica naglasa, SV0j0 deco v naš vrtec, kjer «e otroci zdravo koliko srbi in žalosti povzroča .materam razvijajo duševno in telesno, odstranjevanje nemškega jezika iz šol.: Nato js predsednik podružnice Anton Pod-Prosijo torej njegovo kraljevo visokost za bršček pozdravil' zborovalce ter jim je predočil posredovanje da se ne bo odtegalo Nem- namene našega šolskega otroikega društva in cem v Poadižju. kar je najsvetejše vsake- nalogo otroškega vrtca, mu ljudstvu, naj se vzpostavi šolski pouk Na 10 le ^ospica Z. Vrgi v materinem jeziku! Vaša kraljeva visokost — pravi spo je gospica Z. Vrgičeva prečitala lepo in skrbno sestavljeno poročilo o delovanju podružnice v upi a vnem letu 1923. Poročilo omenja zapreke, ki ao ovirale delovanje. Te se ne zatira malo, drugorodno in v meje občinstva dosegla lepe uspehe. Mnogo dohod-Italije vključeno ljudstvo. Vaša. želja more kov so prinesle prireditve. Hvala za to gre v biti .samo. da se vsi orebivalci države veliki meri mandolmističnemu odcestru pri Sv. Na drugem mestu prinašamo poročilo o izvan. obč. zboru ^Kmetijske zadruge», katero nam je bilo izročeno v objavo že pred 14 dnevi a smo ga sporazumno s svojim vodstvom zadržali, ker se je hotelo skušali drugačno ureditev ie žalostne zadeve. Toda likvidacijski odbor noče odnehati cd izvršitve sklepa občnega zbora od 13. 4. t. I., da-si glavni upnik Istituto di Credito Italiano ni še izrekel zadnje besede. Ta čas, pa je izšel v listih znani poziv zastopnika Kmetijske zadruge g. dr. Godi-. Ne kaže torej drugega, kakor objaviti občnem zboru, kakor smo ga prejeli in našim čitateljem podati nekoliko pojasnil o stvari. Ob polomu je delovala kakor edina kmetijska organizacija « Tržaška kmetijska družba . Ta je pridno de!o\ ala skozi celo vojno coho, kljub temu, da so bili vpoklicani njen strokovni tajnik in skoro vsi odborniki in da je ostala brez vsakih _ _ ________ sredstev, ker „o izostali vsi prispevki in j menica — bo gotovo občutila kot dolžnost zapreke so izven nas, ati tudi v nae. Vendar vse podpore. Razdeljevala je razne kme- človečanstva in plemenitega mišljenja, da jc podružnica s požrtvovalnostjo odbora in tijske potrebščine, posredovala za opro- 1 1 ........1 11 ščenje cd vojaščine, za kmetijske dopuste itd. Po vojni pa je Kmelijska družba uvidela, da stoji v drugačnih razmerah odtrgana cd svojih dotedanjih zvez v novi težki dobi, ki zahteva veliko previdnosti in dobro pripravljenost. Zato si ni upala razpeti svojih kril, dokler si ne bi priskrbela dobro-, iskušeno strokovniaško silo, ki bi bila kos novim razmeram. Nekaterim kmetovalcem iz tržaške okolice pa se je preveč mudilo ter so se obrnili do socijalistov, katerih akcije so takrat stale zelo visoko, da so jim ustanovili in organizirali »Kmetijsko in vrtnarsko zadrugo*. V svojih pravilih, ki jim jih je sestavil socijalist in poznejši komunist Regent, so «Delo» proglasili za svoje službeno glasilo. Zadruga je plavala v socialističnih vodah. Začela je zelo živahno delovati, ustanovila je veliko število podružnic in skoro vse opremila z bogate založenimi skladišči kmetijskih potrebščin in živil. Promet je vedno bolj naraščal, a zadruga je morala najeti velika posojila, da je mo-rfla nakupovati vse potrebno blago. Vse je kazalo, da se ji odpira blesteča prihod-njost. Toda ne odborniki, ne uradništvo niso bili kos pretežki nalogi. Radi neizku- samo, da se vsi prebivalci dobro počutijo v nji in da se približujejo j Ivanu iti pa pevskemu zboru avetoivanskemu, drug k drugemu. A nič ne more toliko pri- -de lav ceo, poitenjakomtemveteranom 5 .. , i ji i, j na naših poljanah* in pa ženskemu zboru, pomoči k skupnemu aeiu ooeu naroaov, poročilo' izreka zaJnralo našemu po- štenemu kmetu širom kršnega Krasa, ki se je nego gotovost, da bo tudi nam Nemcem ^ __________ omogočeno ohraniti svojim otrokom v prvi tako^Telikodafao odzval prošnji podružnice vrsti poznavanje svojega materinega jezi- : ter priskočil na pomoč naiim malim z raznimi ka. Če bi nam bilo to zagotovljeno, bi se živili. Globoko hvaležni moramo biti tudi vsem naši otroci z večjo vnemo posvečali tudi tistim, ki so z rednimi m izrednimi prispevki učenju italijanskega jezika. Zato prosimo podpirali podružnico. Imena njihova niso zame zastopnice vsega ženstva zgornjega beležena samo v naiihknjigah, ampak tudi i Poadižja Vašo kraljevo visokost, da bi se zavzela za naše narodne pravice in za- naših srcih. Dokler živi — pravi poročilo — xii 4or | na ljubljeni zemlji tak rod, nimamo razstavila na odločilnem mestu svojo tehtno zf ° besedo za ohranitev nemškega učnega jezika v ljudski šoli. Zagotovljena Vam bo za to globoka hvaležnost vseh državljanov nemškega jezika.* S to spomenico »o dale nemške žene porazno lekcijo tistim, ki obrekujejo tudi naše ljudstvo, ker zahteva, kar je najsvetejše vsakemu narodu: šolo v svojem materinem jeziku! Kajti zahtev a le od države, kadar podružnice pa so Šestero njenih ustanomikov, 150 rednih in 54 izrednih Članov. — Velika morača skrb podružnice je bila, kako zagotovili otroškemu vrtcu varao streho. Prostori ao postali — hvala Bogul — pretesni, kar j« gotovo razveseljiv pojav v sedanjih težkih čaaih Prišel je od oblastva odlok, naj si poskrbimo druge primernejše prostore. Podružnični odbor je stikal in povpraševal, toda ni ga bilo primernega prostora v razaežnem Sv. Ivano. Prišla je drzna misel: zidajmo! Snovali so ae razni načrti. kar je dolžnost človečnosti m plemenitega; ki pa tO Tsi padli r kar ni bilo denarja. nadejajo, da ^bo. pri tem sa i« boli mišljenja! Nemška žene se j« bolela bolj bližal dan otvorit^ kraljeva visokost uv* zevala ta iskreni klic, j otroškega vrtca. Zadrega je bila na višku, ker se spominjajo, da je njegov kraljevi tej stiski je svetoivanski »Narodni dom* poka- zal, da je ras — naroden dom. Odprl nam je svoja vrata in prepustil verando za šolski vrtec. Sicer b> b3o izgubljenih 126 otročičev, vpisanih v šolski vrtec. Tako sau bili na varnem. Ali zavedali smo se, da bi bilo brezvestno, ako bi hoteli trajno izkoriščati to velikodušnost. Zato so nam, pogledi uhajali preko verande »Narodnega doma* k srednji hiši, ki je tudi njegova last. Razmišljali smo in vrtali tako dolgo, da smo zvrtali. Sedaj smo res pod trajno varno streho, v lepih zdravih prostorih za ponk in za refekcijo, ki jih otvarjamo danes. Hrast se omaja, zvestoba se ne gane! Jako natančno in podrobno sestavljeno blagajniško poročilo za upravno leto izkazuje nad 54.000 lir prometal Premoženje se je zvišalo v tem letu za 5907.60 lir. Blagajniško poročilo omenja kot posebne dobrotnike, ki so naklonili večje prispevke: Tržaško posojilnico in hranilnico, svetoivanski ^Narodni dora^-, Gospodarsko društvo pri cerkvi, Vrdelskega Sokola, dramatični odsek tega društva zgledno požrtvovalno dvojico Gradišarjevo in vrsto rednih podpornikov. Veliko dohodka je prišlo od nabiranja v družbah. Tudi vsem nabiralcem in darovalcem iskrena hvala! Ta darežljivost je pripomogla, da je mogla podružnica v minulem letu razdeliti svojim gojencem 11.633 kosil! Blagajnik prosi na zaključku, naj mu odpustijo, če je bil siten in nadležen. In zagrozil je: če me zopet izvolite, se bom maščeval s tem, da bom — še bolj nadležen ... za našo decol (Blagoslovljeno bodi tako nadlegovanje!) V to pomozita Bog in vaša rado-darnost! Tajniško in blagajniško poročilo sta bili sprejeti soglasno in s splošnim odobravanjem. Sledila je volitev novega odbora. Za predsednika podružnice je bil zopet izvoljen g. Anton Podbršček, ki se je toplo zahvalil za izkazano zaupanje. Po zaključku je pevski zbor zapel lepo ubrano par naših zborov. Ves potek zborovanja nam je bil v veliko zadoščenje. Želimo podružnici v novem društvenem letu še večjih uspehov za kulturni razvoj in napredek naše mladine. _ Draitvene vesti Pevsko društvo «Hajdrih» na Prošeku bo imelo svoj redni občni zbor danes, v nedeljo 4. maja, ob 11. uri dopoldne. «Tržaako podporno in bralno društvo» ena« koveljavno okrajnim bolniškim blagajnam, vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 11. maja t. I. ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih Vtai Torrebianca 39 s sledečim dnevn-' n redom: 1. Nagovor piedsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izjava pregledoval-nega odbora. 5. Volitev vodstva in odbora, 6. Slučajnosti (Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom.) — Odbor. Ženska podružnica »Šolskega društva« v Trsta vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 10. t. m. ob 5.30 pop. v ulici Torre bianca 39 I. Dnevni red: 1 Nagovor predsednice. 2, Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajni-čarke. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Sentjakobaka Čitalnica v Trstu. Jutri pon-deljek ob 8V* uri zvečer odborova seja. Prosim točnost in polnoštevilnost. — Predsednik. Žendro dobrodelno Udruženje priredi danes popoldne pri ^v. Ivanu predavanje »O ženskem Točnem aelu». Predavanje se vrši v otroškem vrtcu ob 4. uri pop. — Priporočamo posebno naši ženski mladini, da se udeleži predavanja polnoštevilno. — Odbor. Iz škecfcja. Opozarjamo ponovno naše občinstvo na prireditev otroškega vrtca pri Sv, Ani v prostorih g. Pangrasiča (prej Subieta). Na sporedu so razne deklamacije, igrice in petje; program izvajajo gojenci škedenjskega otr. vrtca. Z ozirom na plemeniti namen te prireditve pričakujemo s strani ljubiteljev in prijateljev naše mladine obilne udeležbe. «Deaeti brat» na Koatoveljtt. Dramatični odsek M. D. P. , Sv, Jakob priredi v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri v kontoveljski dvorani to občepriljubljeno narodno igro. — V ulogi Kr-javlja nastopi g. Sila, gostilničarja Obrščaka igra baritonist g. Sušnik, naslovna uloga pa je v rokah režiserja g. Kjudra. — Da se prepreči navei pri blagajni, je odbor M. D. P. sklenil, da se vstopnice stavijo v predprodajo v nedeljo zjutraj v dvorani. Športno društvo «Adrija» — Ženski «haze-na odsek. Igralke tega odseka so vabljene danes popoldne ob 13.30 pred cerkvijo pri Sv. Jakobu, odkoder se podajo na vežbališče. Voditelj. Društvo državnih upokojencev. Vodstvo vabi upokojene železničarje-ponesrečence, naj pridejo danes v-nedeljo 4. maja ob 10. uri pr ed-poldne v društvene prostore ul. Della Zonta št. 5. radi nekega važnega sporočila, ki se jih tiče. Hotela fe stanovati v miramarskem gradu. Včeraj popoldne je prišla k Čuvaju grada Mi-ramar mlada, elegantna gospa; hotela je, da ji pripravi v gradu sobo, ker se namerava tam nastaniti. Čuvaj je spričo Čudne zahteve obstal za hip presenečen, po vedenju neznanke pa je kmalu spoznal, da mlada gospa ni pri zdravi pameti. Rekel ji je, naj počaka kratek hip, da pripravi sobo, in šel je obvestit telefo-nično rešilno postajo o dogodku. Na lice mesta prihiteli zdravnik je neznankt pregovoril, da je stopila v avtomobil, s kale-rim je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kje; tso jo sprejeli v opazovalnico. Nesrečnica je bila spoznana za 30-letno Lin-do Fischer, stanujočo v ulici G. Brunner. Žrtev dela. — Umrl pri delu v plavžih vsled velike vročine. Žrtev dela, v pravem pomenu besede, je bil 35-letni delavec Attilij Milane«, doma iz Mestre pri Benetkah. Mož je pred kratkim dobil službo v plavžih v Skednju. Včeraj popoldne je delal v bližini peči, v kateri se je topilo železo. Radi velike vročine je postalo možu nenadoma slabo; zgrudil se je na tla in obležal nezavesten. Na lice mesta poklicani zdravnik "Zelenega križa* je dognal, da je stanje Milanesa zelo nevarno. Po prvi pomoći ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je pa ubogi delavec par ur potem izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Vesti Is Istre Vrhpoijsko pevsko društvo naznanja bratskim društvom in slav. občinstvu, da se veselica, ki se je imela vršiti dne 27, aprila t. 1., vrši danes 4. majnika na Pesku v prostorih g. Ivana Fidela, — Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Po veselici prosta /abava. — Pri veselici in prosti zabavi svira društvena borštanska godba. — K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. VesCI r Goriške&a Gabrovica pri Komnu. (Razstava strok, obrtne Šole za zidarje ▼ Gabrovici pri Komnu). Ob sklepu šol. leta v nedeljo dne 4. raaja se bo vršila razstava izdelkov obrtnih učencev. Prijatelji šole in našega naraščaja so vabljeni da se razstave udeleže. — Vodstvo. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja p. n. članom in članicam pevskega zbora, da se bodo vršile odslej vaje za moški zbor ob sredah in petkih od 8 do 9. zvečer, vaje za ženski zbor ob pondeljkih in četrtkih od 7. do S. zvečer, vaje za mešani zbor določi pe-vovodja od časa do časa. — Na sporedu pomladanskega koncerta je večje delo društvenega vodje g. Emila Komela na tekst g. Janka Samca «Psalm na višini«. Delo je pisano za zbor, tenor solo in orkester Poleg dosedanjih pevcev in pevk so vabljene tudi druge moči, ki doslej še niso sodelovale v zbortt, da prijavijo svoje sodelovanje pri prihodnji pevski vaji. «Splošno slov. žensko društvo v Gorici» javlja, da bodo odborovc sr,'j vsako 1. sredo v mesecu ob 4. uri pop. V sredo, dne 7. t. m naj se udeleže vse odbornice in namestnice. Uradni dan je vsako sredo od < -5ih in na-prošene so vse članice, da točno prinašajo oz. pošiljajo članarino. S prodajo oljčnih vejic jc društvo zaslužilo letos 193 lir in se najtopleje zahvaljuje blagim darovalcem. Iz triaifcega življenja Pogreb umorjenega nočnega čuvaja. Pogreb žrtve zločina na konjskem dirkališču na Mon-tebellu se bo vršil danes zjutraj ob 9. uri na stroške podjeija »Societa triestina di sorve-glianza«, pri katerem je bil Hervatin nameščen. Isto podjetje je sklenilo, da odšteje Her-va>tinovi vdovi, ki je ostala nepreskrbljena z nedoraslim otrokom, posebno odškodnino; poleg tega je razpisalo nagrado v znesku 2000.— lir, ki se izplača tistemu, ki bi na kak način pripomogel k izsleditvi zločincev. Zločin je še vedno zavit v -tajnost, kljub neumornemu poizvedovanju varnostnega oblastva. Tragični dogodek se je odigral na samotnem kraju; zasaCeni tatovi so umorili Her-vatina ter izginili v noč, ne da bi jih kdo videl. Na mestu zločina niso pustili nikakega predmeta, nikakega, sledu, ki bi utegnil spraviti poizvedovanja oblastva v pravi tir. Neprijetno srečanje. Trgovec Josip Vassilich, jstar 52 lef, stanujoč v ulici D. Rossetti Št. 52, se je predsinočnjim vračal domov. Imel je smolo, da je, idoč po stopnicah hiše, kjer stanuje, srečal dva mlada gospoda, ki sta ga ustavila ter ga vljudno naprosila za neko pojasnilo. Vassilich je neznancema istotako vljudno odgovoril. Neznanca ata se pri kratkem pogoni tesno približala h Vassilichu ter Ća navidezno nehote nerodno dregnila. Nato sta se zahvalila za pojasnilo in odšla. Vassilichu se je zdelo obnašanje neznancev čudno; slutil je, da sta ga mladeniča ustavila' s kakim nepoštenim namenom. Njegova slutnja je bila upravi-čena^jjfjti ko fe prišel domov, je zSpazil, da sta mu zmanjkali iz telovmkovega žepa zlata ura in verižica, vredni približno 900 lir. Vassilich je prijavil dogodek na orožniški postaji v ulici G. Brunner. Noga tf je zlomil. Predpreteklo noč je bil prepeljan v mestno bolnišnico 30-letni natakar Fausto Gorgato, stanujoč v uHci Canova It. 13. Gorgato je padel doma po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Okreval bo v enem mesecu. Otvoritev trahnih dirk na «Montebellu». Danes se otvori na Monteb uu pomladanski sezija trabnih dirk, ki obeta biti jako zanimiva, bodisi radi novonabavljenih konj, bodisi radi velikih nagrad, razpisanih za to sezijo, ki znašajo lepo svoto 524.000.— lir. Višek sezije bo dirka za trgovsko nagrado (Gran Premio del CommercioJ v skupnem znesku 100.000.— lir. katere se bodo udeležili najboljši novi konji med temi «Billy Bunker«, «Princess Mokos, «Mauna Loa», Miss Kate B», -Greti Maria-, «Great Ngiht» in «Sans Tache». Ti poslednji tečejo prvič na našem dirkališču in bodo prinesli ljubiteljem tega sporta marsikatero presenečenje, ker niso vajeni tržaškega terma, ki je v marsikaterem oziru težji kot na drugih dirkališčih. — Za pričujočo sezijo je vpisanih skupno 13c konj, rned katerimi bomo videli mnogo nn«i!i znancev lanskega leta, kakor na pr. »Ptici Bieler», «Latania*, «Rokj»», *Gambasvelta , «Bernhard H.», Black Jim Junior- i. dr., ki bodo imeli težak boj za prvenstvo z novimi došleci. — O posameznih konjih in njih driver-jih bomo spregovorili obširneje v enem prihodnjih člankov. —* Omenimo naj še, da je določenih za današnjo dirko skupno 45.500.— lir nagrad, med katerimi bo najzanimivejša nagrada -Italia v znesku 20.000.— lir.__ III. Izredni občni zbor Kmetijske zadruge r. z. z o. z., v likvidaciji, v Trstu, v nedeljo 13. 4. t. 1. G. dr. Godina kot p.clsednil: likvidacijskega odbora je po ugotovitvi, da je občni zbor redno sklican in z ozirom na udeležbo sklepčen, po kratkem nagovoru otvoril zborovanje in prešel na dnevni red s poročilom o delovanju likvidacijskega odbora od 15. 7. 1923 dalje ter o bilanci likvidatorjev, ki se zaključuje z zgubo Lit. 98.617.69. Za pokritje te zgube so se likvidatorji obrnili do vseh merodajnih faktorjev, da bi se zadrugi namaknila potrebna sredstva v poravnavo njenih dolgov. Vložili so tudi predlog za sodbeno poravnavo z upniki, ali vsi koraki so ostali brezuspešni, posebno iz razloga, ker gla\-ni upnik Istituto Nazionale di Credito zahteva plačilo celokupne svoje terjatve v znesku J '' ' .C00.—, češ da ima za to dovoljno ja: n sivo od sirani odbornikov, kakor tudi na podlagi jamstvenega kapitala zadruge. Z ozirem na to kritično stanje, kakor tudi na okolnost, da je večina upnikov vložila proti zadrugi in tudi proti odbornikom-garantom tožbe, je sklenil likvidacijski odbor v seji 22. III. t. 1., da stopi pred ta občni zbor v svrho, da občni zbor vzame na znanje in sprejme nižje označene predloge. G. D. Bolonič kot likvidator-knjigovodja prečita poročilo sodnijskega izvedenca g. Pertota, ki vsebuje toliko gospodarsko stanje zadruge z dne 2. 4. 1924, kolikor reparticijski načrt, t. j. odmero zneska Lit. 72.—, ki ga mora vsak član zadruge na podlagi jamstva za zadrugo plačati v po- kritje primanjkljaja likvidacije. — Obe poučili, stavljeni na glasovanje, sta brli cdo- \ rciii. K tretji točki dnevnega reda o navo-aiiih za nadaljni potek likvidacije izvaja predsednik g. dr. Godina, da je v svrho kritja sedanje zgube Lit. 167.457.30, ki se v sled naraščajočih obresti in stroškov činidalje veča, treba nujne odločitve v smislu, da se ta zguba krije ali potom postopanja v konkurzu ali potom izterjanja jamstvenega kapitala v likvidaciji na podlagi že dogcrtovljenega reparticijskega načrta. Ker ni predvidevati trajanje eventualnega konkurza, vsled česar bi odbor -niki-garanti bili izročeni največji nevarnosti za jamstvo, ki so ga prevzeli napram upnikom zadruge, ker bi otvoritev konkurza imela za naravno posledico žensko postopanje tudi proti onim članom nadzorništva in odbora, ki nikakor niso zakrivili gospodarske propasti zadruge, ier naštevši še druge razloge, ki so proti konkurzu, predlaga, da naj občni zbor glasuje za izterjanje primanjkljaja mirnim potom, in sicer potom časopisja na plačilo odmerjenega zneska Lit. 72.— za vsakega člana, pozneje potem opomin je valnih pi-5em, za slučaj brezuspešnesti pa se bo ta znesek na podlagi v pravilih označenega jamstva in na podlagi reparticijskega načrta sodbenim potom izterjal. Na ta predlog je izjavil g. Trampuž, da naj se v prvi vrsti poiščejo krivci gospodarske propasti zadruge, ter naj se direktno od njih zahteva plačilo zgube, ki je nastala vsled njih nemarnosti. G. I. Pečar pa je vprašal predsednika, od kdaj je zadruga pravzaprav pasivna. Na podlagi poročila sodnijskega izvedenca g. Pertota je odgovoril g. dr. Godina, da je bila zadruga že koncem leta 1921. pasivna ter da leži vzrok temu v nesposobnosti tedanjega odbora ter pomanjkanju vsakega rednega knjigovodstva v letih 1920 in 1921, podana pa je tudi osebna odgovornost poedinih članov odbora, ali natančna ugotovitev te odgovornosti in postopanje proti krivcem bo zahtevalo preveč časa, da bi se medtem mogla prepustiti zadruga njeni usodi. Na to je predočil g. Pečar žrtve, ki so jih člani podružnice Klanec doprinesli za zadrugo, ter predlagal, naj se v prvi vrsti držijo za odgovorne krivci, in to z ozirom na težko današnje stanje na deželi, in z ozirem na posledice izterjevanja jamstvenega kapitala, bilo v moralnem, kakor tudi v gospodarskem in političnem oziru. G. D. Eolonič je omenil, da bi točno v to svrho izvedeno pregledanje knjig zahtevalo najmanj tri mesece napornega dela, da bi s tem stroški in zguba silno narasli, ter predlaga, da se istočasno 1.) imenuje odbor treh članov (Pečar, Trampuž in Kobal) v svrho ugotovitve krivcev in krivde gospodarske propasti zadruge, in 2.) začne z izterjanjem odmerjenega zneska Lit. 72,— od članov. Predlaga nadalje, da se kot zastopnika zadruge ter njenih članov v svrho vložitve eventualne odškodninske tožbe proti sedanjemu oz. bivšemu odboru ter proti sedanjim oz. bivšim nadzornikom, kakor tudi kot zastopnika zadruge, bilo si v kateri zadevi napram tretjim, imenuje g. dr. Godina. Ti predlogi, stavljeni na glasovanje, so Kili soglasno sprejeti. Na predlog g. Tram-puža sklene občni zbor, da se v domačih časopisih obelodanijo toliko sklepi in potek tega občnega zbora kakor sklepi izvoljenega odbora za ugotovitev odgovornosti krivcev gospodarske propasti zadruge. Za Kmetijsko zadrugo r. z. z o. z. v likvid. v Trstu: Matej Sever Dr. D. Godina D. Bolonič O ŽVEPLU. Kakor vse druge rude, tako se tudi žveplo koplje v rudnikih v najtoplejših krajih naše zemlje. V zemlji se nahaja žveplo ločeno v večjih ali manjših količinah. Italija je zelo bogata na žveplu in ima velike rudnike v Siciliji, Kataniji itd. To žveplo se v tovarnah s posebnimi pripravami zmelje prečiščuj.e in zveja, tako da postane droben prah, sposoben za uporabo. ■Ali o se to žveplo še enkrat prečisti, postane še drobnejše in finejše. Odtod ime «enkrat», ali dvakrat rafinirano*. Najfinejši, skoraj necutan prah se pa doseže s tem. ako se to 2krat prečiščeno žveplo med vejanjem z naglim puhom zraka potisne naprej, tako da se cki'jnejo le najfinejši in raztenčeni drobci, — >rako pripravljeno žveplo se imenuje 2krat rafinirano in ventilirano. V žveplu, kaiero je samo enkrat prečiščeno, ostane še vedno drugih zmesi in velika množina drobnih, komaj čutljivih krogljic, ki kmalu odpadejo s trte in ga je treba zato veliko več potrositi, kakor n. pr. dvakrat raiiniranega. Ako je pa žveplo dvakrat rafinirano in venti- •no, je sicer po množini dražje, ali po kvali-c:i veliko cenejše, ker veniilirano žveplo obstoja iz drobnih kristalnih drobcev, katero se ob žvepianju iakorekoč zapiči v list. Ker ni okroglo. ne odpade tako lahko s trt, se ga uporabi veliko manj, bolje učinkuje in je vsled tega cenejše od onega, ki misli vinogradnik da ga je po ceni kupil. — Zato opozarjamo vinogradnike, da kupijo le najboljše žveplo in to le tam, kjer jim zato lahko jamčijo. Tržaška kmetijska družba v Trstu je naročila najboljše vrste žvepla — dvakrat rafinirano in ventilirano —, katerega pričakuje ta teden »n za katerega lahko jamči. Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raitineria št. 7. «Credito Italiano». Upravni svet banke •Credito Italiano» je na svoji seji 2. maja 1924 vzel na znanje, da je sodišče v Genovi homo* logiralo sklepe izrednega občnega zbora, ki je vršil 28. aprila, in je sklenil, da prične z emisijo delnic z opcijsko pravico delničarjev; število teh delnic bo znašalo 100.000, emisija se mora izvršiti od 10—24. t. m. na način, kakor bo objavila v uradnem listu «Gazzetta Ufficiaie», Trgovinski in obrtnijski letopis za Julijsko Krajino (Annuario Commerciale ed Industriale deila Venezia Giulia) je naslov novi publikaciji. ki jo je začela izdajati družba «Pubblici-ta (Gastone Gioni), trg sv. Frančiška A&i-škega št, 4. Poleg kalendarja z raznim praktičnim poučnim gradivom vsebuje ta letopis opis najvažnejših industrijskih podjetij ▼ Trstu in na deželi, seznam velikega števila obratov •zaključuje članek o splošnem položaju prometa in industrije v tržašem mestu v L 1923. L. č. Brezžični ftetefon itd. Knjigo, ki je izdana ▼ velikem formatu« Marconiju, ki je letos praznoval svojo T" " ' " * *----1-*-*-!---'petdesetletnico, posrečilo prvič oddati s pomočjo elektromagnetnih valov na večjo »razdaljo natančno določeno znamenje. S posebno srečno intuicijo je umel združiti že poznane aparate in je tako postavil prvi brezžični brzojavni aparat. Brezžični brzojav. S tem je bila dana možnost poslati tudi v največje razdalje na površju naše zemlje znake, slične kakršni so v rabi pri navadnem brzojavu. Za prenašanje človeškega glasu pa tako vzbujeno valovanje nikakor ni bilo pripravljeno, kajti \ti elektromagnetni valovi bi se tudi v najbolj ugodnem slučaju vrstili najmanj 10.000-krat na sekundo. Naše uho pa je občutljivo k večjemu za 2000 nihajev na sekundo. Bellov tckfoe. Gotovo je vsem čitateljem znano, v čem obstoja delovanje telefona, ki ga je izumil 1. 1876. Gr. Bell. V glavnem sestoji iz paKčaste kotvice iz mehkega železa, ki je ovita z žično tuljavo. Tik pred enim koncem železne kotvice je prožna opnica takisto iz mehkega železa, m sicer je pritlična na robu lijakasto izdolbenega ustnika. Skozi tuljavo gre električni tok, ki omagneti železno kotvico. Ako govorimo proti opmci, niha le-ta zaradi nanjo vpada jočih zvočnih valov in se temu primerno bliža in oddaljuje od kotvice. S tem se ojači odnosno oslabi magnetno polje v prostoru, ki ga objema tidjava. Po vsaki taki spremembi pa se inducira v tuljavi električen tok. Prvotnemu toku se super-ponira slabši tok, slično kakor se razširja tudi na večjih valovih manjše valovanje, povzročeno n, pr. po padcu dežnih kapljic. Prvotni val ostane, po njem pa se razširjajo nemoteno manaši valovi. Po žici gre tok do oddaljenega kraja, kjer vsled spremembe v jakosti toka niha druga opnica in tako vzbuja zvok enak prvotnemu. Sedaj živeči človeški rod je stal ob zibelki veliko in velikih iznajdeb. Ni še preteklo petdeset let, odkar si je človeški um podjarmil svetlobo, da z njeno pomočjo lahko slika bližnje in daljne predmete z natančnostjo, ki se ne more z njo kosati noben umetnik, ali odkar je osupnil in zbegal mirne pešce prvi bicikel. Še mlajša pa je uporaba električnega toka za razsvetljavo in kot gonilna sila. In kako malo let imamo pravzaprav gramofon, kinematograf ali avtomobil. Vse to je bilo svoj čas «čudež*-, da, celo * čudež vseh čudežev*. Preteklo pa je samo nekaj let in «čudež» je postal vsakdanjost. S korijero se pelje kmet po opravkih v bližnje mesto, kakor bi bilo to že od vekomaj pri njih v navadi, in mestna gospodična bi strašno žalovala za kinematografom, ako bi ga morala jutri zopet pogrešati. Avtomobil, električna razsvetljava, kinematograf: vse nam je postalo že potreba, potrebna in nepotrebna. «Čudež» pa je danes ona mala skrinjica, ki omogočuje, da se prenese človeški glas iz katerekoli točke na kopnem ali na ne-, mirnem oceanu ali iz zračnih višin brez nobenega vezila po vsej zemlji, vsem morju in zraku. Doma v svoji sobici lahko poslušaš pevko, ki ravnokar nastopa v londonski operi, in le nekoliko zavij vijake na svojem aparatu, pa slediš lahko učenemu predavanju svetovno znanega učenjaka v Parizu. Zopet nekoliko premakni vijake, pa ti javljajo iz Curiha zadnje borzne tečaje ali slišiš vremenska poročila iz Prage. In vsa priplava stane samo nekaj sto lir in če si količkaj spreten in izve ž ban, si jo lahko s še manjšimi izdatki sam sestaviš. V čem pa obstoja tajinstvenost te pre-čudežne skrinjice? Zvok. Gotovo je že vsakdo izmed čitateljev v svojih mladih letih (mlajši čitatelji morda delajo to še danes) na veliko veselje svojih slarišev vtaknil nož z enim koncem v špranjo v mizi in je udarjal s silo na drugi konec, da je nož zanihal hitreje, težje si sledil njegovemu gibanju, toda na tvoje uho je udarjal zamolkel zvok. Če je bilo nihanje še hitrejše, je bil zvok višji in končno je nihal lahko nož tako hitro, da ni vzbujalo njegovo gibanje več nobenega zvoka. Ako niha nož prepočasi ali prehitro, je naše uho za njegowo gibanje gluho. Le ako zaniha več kot 20-krat in manj kot 2000-krat na sekundo, zaznavamo tudi z ušesom njegovo gibanje. Kako se razširja zvok? Kako pa se prenese zvok od nihajočega noža do našega ušesa, ki ni v neposredni zvezi z njim? Slično kakor se prenese gibanje vode z onega mesta, kjer se je Kakorkoli vznemirila gladina. Ako spustimo kamenček v vodo, vidimo, da prenese iz tega mesta gibanje vode na vse strani v obliki valčkov. In enako se razširja tudi zvok iz mesta, kjer se vzbuja, kot valovanje, v našem slučaju kot valovanje zraka. Kakor so na površju vode oni krogi v čim večji razdalji nižji, tako ošibi tudi zvok z razdaljo od svojega izvora, tako da slišimo navaden človeški glas le na zelo kratko razdaljo. Svetloba. Fiziki pa so ugotovili, da se razširja tudi svetloba kot valovanje. Toda svetloba ne more biti valovanje zraka ali kake druge znane tvarine, kajti razširja se tudi skozi brezzračni prostor, ki loči našo zemljo od solnca in od ostalih zvezd Ker pa so svetlobni pojavi skoro povsem podobni zvočnim pojavom, si je človek za jasnejšo predstavo izmislil — eter. Eter bi bila neskončno lahka snov, ki bi izpolnjevala ves prostor med ogromnimi nebesnimi telesi in tudi presledke med posameznimi atomi v telesih samih. In ta eter bi bil nosilec svetlobnega valovanja. Ni tukaj primernega mesta, da bi presojali, ali eksistira eter ali ne. Za nas je vsekakor koristen, ker moremo z njega pomočjo najlepše razlagati svetlobne pojave. Toda kakšna je razlika med svetlobnim valovanjem in zvočnim valovanjem! Medtem, ko se razširja zvok po zraku povprečno s hitrostjo 300 metrov na sekundo, preleti svetloba v eni sekundi pot 300.000 kilometrov. Svetloba je torej mi-ljonkrat hitrejša od zvoka. In kako hitro se vrstijo valovi? Pri zvoku se vrsti v eni sekundi 20 do 2000 valov, pri svetlobi pa povprečno 6 biljonov krat, t. j. 6 milijonov krat hitrejše od zvoka. Elektromagnetno valovanje. Veliki Faraday je ugotovil, da se vzbudi v sklenjenem tokovodniku električni tok, ako se sklene ali ukine kje v bližini v drugem tokovodniku ^električen tok, ne da bi bila prvi in drugi provodnik v kaki medsebojni zvezi. Tako vzbujen električen tok imenujemo inducirani tok, pojav sam pa indukcijo. Spremembe v prvem provodniku se prenesejo brez vidnega posredovalca na drug provodnik. Po MaxweHu, ki je dal matematično Faraday-jevim izvajanjem obliko, pa se mora to vršiti v obliki valovanja, da celo več, to valovanje se ne bi v bistvu razlikovalo od svetlobnega valovanja, razlika bi bila le v številu nihajev. Toda s Faraday-jevimJ pripravami ni bilo mogoče ugotoviti od Maxwel-la napovedane sorodnosti. L. 1890. pa si je ustvaril prerano umrli nemški fizik Heinr. Hertz pripravo, ki je omogočila oddajati prave elektromagnetne valove in ugotoviti njih sorodnost s svetlobnimi. Led je bil prebit in pot je bila odprta novim odkritjem. GitfHtlmo Maral Že sedem let pozneje se je Gugtielmu ŽVEPLO najfinejše — najcenejše, modro galico, žveplalnike, škropilnice, tobačni ekstrakt, umetna gnojila, semena, pluge itd. dobite po najnižjih ceaah pri tvrdki D. Bolonič & Co. Raffineria 4. 536 POMOČNIKA, išče mizar Štolfa, via Udine 10. 537 BABSCA« diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Največja tajnost. Corso Ga- ribaldi 23/11. 539 KRONE, goldinarje, zlat denar, plačujem po naivišjih cenah. Prodajalna draguljev, via Borsa 2 telefon 12-97. 540 ZBOGAR Via Molino grande 14/11, dvorišče, lika srajce po 70—80, ovratnike po 35, za-pestnike po 45; zavese in obleke po zmernih cenah. 541 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- ii-voz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 KJtONE, s.ebrc, zlato in plntin iiupujetu Plačam več kot ctrutfi. Zlslama Povh Albert. Trst, via Mazzini 46, ?5 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišj h cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. SLUŽKINJA pridna in poštena, se išče za gostilno. Naslov pri upravništvu. 544 TRTE cepljene, razne bele vrste ima po nizkih cenah sa prodaj Rudi Taučar Ivanjigrad, 13 p. Komen. 5431 VILA, majhna v Sv. Križu se proda ali da v na- i jem za sezijo. Belgrado, S. Nicolo št. 34/111 j stopnice 2. 548 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolag. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via#Giu-lia 29. 542 SLUŽKINJO, zdravo in pridno, išče ugledna družina treh oseb. Mesto dobro, ravnanje družinsko. Vila Emilia, via Commerciale 353 545 3 MIZARSKE poldelavce iščem. Jug, via dei fabbri 10. 546 EGIPTOVSKA metoda za izpuljenje dlak, Nc-prekosljiv, neškodljiv in gotov uspeh. Via Giulia 19, pritličje. 547 POROČNA soba in kuhinja, rabljena, v dobrem stanju, na prodaj po nilzki ceni. Rojan, S. Ermacora št. 1HV levo (pri cerkvi) v 520 MOTORNO KOLO Frera 8—10 H. P., si-hinje, v sredini mesta se zamenja za sobo in kuhinjo. Naslov pri upravništvu. MOTORNO KOLO Frera 8—10 L H. P., si- decar, v popolnem stanju proda Kojanec, Nabrežina. 529 10 KRANJČIČEVIH panjev čebel se proda. Cena po dogovoru, Štorje it. 52 pri Sežani. 530 UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, močan in ki ima veselje do trgovine s kolonijalnim blagom in železnino se sprejme takoj. Aleksander Ličan, 11. Bistrica. 531 CEVLJARNICA Kosič sprejema vsakovrstna dela. Cene konkurenčne. Via Udine 65 532 ZOBOZDRAVNIKI atelje, z vsem inventarjem je na prodaj v Mariboru za nizko ceno, radi selitve. Ob enem je stanovanje s pohištvom na razpolago. Pojasnila daje Viktor Bunct Maribor, Majstrova 18. 533 PRAŠIČI, 2 meseca stari in svinja breja se prodajo. Chiadino fn monte 155 534 ORLIENTALSKA metoda sa odstranitev dlak z obraza in života. Madam Hanum Ha lime, katera m je vrnila iz Caira. Via Zonta 5/IIL 535 KRAVA« s prvim teletom in dobrim mlekom, se proda. Zaloga vina, via Udine 67. 549 HRAMLNICA-POSOJILNICA v Št. Petru na Krasu razpisuje službo tajnika. Pogoji: strokovna izobrazba, obvladanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Bančni uradniki imajo prednost. V lastni hiši posojil, prosto stanovanje mali vrt itd. Pismene ali ustmene ponudbe na Alorjzija Rebec, trgovca in hotelirja v Št. Petru na Krasu. 538 VODSTVO svetoivanskega Nar. doma, razpisuje sktibo gostilničarja. Pojasnila daje trgovina nasproti. Prošnje naj se vložijo do 15. maja. Gostilna se odda tudi v najem. 493 KRONE po 1.80, goldinarje 4.85, 5 kronske komade 9.10 plačuje desno. Pondares 6/1, 20 GOSPODIČNA, s trgovsko akademijo, zmožna slovenskega, italijanskega, nemškega in francoskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja, išče službo. Morebitne ponudbe naj se naslovijo na: M. T. Gorica, via Codelli 14. 524 VAJENCA sprejme takoj Franc Valenčič, trgovina mešanega blaga, Trnovo-Bistrica 76. Ponedbe direktno na tvrdko. 527 NaSa zavarevaEnka | „UNION" le največja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. mmmmmmommm^mmm Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. 444 — Zastopniki se še sprejemajo. — Autorizirano stavbeno podjetje MEULA ADOLF sodni izvedenec se je preselil naVrdelo (Guardiella) S. Cillino št. 415. Izvršuje vsako stavbeno delo po 326 zmernih cenah. V neposredni bližini velike železniške postaje, ob glavni cesti se da v najem v kateri se nahaja dobroidoč* gostilna in zaloga vina. Pripravna je tudi za vsako trgovino. Eventuelno se tudi proda. Naslov pri upravništvu. (323) HISA-VTLA, majhna, sestoječa iz kuhinje, 3 sob in kuhinje, 1 soba. Vse moderno urejeno z 240 kiaftrov zemljišča, se proda na Vrdeli. Naslov pri upravništvu. 519 Zavarovanja proti požar«, tatvini, proti nezgodam pri prevozu, proti nesrečam, proti Škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo „DUVAV" (ĐA^IUBIO) delniika družba sa sptolno zavarovanj«. Glavno zastopstvo v Trstu, ul. V. Belllni 9. Sprejme se tudi nekoliko krajevnih zastopnikov. PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in | uglaševanje po zmernih cenah. ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (naeproti hotela Mon-eenisiol. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 Naznanjamo ustanovitev 4 živinskih sejmov v DEVINU in sicer 16. februarja, 16- maja, 16. avgusta in 16. novembra. Če pade določeni čas na 6 nedeljo, se vrši sejem naslednjega dne. Na sejmih se bodo prodajale razen živina tudi druge vsakovrstne stvari. Sejem dne 24 junija ostane neizpremenjen, ŽUPANSTVO DEVIN. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j Glania li mm Bisaiiet U.HUtf Telefon: 5—18, 22—96 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI b\wm in rezerve Dinarjev 68.000.000'-- Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnic«: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor mupriMflđnglšfl zuezn z Jnsoslguijo Blagajna je odprta od 973—127, in od 147,—16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: PODLISTEK W. Collins: £RE1 IMENA (17) Roman. Gospod Vanstone je nebot* ali morda tudi hote prezrl pomembni molk gospe Vanstone in gospodične Garth: nele da te dovolil Mag' daleni nastopiti v igri« ampak tudi obljubil, da se z Noro udeleži predelave. Gospa Vanstone je odklonila povabilo s ozirom na »vojo bolezen, a gospodična Garth Je Obljubil* le za slučaj. Če ne bo njena navzotaoet doma potrebna. Vlogi Lucj-e in Falklanda, ki jo j« obupana družina a sabo vlačile, knkor kakšno nalezljivo fcolaven, ata bfli takoj izročeni v roke obeh. Ff&nkam agri nasanja eo bila od. bita in določili eo dan m uro sa vaje, nakar se Marreblovi poslovili neprestano aa za-Jraio* od aui etatnnlro do vrtnih vsa*. kole postavila: «Ce pride z globoko kakor ai Jo vi način ne sme biti pod mojim oknorti niti naj- Nora, ki je kot vedno potegnila z očetom, manjšega šuma. Ves popoldne se poglobim v'-toda jaz nc uvidevam, kako bi mogel oče učenje in čim tiše bo v hiši, tem hvaležnejša In kdorsibodi v teh okolišč: ah odreči. > učenje bom vsem.» Predno je utegnila gospodična Garth izreči svojo grajo in se je gospod Vanstone utegnil zagrohotati iz srca, se je priklonila z ne omajano resnostjo, se povzpela po stopnicah prvič v svojem življenju z umerjenimi koraki* ne da bi tekla kakor navadno, in šla v svojo spalnico. Frankova zadrega je Še povečala sme-šnost prizora. Najprej je postal na eni nogi, potem na drugi, se ozrl okoli sebe s prosečim «Tako je, otrok moj,» je pripomnil gospod Vanstone. «OkoliSčine so me prisilile, kakor si prav omenila. Na eni strani tisti nesrečneži v škripcih, na drugi strani pa Magdalcnina neukrotljiva želja igrati: metodisličnih izgovorov nisem mogel navesti, ker jaz nimam nič metodističnega na sebi. In sicer, ali niso Marrablovi spoštovani ljudje, ki občujejo v najboljših družbah v Cliftonu. Kaj sc ji more zgoditi v njih hiši? Čemu ne bi Magdalena 1 , , .... 1___ J_1 ^____J: x__ pogledom in rekel: «Jaz vem, da ne zmorem delala teto, kar dela gospodična Marrabli? tega. Ali smem priti po čaju in poslušati; Pojte, pojte? pustite nedolžna dekleta, da M__. J-l_!_____:_4 U___ t _ i „ i.i i V nra. 1 iifriin in ci> »aKlVSin Magdalenino mnenje? Hvalal Ob osmih pri- j igrajo in se zabavajo. Tudi mi smo bili nekoč dem zopet. Prosim, ne recite nič mojemu iste starosti, in sploh ni vredno, da bi se o ..... " " ' tem ie dalje pričkali in s tem sem končala S to značimo obrambo »e je gospod Vanstone zopet podal v cvetličnfak, da pokadi očetu o tej komediji, sicer mi bo to iivi dan očital,« * S temi besedami js zbeial v smeri proti gozdu z odprto vlogo v roki, najnesposob-neflt FalUand, in najbolj neokreten človek, k| si ga je mogoče misliti. Frankov odhod je da! gospe Vanstone pri-Oko, da je očitala molu zanemarjanje ofte-toveko dolfnosti. JCrnj || mialU i m lil i Andrej, da ■& ji do-eolflf» je rekla gospo Vanstone. «MoU> molčanj« Jo MU vendar » fsnan mid&a}, da ndt nato itn«. !• P»»- eftavtia. Im^m^Gm^«t*e°2*n da )e bila slab* poteza.* fc» rekla ie eno smodko. Ko so se vračali v hišo, se je Nora oprijela materine roke m dejala: * Nisem hotelu očetu praviti, toda najhujše pri vsej stvari je po mojem mnenju to, da se bo med M gda-ieno in Francisom Clarejem še bolj razvila prijateKska zaupljivost. «Ti imaš piko na Franka, draga Nora. je rekla gospe vanstone. Nora je povesila svoj« pohlevne, skrivnostne svettoruj&vs oči in ni rekla nič več. N)«ni nazori so bili neomajni, toda nikoli se r& »ftpjfV s nikomer zaradi njih. Imela \c vel&o napako nevsiljivih značajev: trmo in ludi njflt največio prednost: molčečnost. - ••■ - : ■ ■ . Brezžični telefon. Glavna naloga je bila torej spremeniti hitro menjajoče se elektromagnetno valovanje, kakršno je bilo v rabi pri brezžičnem brzojavu, v počasnejše menjajoče se valovanje, ki bi lahko tako učinkovalo na telefonsko opnico, da bi njeno nihanje vzbujalo zvok. Poizkušali so rešiti to vprašanje na razn~ načine. V bistvu je šlo za to, da se prepreči, da pride do veljave en del posameznih valov. Vsak val ima namreč hrib in dol. Z gotovimi sredstvi se da doseči, da pride do telefona samo valovni hrib. S tem bi se pritegnila opnica. Ker pa ni odbojnega valovnega dola in ker sledi naslednji hrib, še predno se more opnica povrniti v svojo prvotno lego, je učinek večjega števila zaporednih hitrih valov enak učinku enega samega daljšega vala. Avdijon. In to nalogo je najlepše rešila mala žarnica, ki je ?nana pod raznimi imeni, najbolj pa pod imenom ^avdijon» (od latinskega audire, slišati). Z avdijonom je bil rešen problem brezžičnega telefona. Z njegovo pomočjo pa se lahko tudi doseže, da je vsa priprava skrajno priprosta in enostavna, tako da so nabavni stroški »azmeroma malenkrstni in da nosi celo ialiko človek ves aparat s seboj. Ne morem tukaj pojasniti delovanja te preču-dežne žarnice. Vsi omenjeni učinki so učinki onih neskončno malih električnih telesc, manjših od atomov, ki jih zovemo elektrone. Ako segrejemo namreč kovinsko žico, izpršuje le-ta na vse strani elektrone. In vsa tajnost avdijona obstoja v tem, da daje temu elektronskemu toku določeno smer in da ga primerno ojači ali osi bi. Da zamoremo torej slišati Človeški glas iz katerekoli razdalp, z nezmanjšano jakostjo in nekaljeno jasnostjo, se moramo zahvaliti neskončno majhnim škrateljčkom — elektronom. Loterijske Številke izžrebane đne X maja 1924« Meo bojno srsflstoo ? Italijanski, francoski, angleški in drugi listi »o porcčaii v zadnjem času o novi iznajdbi angleškega inženirja Crindell Mathews, ki da bo postala tako grozno napadalno in obrambno sredstvo v vojni, da bo z njim vojskovanje spioh onemogočeno. Po prvih vesteh gre za- nov žarek, imenovan termičen žarek, ki ima to moč, da uniči do gotove razdalje vse, kar je v tem območju živega (človeka, živali, rastline itd.l. Ta novi žarek bi bil obenem dober sprevoa-nik energije kakor kaka kovinasta žica. Energija, ki jo predaje, je podobna elektriki, toda z ogromno toplinsko silo. Iznajditelj j« napravil s svojimi žarki poskuse na 25 metrov in v tem območju se mu je posrečilo umoriti z njimi podgano, zažgati nekaj rastlin, sprožiti več patron, zažgati hangar za letala itd. Vse to istočasno in ob istem poskusu. Neka oseba je Sla malo časa po tem poskusu po onem mestu, kjer so delovali novi žarki. Na njej se je opazil takoj njihov vpliv. Dva dni je bila kakor omamljena, a na raznih krajih telesa so se ji pojavile opekline. Ta poskus pa je bil napravljen — glasom poročil — le z milijonskim delom sile. Iznajditelj je bajt: izjavil, da c« bo mogla energija njegovih žarkov prenašati na daljavo »nekolikih deselkov kiloraet-^v. Dalje da bo mogoče s to iznajdbo povzročiti eksplozijo zalog municije na večji daljavi in sploh uničiti cele armade. Vest o novi iznajdbi angleškega ir.'enirja jc biia sprejeta v znanstvenih krogih s precej nezaupanja. Znano je namreč, da se je mnogo govorilo In pisalo o sličnih iznajdbah že pred vojno. Italijanskemu inženirju Ulivi-ju se je pripisovala tedaj iznajdba, ki bi bila prav podobna iznajdbi Angleža Mathewsa, Toda vojna jc trajala nad štiri leta, zavezniki so bili večkrat v zelo kritičnem položaju, a med i:.,iajdbarai, kj so prišle v vojni do veljave kot obtambna sredstva, ni bilo o Ulivijevi ničesar slišati. In vendar bi bila gotovo le strašnejše protinemško orožje, nego glomazni angleški tanki. Vsled tega nahajajo tudi vesti o no /i taki iznajdbi le malo vere. *Ako pa odgovarjajo resnici, potem bo imela iznajdba angleškega inženirja za posledico ne Ie najglobljo revolucijo v vojskovanju, temveč tudi v političnem in socijalnera razvoj-u človeštva sploh. Vsa zgodovina bi bila postavljena z enim mahom na povsem nov^ podlage. Proti tisti državi, ki poseduje to novo bojno sredstvo bi bil vsak napad nemogoč in vsaka bramba brezuspešna. Doscdaj se je vzdrževala v napadalnih in obrambnih sredstvih vedno nekaka ravnoteža, *ako da so bile vse armade enako strašne. Ak® pa ima Anglija že sedaj v svojih rokah tako grozno sredstvo, potem pač lahko objavi celemu svetu vojno in vse države bi sc ji morale brezpogojno pokoriti, ker bi jim sicer lahko ne samo uničila njihove armade, temveč tudi pomorila vse prebivalstvo, požgala hiše, gozdove, travnike, vinograde itd. Ako vzamemo drug slučaj — seveda vedno pod pogojem da je na tej stvari res kaj re-ničnega — slučaj namreč, da bodo tudi druge dr?ave izvojiale tajnost in se takoj opremile z istim ali njemu enakim sredstvom, potem bi bila vojna sploh nemogoča, ker bi zahtevala tolikt žrtve, toliko pustošenje in uničevanje, da bi bilo po vojni onemogočeno sploh vsako življenje. V tem slučaju bi morali narodi ali sploh opustiti misel na vojskovanje ali pa biti pripravljeni na to, da se medsebojno pokončajo in dovedejo s pomočjo moderne tehnike do uresničenja napovedi o koncu sveta. Ker pa je mnego verjetnejše, da bi se odločil za prvo izberO: bi dosegla ta nova iznajdba avtomatično tisti uspeh, ki ga zastonj skuša doseči cd začetka sveta do danes socijologija in podtika. Po zaslugi moderne tehnike bi bila končno in za vedno odpravljena vojna. Kakor se vidi bi bila postavljena na glavo vsa dosedanja logika zgodovinskega razvoja človeštva. V take spremembe, ki bi segale tako globoko v bistvo vekovnega življenja človeškega rodu, pa je težko varovati. In nekateri strokovnjaki prerokujejo že vsled tega novi iznajdbi isto bodočnost, ki so jo doživele prejšnje slične «iznajdbe» — t. j. nikako bodočnost. Pri tem pa vendar pripominjajo, da je v modernem znanstvu in v moderni tehniki vse mogoče! Bari Firenze Milano N&poli Palermo Roma Torino Venezia 36 75 65 1 38 86 61 84 16 68 68 63 18 6 76 14 24 52 t 19 45 24 14 9 31 78 8 36 82 60 56 67 51 44 58 48 52 38 15 70 To In ono Pod svilo... Na pustnem korzu v Cordobi je vzbujala posebno ^pozornost neka dama, ki se je, oblečena v modro svileno obleko« naslanjala elegantno v blazine luksusnega avta, okinčanega s cvetjem in zelenjem. Plavočrne lase je imela polne pisanih papirnatih drobcev in za vsako serpentino, ki ji je bila vržena, se je zahvalila z nasmehljajem. Rubens Tizian ali Holbein bi jo gotovo vzeli za model. Kdp je ne bi tudi slikal? V drugem avtu, tik za njo, so uganjale pustne burke druge maškare in so bile zelo nevoljne, ker se nikdo ni oziral nanje. Vsak še tako duhovit dovtip ye bil brezuspešen. Eden izmed njih, že nestrpen vsled brezbrižnosti publike, je prijel za serpentino in jo vrgel s precejšnjo' silo v gospo, vzrok, da niso prišli tudi oni do efekta. Ona se trenutno obrne, pobledi pod svojo šminko in pudrom in izusti s precejšnjo vehe-menco: «Zverina! Žival! Konji* Te psovke so bile v velikem nesoglasju z njeno prejšnjo vljudnostjo. Njena usta so bila vulkan« ki bluje lavo. Ni ponehala preje, dokler niso maškare zginile v vrvežu. Samo ena serpentina, vržena s silo, je razgalila duševno b«raštvo, pokrito s fizično lepoto in grobost, oblečeno v kričečo svileno obleko... 2. G. J. __mL V Mm del Plata pri Buenos Aire»u so zginili neki dami na tajinstven način biseri, cenjeni na 14 tisoč pezov. Policija, kateri je bila izročena zadeva, je bila mnenja, da je bisere »mmlmil na. premeten način najbrže eden tolikih pustolovcev, ki pohajajo višje krog« ▼ fraku m belih rokavicah in ki izkupiček svojih tatvin zapravljajo na roleti. Ker krivca niso mogli iz tak ni ti kljub mrzličnem iskanju, so smatrali bisere za izgubljene. Slučaj je hotel, da je detektiv povprašal tudi neko sedemletno deklico, v službi pri gospej, o biserih, in izvedel je ▼ svoje nemalo presenečenje, da so v njeni posesti, ko so pa tako lepi in se tako klešče... Moralisti bi govorili o duševni pokvarje-jnosti mladine, mi pa* boli človeški in od-! pustljivi, menimo, da j« pač otrok sanjal o j škrateljčkih, ki so jo, zgubljeno ▼ temnem j gozdu, nesli v dijamanten grad, okinčali z i biseri in smaragdi in prinesli jedi v zlatih po-! sodah. In te bisere, ki jih je našla v gospe-jini sobi, so ji najbrže darovali ti škrateljčki, ker ni hotela več ostati' pri njih. Ko so pa tako lepi in se tako bleščfc... Z. G. J. DAROVI Japonci priigrali L 150, dva Pepeta prepustila sporni predmet L 12„ izgubljena stava pri balincanju L 2, zmagovalec dodal L 2, skupaj L 166 za »Šolsko društvo*. Vsled dobro iz« Eadle sodne pravde proti N. N. daruje X. X. 10 «Šolskemu društvu.-* Gospod Bizjak Fran iz Podbrda daruje L 100 ^Šolskemu društvu«. Posojilnica in hranilnica v Dolini daruje 100 L «Šolskemu društvu* in 100 L refekciji «Šolskega društva». V počastitev spomina pok. Franca Samec Iz TevČ daruje g. Rita Antunovič L 10 «ŠoI-skemu društvu » V počeščenje spomina pok. Danilkota Mi-helj daruje mati L 5 in mesto cvetja na grob gospa Katerina Čopič L 5 Magdalenskemu ! otroškemu vrtcu. V zahvalo vsem vojake m za pozdrave in vo- ščila na poslovilnem večeru dne 30. p. m. daruje g. Fran Brezovec L 25 za refekcijo otroškega vrtca pri Sv. M. Magdaleni Mesto cvetja na greb sorodnici Mariji Pe-ternel rof. Mihelič daruje družina Kravos-ova L 10 65 75 dinarji .............27.t>5 27.95 leji ...............11.25 11.75 marke ""■""#* dolarji..............2^.20 22.30 francoski franki..........143.50 144.25 švicarski franki..........397.— 400.— angleški funti papirnati......07.65 97.90 TeM* — Adriatka • ... * « • • 250 Cosulich •••••»•* •• . • • • • • • 610 Dalmatia •••«.. . . » « • • • • • » • • Slft Oerolimich . • • . , . . a . • . • • • . 1^3© Libera Triestina...... • • • • • • • • <>30 LIoyd • • • • • • • .2550 Lussino «•(«•••••• • * • . • • • . 765 Martinolich • • . • • • • . 17» Oceanfa « • »7« • • » • « • • • • . • • • 151 Trlpcovlch • . • • • • • • &UQ Ampelea ••••••.**• . . • . . • • • M 9 Cement Dalmatia •••••• * • • • • • • • #80 Cement Spalato • • . . • • . 540 LISTNICA UREDNIŠTVA. Ivan Mahnič starejši: zavisi od pogodb med Italijo in Avstroogrsko, oz. nasledstvenimi državami. Vsekakor bo čas likvidacije te vrsta dolgov oz. tirjatev pravočasno objavljen v našem listu. Sledite pazno! MIRODILNICA NAHI0 FE8LIN Sv. H. Kngd. zgornja 2 BIvio. Tel. m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. " Zobozdravnik^ dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustib in na zobeh sprejema za vsa zsteztaiSki in zotatehsiška opravila v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della »ittoria 20) od 9-12 in od 3-5. iisserirnjte v „Edinosti" Najlepše in naJSbolJ moderno ureieno • S« H« Si Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL" „STVRIA" „DONAT Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter* Koncertira vojaška godba. = _ ZAHTJEVAJTE PROSPEKTE! l= Sezona: MAJ-SEPTEMBER MP CENE ZMERNE -&B Pred sezono in po sezoni znaten popust. Največja udobnost. — Prometne zveze ugodne. RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA 335 Rogaška Slatina. M obroke. Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica I. reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. Maja n M ,?rouv!