Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^JME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 5, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 132 3 Kratke vesti » iz življenja in sveta JVIŠANJE PLAČE PRI G. M. 'etroit. — Vsemu pisarniške-°s°bju pri General Motors %>raciji je bila povišana nje-a Mesečna plača. Onim urad-V ki so prejemali $200 ali na mesec, je bila zvišana lca za $15 mesečno. Tega zvi-bo deležno vse osobje Ge-^ Motors korporacije. VAVI IZGRElJI ^DIJI ^baj, Indija. — V verskih ^dih v tukajšnjem mestu so štiri osebe ubite, devet pa nevarno ranjenih. AVNi STAN GEN. GAULLE-A v iiajfi ^Jrut, Libanon. — Sredozemski glavni stan generala de J"e-a, poveljnika čet svobod-, rancije, je bil premeščen v ob obali Palestine. Hjfa stfateŠka točka za morebitni ''eški napad na Sirijo, pri ka-6trJ napadu bodo sodelovale Cete svobodne Francije. fn je '^EL V MOSUL °ndon. — Berlinsko poročijo ^ja, da je izgnani jeruza-i mufti (verski' poglavar ia)Tiedancev) dospel v Mo-kjer si bo prizadeval orga-ano revolto Iraqa proti An-^fti. Mufti si je prizadeval HITLER BO PROGLASIL "ZEDINJENE DRŽAVE EVROPE" Sledeče izredno važno poročilo je prejel preko Lizbone bivši avstrijski nadvojvoda Oton. — Rusija ne bo vključena v novem redu Hitlerjevih "Zedinjenih držav." I (Pisec sledečega poročila, ki*~ je izšlo v "New York Timesu", je bil več let šef presbiroja bivše avstrijske vlade, pozneje pa časniški atašej avstrijskega poslaništva v Parizu. Zdaj je on eden izmed direktorjey Avstrijske akcije v New Yorku.) Poroča dr. Martin Fuchs Prihodnji ponedeljek bo Adolf Hitler najbrže proglasil vso Evropo za federacijo držav pod nemškim vodstvom, kakor naznanjajo poročila, ki jih je prejel preko Lizbone avstrijski nadvojvoda Oton Habsburški, ki stanuje zdaj v Zedinjenih državah. Psihološki manever V tem proglasu, ki je bil najbrže eden izmed predmetov, o tugalska, Švica in Švedska bodo tvorile na primer sestavino novega reda, čeprav niso zavoje-vane po državah osišča. Sovjetska Rusija bo- priznala ta novi red, bo izjavil Hitler, čeprav sama ne bo vključena vanj. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Zgodovinski Rooseveltov govor V SIRIJO PRIHAJAJO "RANJEN- CI" IN "ŽIDOVSKI BEGUNCI" V Sirijo so se pričeli stekati nemški vojaki, nastopajoči v vlogah ranjencev in beguncev. ANGLIJA JE PRIPRAVLJENA ZA VSE SLUČAJE LONDON, 4. junija. — V Si-*-:- rijo, ki je francoski mandat, so kinila svoje diplomatske odno-pričeli prihajati nacistji, preoble- šaje z deželo, čeni in nastopajoči v ijaznih vlo- i ijaznih rifimi še Gornja slika je bila posneta ob 'priliki zgodovinskega govora predsednika Roosevelta, ko je proglasil neomejeno izredno nujnost dežele. Pred njim na sliki so diplomatje južnoameriških iti proti Angležem "sve- ias: kar pa mu ni uspelo. Ji>BA WASHINGTONO-^ PORTRETA altimore. — V kleti Walter Šalerije so našli originalno ^Uigtonovo sliko, katero je likal slikar Gilbert Stuart. a je bila vse dozdaj založeno da ni nihče vedel za- Milwauski "Obzor" proča: V nedeljo, 25. maja je neki farmer v Waukesha okraju na polju blizu deželnih cest ZZ in 67 našel v osamljenem avtomobilu že močno nagnilo truplo znanega westalliškega rojaka Vin-cenca Kodreta, p. d. Forštnerje-katerih sta razpravljala Hitler j vega, doma iz Soteske pri Brain Mussolini tekom svojega zad- slovčah v Savinjski dolini. Far- republik in člani njihovih družin njega sestanka na Brennerju,1 mer je opazil tam stoječi avto-bodo vsebovane tudi podrobno-j mobil že teden prej; a ker je sti "permanentnega novega re-javto to nedeljo še vedno stalna da" Evrope, kakršnega si je za- istem mestu, se je odločil, da ga mislil nemški diktator. Proglas | pregleda. Našel je je zamišljen kot psihološki vojni: plinske pipe napeljano cev v no-manever, ki naj odtehta ame- j tranjost avta in na sedežu že riško javno mnenje z ozirom na močno nagnito truplo nesrečni-pomoč Angliji, pomoč tudi zajka, ki se je zastrupil z mono-ceno vojne. jksidom. Pokojni Kodre je bil Hitler bo v tem proglasu tudi star 51 -let ter poleg žene Iva-jzjavil, da so z ustanovitvijo ne zapušča še dve hčeri, Štefa-"Zedinjenih držav Evrope" vojni nij0 in Silvo ter sina Emila. Tu cilji Nemčije doseženi, radi če- v Milwaukee ima tudi brata sar nima Nemčija nobenega Franka, v Coloradu pa sestro vzroka več za nadaljevanje voj- Mary. Ker je' bilo truplo že v ne. (močno razkraja jočem stanju, je Soglasje Mussolinija in Stalina bilo takoj drugi dan pod oskrbo Pikniški prostor Primeren prostor za seje, piknike in vsakovrstne zabave iz zadnje jma za od.cla.ti rojak Frank Zupančič, 23126 Lakeland Blvd. Graduant Nocoj bo iz John Carroll univerze graduiral Leonard Jan-char, 620 E. 94th St. in sicer bo prejel Bachlor of Science red. Specializiral je v kemiji. Mladi graduant je sin poznanih Mr. in Mrs. Frank Janchar. Čestitamo! jAMBOVEC DAKARA" ,'^EL v VICHY Francija. — Včeraj je semkaj Pierre Boisson, .^bovec Dakara", da se u-21 konferenc o obrambi c°skega imperija. General 'Sand je ge vedno v Vichy- *VKA GOZDARJEV Sapadu HttlE, Wash. — Po za-'h državah je zastavkalo ^ ^ gozdarjev, članov CIO Rational Woodworkers of Sea. Glavne točke tega novega reda, ki bo proglašen s soglasjem italijanskega premierja Mussolinija, Josipa Stalina in admirala Darlana, francoskega premierja, so: 1. Evropa je federacija držav pod vodstvom Nemčije. Vsa e-konomska in vojaška politika bo v rokah Berlina," dočim bodo izvajale individualne države samo policijsko nadzorstvo nad svojimi teritoriji. 2. V celotnem teritoriju federacije bo v rabi samo ena vrsta valute, namreč marka. Vsa ostala valuta, kakor francoski in švicarski frank, jugoslovan- pogrebnika Jelenca upepeljeno. V Herrick Centru, Pa., je 18. maja umrl slovenski farmar J. Šamro, o katerem ostalih podatkov poročilo ne omenja. Seja kluba št. 49 JSZ Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se vrši jutri zvečer ob osmih redna mesečna seja za mesec junij. Dolžnost članov je, da se sej udeležujejo če le mogoče. — Tajnik. Delovanje jugoslovanske vlade v inozemstvu gah. Nekateri med njjimi šepa-jo kot ranjeni vojaki, drugi zo pet nosijo s seboj cenene kov-čege, na katerih je prilepljena velika črka "J," kar naj bi pomenilo "Jew", to je, da je nosilec kovčega židovski begun, ki je pribežal pred naCijskim terorjem v deželo. Poročila, ki so dospela z meje Sirije v London, naznanjajo, da hiti Nemčija s pošiljanjem svojih čet v Sirijo po kopnem, po zraku in.po morju. Angleži pravijo, da so bili podvzeti že vsi potrebni koraki v očigled te ja_ nemške nevarnosti. Prihajanje nemških letal Pokojni kajžer bo pokopan z vojaškimi častmi Na mrtvaškem odru leži v uniformi nemškega feld-maršala. — Pokojnik se ni hotel vrniti v Nemčijo, iz katere je tako sramotno pobegnil. DOORN, Holandska, 4. juni-Pokojni bivši nemški cesar Viljem bo pokopan v Door-nu, kjer mu bo, po ukazu nacij- Stalin se bo razcedil od ustrežlji- vosti napram nacijski Nemčiji Mahinacije sovjetskih vlastodržcev so morale potegniti zadnjemu slepcu, ki ni neozdravljivo slep, mreno z oči. — Demokratje in vsi svobodoljubni ljudje zdaj vedo, kaj jim je pričakovati od klike, ki vlada ruskemu narodu. MOSKVA, 3. junija. — Rusi- ..... , ja je raztegnila danes svojo po- ski dinar in italnanska lira, bo ..... . . . . "v ,,J , ' ilitiko priznavanja agresivnih Slovenski čevljar iJ^ani, izkušeni čevljar John ^ja, 22010 Ivan Ave., spo-' da je v sosednjem mestu Hj in sicer na svojem do-jtfJfiri delavnico, kjer bo po-, vsakovrstno obuvalo. abrenja je edini slovenski jj k*" v ondotni okolici ter ga 0fti priporočamo. zamenjana za "evropsko marko!" • 3. Na vsem kontinentu bodo odpravljene carinske meje. Vsa Evropa postane ekonomska edi-nica in trgovina bo podvržena samo restrikcijam načrtne totalitarne ekonomije. 4. V Evropi bo eno samo vrhovno vojaško poveljstvo, in sicer nemško, toda tudi Italijani bodo imeli gotove važne pozicije v tej vojaški organizaciji. 5. Nemčija, Italija, Francija in Španija bodo skupno odločile, katerim narodnostnim skupinam naj se dovoli status suverenih držav z ozirom na kultur- nacionalistična čuvstva moviča. Gavrilovič se bo pridružil svoji vladi v Jeruzalemu. Milan Gavrilovič, ki je bil e- Jugoslovanska vlada veruje v zmago demokratičnih načel in deluje z vsemi svojimi močmi za vstaje-nje Jugoslavije. "Jugoslovanski kurir" agencija jugoslovanske vlade v Chi-cagu, nam pošilja v objavo sledeče zanimive informacije: Vojni kabinet predsednika vlade generala Dušana Simovi-ča je razen majhnih izprememb isti, kakor je bil formiran v Beogradu dne 27. marca t! 1. Na mestu prvega podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka je glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Juraj Krnjevič. Od hrvaških ministrov nista mogla pobegniti v izgnanstvo poleg dr. Vladka Mačka ministra dr. Josip Torbar in dr. Bariša Smo-ljan. Na mestu pokojnega dr. Kulovca je dr. Miha Krek. Od Slovencev je sedaj v vjadi tudi dr. Fran Snoj. Na pobegu je umrl črnogor- Oljna cev, ki je izpeljana iz ske vlade, prirejen preprost, to-Mosula proti morju, je zopet v lda vojaški pogreb, kakršni, se angleški oblasti. Reuterjeve br- j prirejajo umrlim nemškim feld-zojavke naznanjajo, da prileti; maršalom. na razna letališča v Siriji vsak dan najmanj dvanajst nemških Truplo pokojnega cesarja bo ležalo do ponedeljka, ko bo pre- letal. V ponedeljek je pristalo nešeno v malo kapelo na njego-na letališču v Rayaku 150 praz- vem poSestvu v Doornu, na po-nih nemških transportnih letal. Utaji, na kateri je umrl. Pokoj- Vojaki kot ranjenci na bolniški ™ cesar je; oblečen v uniformo ladji j feldmaršala. Ob nogah mu leži Sodi se, da 400 tako zvanihiiz spominčic sestavljen križ. ranjencev, ki so se nedavno iz-) Pokojni cesar Se ni hotel vr-krcali v Bejrutu z neke bolniš-1niti v Nemčijo, dasi mu je na-ke ladje, tvori v resnici odred .cijska vlada dovolila povratek. „„ j„ a: "Starih Hrpvps ni rmnmrn nre- vojaštva za tanke in da so ti ljudje prevzeli zdaj kontrolo nad francoskimi tanki. Po trikrat na teden prihajajo s Taurus ekspresnim vlakom na razne postaje v Siriji skupine po približno 50 ljudi, ki so se prepeljali preko Turčije s ponarejenimi ptftnimi listi, kot židovski begunci. Vsi ti ljudje imajo na svojih kovčegih nalepljeno veliko črko "J." Angleži bombardirali Bejrut BEJRUT, Sirija, 4. junija. — Angleški bombniki so danes zopet napadli glavno mesto Sirije. To je bil tekom dveh dni že drugi angleški napad. Bombe angleških letalcev so užgale skla- Starih dreves ni mogoče presajati," je navadno s smehljajem dejal, če ga je kdo vprašal, zakaj 'se ne vrne v Nemčijo. — Javna tajnost pa je bila, da je trdno sklenil, da se vrne samo v slučaju, če bi prišla v Nemčiji zopet njegova dinastija na površje. Pokojni nemški, cesar je bil še vedno najbogatejši mož Nemčije, čeprav mtt je nacijska vlada zasegla nekaj njegovih posesti. Kulturo veboygan. — Dne 19. maja starosti 49 let preminil ro- njihovih ljudstev. To pomeni, da se bo določilo jezik, katerega na m lu 6 zapušča še enega sina in er brata Martina v Milwau-1 mater v starem kraju, clan društva št. 4 JPZS. Vb iifj axtonu, III. je 15. maja u-fiL. ^annie Johnson, roj Po-V •' ,stara 36 let in rojena v Poleg moža, zapušča Se in dve sestri. V°enld, III., se je pri delu v ' ponesrečil rojak Matt Su-^ °škodbe so le lažje in se iah>0 vrnil zopet na naj se vporablja v šolah gotovega teritorija, in o narodnih tradicijah, v katerih se bo prevzgo-jilo otroke, to se pravi da se bo dalo gotovim narodnostnim skupinam gotovo nagrado, če se izkažejo "pridne in ubogljive." V 'novem redu" bo vsa Evropa Dalje bo Hitler istočasno s tem razglasom izjavil, da so v ta "novi red" .pristale vse evropske države, tudi tiste, ki niso zavojevane po osišču. Por- nacijskih zavojevanj na Grčijo, ko je javila grškemu poslaniku, kakor svoječasno jugoslovanskemu in belgijskemu, da ne priznava več grškega statusa in da ima grško poslaništvo zapustiti Moskvo. Grški poslanik mora iti Sovjetski zunanji komisarijat je naznanil grškemu poslaniku Chrištoffu Diamantopouiosu, da ne smatra grškega diplomatskega zastopstva nič več za potrebno v očigled, ker je Grčija "izgubila svojo suverenost," ter je naglasil, da tudi Rusija nima več svojih diplomatskih repre-zentantov v Grčiji. Tudi Norveška ni več pripozna-na '■ Prav tako je izročila vlada Sovjetske Rusije potne liste po-slaniškemu štabu po Nemčiji o-kupirane Norveške, čije diplomatje so odpotovali pretekli teden v Teheran, v Perzijo. Odhod jugoslovanskega poslanika Gavriloviča Danes popoldne je odpotoval iz Moskve v Ankaro s sedem in dvajsetimi člani svojega posla-niškega štaba Milan Gavrilovič, jugoslovanski ^poslanik in član kabineta premierja Dušana Si- den najpriljubljenejših in naj- Po1 ltik» min'r brez listni- gasolina. Proti letalcem so ■* J J J J ce, Marko Dakovic. (Minister M, 1 popularnejših diplomatov v Moskvi, je reprezentiral tam Jugoslavijo od meseca junija 1940, to je od časa, ko je Jugoslavija priznala Sovjetsko Rušijo, pa do 9. maja, ko je Rusija po nemški okupaciji prekinila svoje diplomatske odnošaje z Jugoslavijo. K slovesu so prišli vsi, razen Rusov Na postajo v Moskvi so se prišli poslovit od poslanika Gavriloviča Lawrence A. Stein-hardt, ameriški poslanik; sir Stafford Cripps, poslanik Velike Britanije; dalje poslaniki I-rana (Perzije), Afganistana, Kitajske in Grčije, kakor tudi Jean Payart, bivši francoski poslanik. K slovesu pa ni bilo nobenega zastopnika sovjetske vlade. Odhod belgijskega poslanika Guy Hendryx, belgijski poslanik, je tudi odpotoval s svojo družino danes popoldne z vlakom v Vladivostok, kjer se bo vkrcal za Zedinjene države. Dakovič je bil ustreljen z mi-traljezo od sovražniških letalcev, ki so preganjali* jugoslovanska letala na poletu iz Jugoslavije na Grško. * ¥ Po spontano manifestiranem narodnem zaupanju za vlado generala Dušana Simoviča v deželi kaže prisotnost omenjenih političnih prvakov v njej to, da popolnoma odobravajo vsi sloji našega naroda politiko vlade generala Simoviča, izraženo v besedah : "Podaljšanje vojne do zmage!" ■v v stopili v akcijo francoski, anti-letalski topovi. Egipt prekinil odnošaje KAIRO, Egipt, 4. junija. — Egipčanska vlada je označila Sirijo kot "ozemlje, ki je okupi- DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK" Članstvu dramskega društva "Anton Verovšek" se naznanja, da se ne bo vršila seja na prvi petek, pač pa v soboto, 7. junija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ker bo to letna seja, na kateri se bo volilo odbor, je članstvo vabljeno rano po Nemcih," ter je pre- na polnoštevilno udeležbo. Delavstvo Aluminum tovarn ni zastavkalo in tovarne nemoteno obratujejo Unijski voditelji so sklenili za nedoločen čas odgoditi stavko, ker se bodo zdaj pričela pogajanja v Washingtonu. CLEVELAND. — Vseh pete- , , ro tovarn Aluminum Co. of A-Napori jugoslovanske vlade . , . > , .. / J , . , merica je danes v polnem obra-stremijo'za obnovo Jugoslovan- tu ^ ko ()d, ske vojaške sile s pomočjo izbe- bor CIQ kateri tQ ghh rednih vojaških sil raznih o- delavgt odločil) da se za ne_ rozmh vrst zlasti letalske, ka- ^^ ^ stavka_ ki je kor-tudi s pomočjo dobrovolj- Ma določena za snoči Q ln0. cev. — Dobrovoljci se ze prijav- v. Ko je pričelo delavstvo med Jugoslovanska vlada, v kateri enajsto uri snoči in eno uro da-in okoli katere so najboljši pred- nes zjutraj prihajati na drugi stavniki Srbov, Hrvatov in Slo- j šift, se je pričelo petnajst Čla-Grški poslanik je izjavil, da vencev, veruje v zmago demo- j nov unijskega odbora priprav-namerava odpotovati *iz Moskve kratičnih načel in deluje z vsemi i 1 jati, da se odpeljejo z avtomo-in iz Rusije koncem tega mese- j svojimi močmi za vstajenje Ju-J bili v Washington. * ca. goslavije. Tekom dveh sej, ki sta se vr- šili v bližini vhoda v tovarno na 2210 Harvard Ave., Newburg Heights, je bilo precej opozicije proti odložitvi stavke. Ko so unijski voditelji dejali delavstvu, da bo najpametneje, če se delavstvo ravna po nasvetu NDMB ustanove, in da nadaljuje z delom tekom nadalj-nih pogajanj, so nekateri delavci izjavili: "Mi. smo glasovali za stavko, torej zastavkaj-mo!" Končno pa je skoro vse delavstva soglašalo z mnenjem u-nijskih uradnikov ter odšlo na delo v tovarno. 6TRAH INAKQERAVNOST 5. junija, l94l- JUl UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by rHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays f> azna&alcu v Clevelandu, za celo leto .........................................................15-60 ca fi mesecev ....................................$3.00; za 3 mesece ...—-..........................._..$1.50 Po pofiti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto .............-.....i--------------$6-00 ca e metecev .......................!..............$3.25; za 3 mesece ....................................—$2.00 Za Z edin j ene države, za celo leto-----------------—-----------------------—.....................W.50 ta # mesecev......................................$2.50; za 3 mesece........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: 2a celo leto ..$8.00; za 6 mesecev ..............................—.....$4.00 Entered as Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ZGODOVINSKA IZJAVA VLADE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Dopisništvo Centralnega presbiroa pri jugoslov. poslaništvu v Washingtonu, je prejelo z Bližnjega vzhoda ocl Centralnega presbiroa predsedništva ministrskega sveta sledečo deklaracijo jugoslovanske vlade: "Vlada generala Dušana Simoviča, poklicana na vodstvo zemlje z zaupanjem kralja in podprta z enoduš-nostjo naroda, je imela dva cilja: držati red v zemlji in očuvati mir za zunaj. Da bi očuvala notranji red, smo napravili velike napore, da ublažimo režime prejšnjih vlad, ki so bile vzrok stalnih nesoglasij v zemlji. Vlada je takoj v začetku storila vse korake v tem smislu. Srbsko-hrvaški sporazum od 26. avgusta 1939 leta je ostal neizpremenjen. Novi ukrepi so bili stvorjeni v smislu izvršenja omenjenega sporazuma. Vstop dr. Vladimira Mačka in njegovih sotrudnikov v vlado generala Simoviča je bil najbolje jamstvo, da je sporazum : tike. Ko nas je Nemčija 6.'aprila napadla, brez vsakega izzivanja od naše strani z bombardiranjem Beograda in ubijajoč v masah prebivalstvo so vse stranke brez razlike in v popolnem sporazumu z vlado enodušno izjavile, pustiti zemljo. Vojska, mornarica in zrakoplovne, sile so zapustile narodno ozemlje v cilju, da očuvajo suverenost države in da nadaljujejo borbo s pomočjo zaveznikov pod boljšimi pogoji in do končne zmage. V neenaki borbi katera nam je bila vsiljena ocl sovražnika, smo vojaško podlegli ali naše žrtve so svete in veličastne, čast in naša narodna bodočnost so rešene. Naša vera v uspeh te velike in strašne borbe je nezlomljiva. Nam.se ni posrečilo, da našo zemljo očuvamo od strahote vojne ter od žrtev strašne okupacije. Ali v tem velikem boju i mi smo ponosni, ker se nahajamo skupaj z najmiroljubnejšimi zemljami na strani naših starih zaveznikov ter prijateljev naše svobode in naše neodvisnosti. Velika Britanija in Zedinjene države Amerike pri-poznajo tudi majhnim narodom pravico na svobodno življenje in jih ne smatrajo življenskim prostorom velikih sil. Cilj'vojne naših zaveznikov je, da se stori red v mednarodnih oclnoših v katerih bosta pravica in morala močnejši od nasilja in v katerih bodo vladala vzvišena načela svobode in neodvisnosti naroda'kakor tudi spoštovanje svobode vsakega pojedinca. Za ta ideal se niso Srbi, Hrvati in Slovenci nikdar bali žrtev, in za katere niso prenehali boriti se. To je bil cilj njihove stoletne borbe za osvobojenje in za narodno ujedinjenje kakor tudi za svobodo vseh balkanskih narodov. Pridružujoč se tej velikanski borbi, ki se vodi danes, se mi borimo za obno- V dobi faraonov so jih poznali egiptovski mornarji, ki so jih z ladij pošiljali v svoja pristani- Braziliji — povsod v takih okoliščinah je še golob v rabi in odlično služi človeku v njegovih stiskah. Na Japonskem jih imajo tudi večji dnevniki, samo "Tokio A-sahi šimbun" ima nad tisoč teh krilatih dopisnikov. Visoko na strehi nebotičnika, v katerem je uredništvo, imajo svojo postajo s posebnim urednikom za to pošto. Po zahodnih evropskih državah je veliko društev, v katerih so včlanjeni zasebni gojitelji golobov pismonoš in imajo tudi svoja glasila. Golobe pošiljajo sem in tja in preizkušajo njihove sposobnosti. Seveda ta šport ni brez žrtev. sca. „ Tudi Rimljani so jih imeli in Julij Cezar je pri svojih vojnih pohodih po Galiji že vozil s seboj golobe pismonoše za vojaške namene. Tatarski poglavarji so na svojih pohodih po golobih sporočali nazaj o novih osvojitvah. V Evropi so se jih najprej posluževale velike banke, ki so po njih sporočale svojim zvezam gibanje cen. V novejši dobi se je zanimanje za te vrste pošto najbolj poživilo v času obleganja Pariza (1870—71), ko je glavno francosko mesto mesto skozi so-;Ne dospe vsak golob v svoje \ ražni obroč po golobih preje- gnezdo. Preseneti ga nenavadna ŠKRAT i ....... J^t^KSiCCCBrTP*X -X ]o 115,000 vesti! Od takrat so v vseh državah načeli gojiti golo-lče-pismonoše za vojaške namene. Pred svetovno vojno je imela Nemčija z zasebnimi gojitelji teh golobov pogodbo, da ji bodo dali v potrebi na razpolago go-vitev naše teritorijalne celokupnost; in neodvisnosti naše tovo število teh porabnih živa- nevihta, v kakem zavetju hoče počiti, pa ga zaloti jastreb . . . Vsaka taka izguba je za lastnika velika škoda, ker veliko truda in potrpežljivosti ,je treba, da izuri novo živalico, ki jo more spet poslati na velike razdalje. države ter do popolne svobode Srbov, Hrvatov in Slovencev. Golob pri vojakih Avgust in september sta naj- daje prvo smer, dokler ne pride predstavljal osnovo celokupne državne poli-1 bolJ Primerna meseca za šola- nad znani kraj, kjer se znajde 1 j nje golobov-pismonoš. Vse po- po oblikah pokrajine. Zato se v staje s temi krilatimi pismono- j megli ali ponoči le nerad spusti si skušajo izrabiti lepe jesenske na pot ah pa zaide, mesece in pošiljajo v ozračje | V'zadnjem času pa jih skuša-svoje "moštvo", ki se nad kra-..|0 izvežbatl Urdi za take polete, jem v velikih višinah razide m j Izvežban golob-pismonoša prejo vsak jadrno ubere v svojo ^ v 1 uri 50 do 1Q0 km_ Za za_ ii, in v svetovni vojni je imela Nemčija 120,000 golobov, ki so jih gojili v 500 deloma stalnih, deloma premakljivih golobnja-kih. Avstrija jih je imela 10,000 in so se zlasti izkazali v gorovjih. Pred 40 leti je takega goloba poslal nazaj na Norveško raziskovalec Andree, ki je v balonu poletel na severni tečaj. — llezika in telefon Rezika se na vso moč rada gra telefon. Posebno zvec^ ko je mati podi spat. Govori^ veda v namišljeni telefon, pravega telefona njeni sta sploh nimajo. Zadnjič se je spet z vso v ^ mo igrala. Zverižila je PeS*' . je bila podobna slušalki in S... rila vanjo z na. °bličj sko i j Mik 18kim [Ska ; [;fazda I teem | dati \ »e m Jove | Ponsi Po: I "ezat skraj Pravi fe, Rese kv0 sPet v dri čila j Potu, [lov! I irazličnejšlDl'|(iaro, J cel" ** Požar v kazalnici ljudmi svoje domišljije, domačim kužkom je imela fonski pogovor. Mati v sos< tele* .ednj'! i • t m ^ • -t i J J— — ----- — leti v i uri ou do iuu lan. za z da nam je bila ta vojna vsiljena ter da se ima ona voditi ;Smer; proti gne7du, iz katerega; četek jih spuščajo iz košar v obrambo in za narodno neodvisnost zemlje. Vsi društve- |je prišel. I* / ' — Na osamljenem kraju stoji kaznilnica. Trdna stavba, polna jenikov, a tudi stražarjev, ki lahko hodijo ven in noter. Z e-ne strani so močni zidovi in železne rešetke, z druge pa budne oči stražarjev nudijo dovolj varnosti. Komu? Mar obsojencem? Kaj pa se jim more še zgoditi? Vse Golob je dobro opravil dolgo pot kar 80 imeli' 80 že zgubili-Mar prinesel vest, kje je ekspedi-bo kdo ukradel svobodo- kl sobi je nekaj časa potrpi jM poslušala njeno brbljanje, P° i pa je nejevoljno zaklicala: "Rezika, zdaj je* pa že d°v Hitro v posteljo!" Nobenega odgovora. ^ Mati je zaklicala še enk1'3 tedaj se je Rezika oglasila: ^ "Mama, počakaj vendar malo! Naročila sem telef01 pogovor z Ameriko!" Sune tibet Soče Pomi •"jim ki rc lega *vesl flrug |dru He u: iiezg kolje «atia Huž Kacina m ! katerih so jih odpeljali, v kakih ni sloji SO pokazali pripravljenost na vse žrtve V borbi za Golob-pismonoša ima čudovit '10 do 20 km daleč od njihovega, dosego narodne svobode. Sovražnikova propaganda ni j čut za smer. Na razdaljo tisoč Nato jih vozijo čimdalje dalj in nikjer'uspela, da zmanjša odpor narodnega razpoloženja, j in še več kilometrov najde pot1 starejša živalca najde pot tudi Sovražna, propaganda je v prvi yrsti gledala, da za- j do svojega gnezda, že navad-! na daljavo 600 do 1000 km! Ve- seje neslogo med Hrvati in Srbi in da jih oddvoji enega od drugega. Sedaj ta ista propaganda deluje, da v tem cilju izkoristi okupacijo hrvaških krajev. Pod podkiovi-teljstvom okupirane vojske, so zunanji agenti proglasili je nimajo? "Trdna je naša stavba!" so se hvalili stražarji. "Da, ničesar ni, kar bi jo moglo zrušiti!" "Še ptica ne more vanjo prileteti in ne izleteti brez naše vo-nega goloba je težko odpeljati sti prenašajo v mikroskopsko ; pošiljanje vesti, tudi nevidno in |]jej>> iz gnezda. Marsikdo, ki si je ho-! majnih fotografijah, ki so zvite neslišno, golob-pismonoša še ni " ' cija in da je na krovu vse v re-!du. To je bila zadnja vest o raziskovalcu, ki je ostal v» večnem ledu. In tudi še danes, ko je že toliko najmodernejših sredstev za Nedavno so bile dirke v r * horstu. Med najbolj zanif Jjjte irkanjem pa je začelo de^e iT Neki gledalec v prvi vrsti jc. J^nj __i m---„•; Viiln NS l0t)rc tel nabaviti te prijazne živalice,' v majhnih aluminijastih cevči-j odslužil. Njegova prednost je v je razočaran gledal za njimi, i cah in jim jih pritrdijo na sred- glavnem v tem, da vest, oddano ker so mu vedno ušle in se vr-!nje pero v repu ali pa na nogo. Is tehničnimi pripomočki, kdor-takoimenovano "Neodvisno Hrvaško," katera je V stvari ;miei nazaj k prodajalcu. Treba'Ko prileti na namembno posta- koli ob kakem skritem spreje-vojaška kolonija najhujše vrste. Vsled tega Hrvati v ! je odpeljati prav mladega golo-! jo, mu pošiljko odvzamejo in mniku lahko ujame, goloba pi-dannšnii vladi kot edini zakoniti predstavniki hrvaškega | « in ga imeti dolgo časa zapr-jpod ditfbnogfedom preberejo, j smonoša pa ni lahko ujeti, in pa fn n«viHnn intvio-n .nnaniih sovražnikov. si6er ni mo^e navadi-;Na način more golob prenesti; v tem, da je mnogo laze prene- Li na novi dom. Še bolj pa se ta ;vsebmov dvanajstih izvodov ve- sti krotko živalco kot pa vse možnost razvije v golobih-pi- likega časopisa! |tehnične naprave n. pr. za brez- T, . i . . ... žično poročanje. Prvega. goloba je izpustil o- . J Stražarji so se popolnoma zanesli na trdne zidove in v svojo moč . . . eak Noe iz svoje ladje, da bi na ■ In stražarji so se z vso vnemo Zato golobe jemljejo s seboj lotili dela in gasili ogenj lcoli- naroda odbijajo to očividno intrigo zunanjih sovražnikov. V zunanji politiki smo mi napravili vse napore, da očuvamo mir. Mi smo z vsemi mogočimi sredstvi želeli,, ^onoših, za katere izbirajo da prihranimo našemu narodu strahote vojne, ker je naš p&sebfio krepke vrste, dobre le- r.arod žrtvoval vse za svoje osvobojenje in nikdar zahte- j talce, in še te urijo in vadijo na koliko so Vode; ekspedicije, ki gredo v visoke injkor so mogli v il tujega. Mi smo smatrali, da bi bil mir bolj očuvan, čimdalje večje razdalje. Tako je žg upadle; In vrnil 3e je z 0lj-Inevarne gore, kjer bi težko na' ako bi se vodila politika stroge nevtralnosti in lojalnega ostala med golob! cisto svoja y Q y kljun5ku. izvrševanja vseh naših mednarodnih obvez. Tripartitni vrsta: golob-psmonoša, ki jej pj-.kt je po dogodkih, ki so se odigrali v Romuniji in v Bolgariji, povzročil veliko, nezaupanje v našem narodu. A neke noči je nastal požar . . Visoko so se vzpeli ognjeni jeziki iz mrke zgradbe in udarjalo je plat zvona. "Gasite! Rešujte streho nad glavo!" je ukazal upravitelj. pri dežnik. To pa ni bilo drugim ljudem. "Zaprite dežnik!" S° dolgo klicali, da je lastni nika zahtevi ugodil in ^ 1 0 dfežnik. Pa to še ni bilo ^ im "Klobuk doli!" je sledilo im «or moral ■o Jr02 d^iie ust^ Jin s bogi gledalec je mora' " lce^iiim tudi tej želji ostalih g!ed drii-J^ , Nato pa se je obrnil protl gim in zaklical: tu^po ' "Ali naj si morebiti da«1 i < lase ostrici?" |V(,jJ Gotovo je torej že Noe vedel, kak drug način mogli stopiti v zvezo z dolino. posebna pasma, kot so posebne. j- --j - -- ' i Manjši obrežni parniki, ki še- pasme med pri, konji in drugimi da se bo golob najbolj zaneslj:- j radiiskih postaj> vozijo - - - - , živalmi- vo vrn'1 nazaJ- ln V °nentU g°" Golobe s- seboi da se iih poslu-D.-žanje Nemčije, posebni po preosnovi jugoslovanske! ^ znanstvenih sporov je loba kot pismonoša sploh nikoli I-...... •>' vi ide 27. marca tA. je bilo tako grozeče, da se nam je ^ bilo> na čem sloni ta zmož. niso opustdi. celo zanikalo'pravico, da rešujemo sami naša notranja jnost g()i0Bov. Ko je znanost od-' vj rašanja; ona je smatrala že sam obstoj,naše narodne j klonila razne teorije o kozmič- lu iclvisnosti v nasprotju s svojimi načrti na Balkanu. | aih žarkih ali posebnih elek- V lic vsemu temu, akoravno smo uvidevali potrebo do- j ličnih valovih, čimdalje bolj b h odnošajev in gospodarskih vezi s Nemčijo, je vlada | ^ gc lerala Simoviča storila vse napore da prepriča Nem- tom za gonce> Golob izredno do. sonca, ta mu usoda židinj v nb^ .. j0 v nemški elelctroindust1'-. v zdaj zaposlenih 1500 Židi« ^ starosti od 18 do 35 let- ^ ženske, ki doslej niso oplJ ^ le nobenega dela, .temveč vele cd rente. č:: jo o svojem korektnem, lojalnem in miroljubnem drža- bro čuti p0i0žaj so: n u. Prežeta z najboljšo voljo, da ohrani mir in prijatelj- _ Za svobodno Francijo -Mi si e stike s svojimi sosedi, je bila vlada še v pregovorih z ulami osišča, ko je, brez vsakega povoda in brez vsake- j g .. razloga, prišlo do strašnega nemškega napada 6 aprila | t. 1., kateremu ni~pfedhodil nikakšen uradni korak, niti ; u timat, niti napoved vojne od strani Nemčije. Temu činu | siirove sile so sledili takoj sateliti Nemčije: Italija, Bol-1 garij a in Madžarska, s katerimi je imela Jugoslavija pakte prijateljstva in nenapadanja, še vedno v veljavno- j sli. Pod silo teh sovražnih upadov in vsled neprevidljivih napak, ki so bile storjene od predhodnih činiteljev, na" g meralni stab ni zamogel izvesti efektivne odbrane. V j teku nekoliko dni vkljub hrabrosti in neizmerne požrtvo-v ilnosti naše junaške vojske, so naša prometna^ sredstva bila uničena, a naše vojne moči v pozadini ogrožene. Naš o4por je bil zlomljen prej kot je bil organiziran, a velika : hrabrost naših čet je še samo pomnožila naše izgube. Načrtov našega generalnega štaba se ni moglo udejstvovati vsled strašne nadmoči sovražnika, številna premoč in izvrstna tehnična sredstva ter bliskoviti napad sovražnika, Gcncral Georges Calroux>Uv- skupnega odbora premogovni je onemogočil, da bi se zamogel odpor* podaljšati, dokler govetner Damaska, ki je s lastnikov, sporazum, s katerim! ''^GLAŠAJTE V bi priSla zavezniška pomoč. j svojimi četami svobodne Fran- je nastal mir v premogovni 'in-j Vsled teh stvari so bili kralji in vlada primorani za- cije vdrl*v Sirijo iz Palestine. I dustriji m 1fp il^ih * 'J v 1® :: , i © m v ^ K ""i ® jj^- •i' Si A ogenj je bil močnejši od njih, stražarjev premalo, a pomoči od zunaj ni bilo. Prišla bo že, a kdaj ? Ko bo že vse pogorelo? . . . "Naj pomagajo gasiti tudi žujejo v nujnih primerih. kaznjenci!" so zavpili nekateri. Drvarji v Samotnih pokfaji- "Kaj, kaznjenci? Mar se mo-nah, nadzorniki daljnovodov, rejo na nje zanesti?" I podeželski zdravniki na Norveš-1 "Zakaj ne? Saj je to tudi nji-kem, Finskem, Japonskem in v|hova hiša, naj jo branijo!" Kanadi, oddaljeni farmerji v' In. izpustili so kaznjence in I 'i'' i-V'—• n ' ii j jim dali v roke brizgalke. Hitlerjeva zaupnika ; "Gasite tudi vi, bratje!" "Glejte no, od kdaj smo si pa bratje?" so se začudili kaznjenci. "Qori nam vsem streha nad glavo, a v nesreči smo si bratje!" "A—a! Samo v nesreči?" so se rogali kaznjenci, vrgli briz-1 galke od sebe in stekli v gozd — v svobsdo . . . "Poglejte jih no, kaki ljudje so to", so se jezili stražarji, "ni-- ti svoje hiše ne marajo gasiti . . tisočletna ms* ^ V majhni občini pri ^,,0$' na južnem Češkem imajo P cC. no lipo, ki jo strbkovnj^1 ^ nijo na tisoč let. Drevo ^ seg 9 m in komaj šest ^ i vec lahko obseže. V deblu J6 go dva metra široka dup"" vCč kateri je dovolj prostora { otrok. WS. ___-_ ste cerkve zaprt ovitek-brez denarja, in naj poča^' bo. gto- Ko je Antonija z ovitko"1 pala proti cerkvi in je ^ njeni bližini, ji je prišel neznan, mlad moški, ki j^ ^ jal z grobnim glasoni: „ "Ali ste dobro prebral1 ] ste si izbrali življenje ali s tef Antoni Potem je izginil in Na levi je Ernst Roehrn, na\ Pismo z mrtvaško glavo strašiti. 0 ! desni pa Rudolf Hess, edina dva ——-- moža, ki jima je Hitler res za- j Nekega večera je 24-letna An-John L. Lewis,-predsednik or-\upal. Toda Roelima je dal Hitler {tonlja iz Vicenze dobila na svo-ganizacijc United Mine Workers pred lcij ustreliti, Hess pa mu ji mizi pismo z mrtvaško glavo, of America, ki je podpisal z W. je Z(iaj pobegnil v Anglijo. j ki jo je pozivalo, naj položi 200 Ijo šale. Prijeli so ga in je W. InglisQirt, predse d n i k o m ' \(............................. ^...........................lir na stopnice neke stare cer- z ljubosumno Marijo ne ^J - - skrita policija sta zaman da bi kdo prišel po °vitC'i;cij'| M stopnicah. Vendar pa je ^oit'! ski preiskavi uspelo P0-' vso skrivnostno zadevo. ,gjl|ii| Tisto pismo je bila pi'' neka 22-letna tovarišica / sarni, ko ji je bila Anton'J' tujila zaročenca. Nesreč** p rija je s solzami izpoved3 ' Antonije ni hotela morda niti, temveč da jo je bot^a voljo njenega dejanja sa«10 7/ iff Mladi mož z grobnim S ' .-e -le *i se je vse zadeve udelezn ! ic]iiiiiiiMii;.'H:M,;»iii[iii!Hiiiiiii:iiiiiiiiiiiiu3iiuiiiiiiiit}iiiiiiiiiiiia da" ; kve, če ji je življenje ljubo. An- dni premišljevati, kako ^ ^ tonija se ni ustrašila, temveč je sme kakšna šala, tudi če J1 ENAKOPRAVNOSTI5'i pohitela na policijo. Tam so ji !ozadje upravičena Uu iiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiihiiniiciUiiSi^imiiiiiniiiniiniiiniiitrMiiiiiiJ naj položi na stopnice ti- nost. ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠQ TRGOVINO POTOM... Lahko jo sporočite našim zastopnikom JOHN RENKO 955 East 76th Street ravnosti KTnovj,stuw/esamt-- * hwd uptwe of ^ ktuat beast's carcass, , i/you forget! - . wwe have the » \\ skeleton of we »v monster —v reuT now cam we ESCAPE FROM THIS CAVE.HARRV? , Plačal $ irtis whiskbV:,> HiixsoesiViiOBt TOWTYw rfnai?* Najnovejše "preseljevanje narodov" V daljni Aziji se izpreminja' |°blieje zemlje. Vojna med Kitaj-in Japonsko zavzema tako I Ve'ik obseg, da se odmika evrop-meram tako v številu voj-in narodov, kakor tudi V ^daljah in merah prizadettega Zemlja. Nihče ne more pregledati vsega tega dogajanja, nihče J16 more prešteti množic, ki valove sem tja in se Umikajo jamskemu orožju. Poročila v tem oziru so kaj ^zanesljiva in nihajo iz ene trajnosti v drugo: nekatera davijo, da je na Kitajskem bilijonov ljudi že mesece Mesece na potovanju, ki iščejo ftovo domovino, se v nevarnosti sPet odpravijo na pot in ]druge pokrajine; druga poro-Ci'a pa svet pravijo da je takega Potujočega naroda sto milijo-^ Gotovo pa je to, da je da-J168 po Aziji večje preseljevanje je bilo po Evropi v času Zgodovinskega "preseljevanja Prodov". Prve množice teh be-sUncev so že dospele na obronke Metanskega gorovja; na stotine jih je na teh potovanjih Pomrlo, toda kitajska zemlja za .Jjimi daje vedno nove procesije, I ' romajo, romajo in iščejo var-kota. Pri tem se Kitajci *vesto drže svojih rodovnih za-in potujejo v zadrugah ^ruženi. Prav ta način družab-Ureditve se je v teh narodnih jagodah izkazal v sijajni luči, ;°lje kot vsaka druga drago platna organizacija. Zadruga jih ^uži v enoto, tiste, ki so ostali ;a svoji zemlji in jo branijo, in l'ste,- ki so se vzdignili in odšli kat mirnejšo zemljo. Na potokih so namreč samo tisti naroda, ki so slišali o f^zotah vojne ali pa začutili jene prve udarce, pa jim je bilo 86 mogoče, da so zbrali svojo kovino in odšli. Ostali, ki so Padli v klešče japonske vojske, Morajo prenašati svojo usodo ltl se upirati vojni vihri, kakor ljubezen do življenja da. Je še cel narod, ki se ga ni do-knilo ne eno ne drugo, ki mir-^ obdeluje svojo zemljo in ko-J^j kaj ve o tej vojni. Azija je Mika! Povsod pa je najmočnej-'a Vez Kitajcev zadruga: zadru- ga ostane ali pa se preseli, zadruga se tudi živa dokoplje do nove domovine v prostranem zaledju, zadruga tudi ob kakih katastrofah — vojnih ali naravnih — izumre, zadruga tudi išče zatočišča pri sorodni zadrugi. V tej stiski naroda rastejo iz j tal številna taborišča, kjer čo vsa množica ustavi in si v naglici uredi življenje. Taborišča v j bližini velikih mest rojaki in I razne mednarodne dobrodelne | organizacije podpirajo, vsa dru-i ga pa so odmaknjena očem ev-j ropskega opazovalca. . . V največjih takih naselbinah živi po 70.000 ljudi — pravo mesto, ki je celo prišlo v deželo in obležalo, dokler se spet ne vzdigne in se spet celo preseli drugam. Manjših taborišč s po 10.000, 20.-000 prebivalci pa je toliko, kolikor jih zemlja in čut Kitajcev za skupnost moreta preživeti. Kadar se selijo, se kot mravlje v nekem nagonu za obrambo svojega življenja poslužijo vsega, kar na trenu je. Tu ni nobene postave, nobenega predpisa, je samo veselje do življenja. Če je vodna pot dosegljiva, je čez noč vsa naselbina na čolnih in se prepelje po toku navzdol, če je proga v bližini, je naenkrat ves vlak poln, pa ne vozovi z razredi, oddelki. . .ampak vse, kar se more premikati, od odbijačev na lokomotivi, pa do za-njega prostorčka ob koncu vlaka. Od kod je prišel vlak, kdo je strojevodja in kam bo odpeljal, tisoči in tisoči, ki se obesijo nanj, ne vedo in ne vprašajo, to je dal in preskrbel kitajski narod ali — voditelji zadrug,oziroma gospodar taborišča. Vsi, ki so imeli priliko pogledati v to življenje in v to silno odpornost, se ne morejo načuditi tej zavesti skupnosti, ki ves narod seli, živi, hrani, skrbi za žival, neprestano gradi domove, da jih ob prvem približevanju Japoncev spet zapusti in si sto kilometrov daleč zgradi druge. Medtem umirajo in se rode — kakor mati narava, ki uničuje in daje. Taborišče zraste čez noc, brez gradbenega urada, brez zidarjev in cele vrste obrtnikov — vsi znajo vse. Vsi hočejo ži- veti, od otroka do starčka, moški kakor ženske, vsak stori toliko, kolikor more. Nihče ne dela zase, vsi grade celoto in v nekaj dneh stoje nizke ilovnate barake v dolgih, lepo urejenih vrstah kot po regulacijskem načrtu. Vsaka je razdeljena na kakih 500 prostorov, majhnih kot ptičnice, v vsakem takfem prostoru živi po ena družina, včasih štirje rodovi. Vse imajo okenca iz papirja, neke zastore za vrata, vse so obrnjene od vzhod na zahod, da je stena na severu in brani prebivalce pred mrzlim vetrom, južna stran pa je odprta proti soncu. Oprave ali peči ni, to za življenje ni potrebno, spi se na tleh, greje pa debela obleka in kupi cunj. Moških podnevi v taboriščih skoraj ni.' V bližini mest se razkrope po( mestu, kjer že dobe kašen zaslužek, daleč zunaj na deželi pa! iščejo iz zemlje, kaj bi mogla dati, da bi preživela vsa krdela.1 Ženska iz papirja striže kake pisane igračke za otroke, ali v bližini taborišča iščejo kaj za' pod zob ali pa kramljajo med seboj. In ker nihče ni tak revež,' da bi ne bilo še kakega večjega na svetu, se pred taboriščem zbirajo berači in krošnjarji, ki čakajo na ostanke takih nirav^ ljišč. In ljubi Bog v nebesih, ki oblači lilije na polju in preživlja | ptice pod nebom, vse živi, cel narod, ki po tolikih vojnih vi-j hrah danes ni nič redkejši kot je bil od začetka. Zato je vsa ta vojna nemirno tekanje v krogu. Ako Japonci preženejo Kitajce iz ene pokrajine, se naselijo v drugi in spet žive; kadar kaka množica pride do orožja, spozna, da je mogoče živeti tudi od preživljanja. Nihče ne more presoditi, kako in kdaj se bo ta vojna končala. Vseh Kitajcev Japonci ne morejo pobiti, drugega kot življenje pa že sedaj nimajo. Znajo pa z zemljo in ob svojem čutu za skupnost in skromnost živeti tudi od tega. Kje je konec? Sanje po želji šavami, zvoki itd., vplivati i}a sanje v določeno smer. Angleški psiholog William Har vey je o tem sveto prepričan. V nekem poročilu, ki ga je objavil pred kratkim, navaja celo vrsto uspelih poskusov. Celo kombinirane sanje so mu uspele tako, kakor je sam hotel. v Harvey se razume mimogrede tudi na slikanje. Nekega večera je položil paleto z raznimi oljnimi barvami na npčno omarico, na odejo pa je kanil nekaj bencina. Ko je zaspal, se mu je sanjalo, da je stal v svojem a-telju pred izvrstno lastno podobo, ki jo je sam napravil. In potem je po zaslugi bencinskega duha privozil avtomobil, iz njega je stopila mlada dama in Harveyjeva sanjska slika ji je na moč ugajala. Drugokrat je angleški učenjak žvečil betel, ko je zaspal, a v sanjah ki so sledile, so se mu oživile podobe na leta, ki jih je prebil v Indiji. Ogrevalna blazina na postelji pa je ob neki drugi priliki povzročila, da je v sa- Če si želite obnoviti nekdanja /epa doživetja, vsaj v sanjah, tedaj storite kakor ruski duše-slovec Sergejev. Mož velja v svoji domovini za zelo resnega znanstvenika, toda tudi prijetnosti življenja so mu yšeč. Pred časom je prebil dva brezskrbna tedna na Rivieri. Od tam je prinesel razen spominov o-stanek nekega parfema in v Moskvi je svojemu služabniku naročil, naj nekoč ponoči, ko bo spal, zlije zadnje kaplje te dišave na njegovo blazino. Sergejev naj bi ne vedel, kdaj se bo to zgodilo. Služabnik je storil, kakor mu je bilo naročeno, in res, še v tisti noči se je mudil Sergejev vsaj v sanjah spet na Rivieri. Šetal je ob mor-1 ..„. v , skem bregu, vdihaval morski Je najboljši cas za barvanje zrak in občudoval lepe ženske v znotraj; posebno ce se rabi njah ponovno doživel neznansko vročino, ki jo je čutil, ko je ne- koč lezel Etne. v žrelo ognjenika LAHKO JE BITI PREVARJEN! V VROČIH POLETNIH DNEH Hribar Beer Barrel Inn 16000 Waterloo Kd Ribe vsak petek in kokošja večerja vsako soboto. — Fina godba. — Se priporočamo. 1 Prav malo rabljene električ-i ne ledenice se dobijo po $|9.00 j Zakaj bi kupovali led, ko imate j tu priliko kupiti električno j ledenico. 819 E. 185 St. 6104 St. Clair Ave. ,Delo dobi ženska srednje starosti in sicer za opravljati hišna dela in za pomagati v kuhinji in v gostilni. Plača po dogovoru. Poizve se na 5212 Fleet Ave. ali pokličite. Michigan0162- kopalnh kostumih. Tako se je v tem poskusu združilo prijetno s koristnim in Sergejev je znova dokazal, da je mogoče z zunanjimi dražljaji, di- $540,000 se letno pofroii za znano goljufijo o "španskem jetniku" 12,000 Američanov mesečno prejem« brid-]. Na, tu 3e bob in mesa sem ti ko pade na zemljo. Iz teme pa ^ Le Marko, saj sila. pristopi gruča vojščakov, ki ob-stopijo Marka, ki se ne gane. Ko pa vojščaki odlagajo puške in ga hočejo dvigniti, tedaj pa plane Marko nenadoma kvišku, odpahne prenenečene vojščake in se zažene v reber. Za njim zažvižga še nekaj strelov, drugega nič. Zornikovi so v nemirnem strahu trepetali in čakali. Ko udari po vratih, ženski zaječita, Zornik pa odpahne vrata. Častnik vstopi ves bled in razjarjen s tremi vojščaki. S samokresom zažuga nad Zornikom, ker je skrival izgnanca, ta pa zmajuje z rameni in jezno šviga z očmi. Ženski jokata in prosita o-četa, naj se premaguje, naj nikar ne zbesni. Po kratkem obotavljanju pa vržejo vojščaki Zorniku verigo čez roke in ga vklenejo. Stari se jim vda brez odpora, ženski pa vijeta roke in rotita Pravico. Ko je bil Zornik vklenjen, je naročil ženskama, naj skrbita za dom in živino in naj zaklepata vrata, dokler se ne vrne. Nato je stisnil zobe, na-gubančil čelo in švignil z očmi tako strašno, da so vojščaki odstopili, Marta je slutila, da izbruhne iz njega srd, zato ga je vsa v strahu in skrbeh posvarila: "Oče, ne mislit^ na maščevanje, ki nam nič ne pomaga! Po-trpite, Pravica je z nami!" Častnik je jezno ošinil vse tri, nato pa ukazal starega odgnati. Naslednje jutro je pa ukazal čen. Tu je bokal vina, ker kave ne maraš. O, le molči, Marko, in jej, saj imamo še nekaj, hvala Bogu! Le jej in pij, Marko, pa pripoveduj, kod si hodil te dni. Toda potiho', da se ne izdamo. Pečenje je že razrezano, daj mu še vilice, Marta! Saj gotovo že veš, kaj so napravili tisti zadnji večer z našim očetom?" "Vem, mati, vse vem in prosim vas odjuščanja, ker to nesrečo sem zakrivil le jaz. Tedaj nisem bil daleč, na lastna ušesa sem slišal razbijanje na vaša vrata, kričanje častnika in vojščakov, čul sem vaš jok — in vse je pokalo v meni. Ustavil sem se na vaši košenici pod goz- tiše in slaje. Stisnila sta se tesneje drug k drugemu in se zadovoljna objela čez pas. , "O Marta moja, moja tiha sreča, vrelec mojih mladih nad! Vse sem premišljeval te dni, iskal sem izhoda — in sem ga našel." "Kako, Marko?" "Glej, draga, brez tebe mi ni življenja, a tu živeti ne moreva. Pa pojdeva odtod." "Kam?" "Čez morje, Marta!" "Marko?" "Da, v obljubljeno deželo! Zdrav sem in v jamo pojdem, kjer so naši ljudje. Oče naj njivo proda ali kravo, da mi da za pot'. In ti prideš za mano, ko zaslužim in ti pošljem za pot. Poj-deš, Marta?" "Do konca sveta za teboj Marko!" "čez morje, ljubica, skozi raz bijajoč vihar v življenje, kjer kraljujeta denar in svoboda. V obljubljeno deželo, draga, kjer zveni zlato, kjer vlada bogastvo, kjer se ponuja razkošje. Čez morje, ljubica, kjer se bratijo narodi v zlati svobodi, kjer rajajo na veselih valovih v neskončnem morju samih palač. Tla v vrtinec, draga, v vriskajoč hrup sveta, kjer bo svobodno najino življenje." "Marko, kako si dober!" "Kamorkoli, Marta, samo da prideva iz robstva." "Povsod grem za tabo, Mar- "Dovolj mi je robstva!" je odvrnil Marko nevoljno. "Jaz hočem odtod! Dajte mi denarja za pot!" "Saj nimamo, Marko! Počakaj da nam bo zemlja rodila in da priredimo pri blagu. V ka-ščah je pepel, dom v podrtinah, počakaj, da si nekoliko opomo-remo, Marko!" "Dovolj mi je tega! Po gozdu se skrivam in prezebam, naše domove pa glodajo tujci, a temu ni kraja!" "Moj Bog! Kaj naj počnemo mi, ki smo stari, če mladi obupate! Marko, ostani, pomagaj nam vztrajati, pomagaj nam zidati nov dom!" "Denarja mi dajte! Če nima-e, prodajte kravo ali pa njivo!" Mati stopi predenj s povzdig-njenimi rokami: "Sin, imej u-smiljenje z nami! Glej svojo mater, ki je jeklena, a ji poči srce in ti je nikdar več ne vidiš, če se kdaj vrneš!" "Mati, ne morem pomagati." "Lahko pomagaš, če hočeš! Če pa nočeš, te vidim rajši mrtvega doma, nego bi te požrla tujina! Za druge boš delal, za druge limiral — in mi bomo umirali sami ..." "Ne hodi, Marko!" ga svari oče. "Kakor sem rekel, oče, dajte mi za pot!" Stari ga trdo ošine z očmi in gre sklicat soseda, da mu posodi denarja. Ko se vrne, vrže denar pred sina na mizo in sikne skozi zobe: "Iz robstva v rsb-stvo — kaj naj ti še rečem v slovo?" govoriti ne more od samega hu-, bedne in izžete pehajo iz svoje Sin spravi denar in se milo o-zre na očeta in mater. Ko jima podaja roko, mati omahne in bridko zaplaka. Jeklen pa zre mračno predse ... Sin se od- dega. "Ostani!" ponavlja mati. Marko postoji, pomišlja, v^ njem se borita moč in nemoč . . Ali zadnja ga premaga — in sin se zgrudi na pragu in jekne ves strt: "Mati moja, oče moj — ne morem odtod!" Stara prihitita vsa vzradošče-na, dvigneta ga in objameta — in vso noč so veselo kramljali . . Ko je prišel Marko zopet v Groblje, ga je vprašala Zorni-kova: "Kako, Marko, čez morje nameravaš? Rečem ti, da ne ravnaš prav." "Ne pojdem!" reče odločno. Marta ga presenečena pogleda, a Marko vzdihne in nadaljuje: "Ne morem odtod. Vse te dni sem premišljal o tem. Šel sem domov po slovo in sem spoznal svojo zmoto. Ko sem se dotaknil denarja, me je zaskelelo v srcu, ko sem pa- hotel ostavi-ti dom, me je zgrabila bolečina, ki je bila brezmejna. Zlomila me je bolest slovesa, da je vse ža-ječalo v meni. Otresel sem se skušnjave, iznebil se zopet denarja — in odleglo mi je in tem bolj sem vzljubil svoj dom in našo dolino. Ne maram v tujino, kjer se rede samopašneži ob našem mozgu in pijejo našo kri; ne maram v obljubljeno deželo, kjer umirajo naši bratje v trumah, kjer propada njih život, mrjejo v domotožju vsi zapuščeni, kjer ječe v pomanjkanju in umirajoči iztezajo žuljave roke za svojimi dragimi, ki ne mo-! rejo do njih in jim le hropejo v brezsrčne dežele. Ne maram za onimi, ki jih je izvabilo zlato, ki so šli za bogastvom, pa jih je požrla mrzla tujina. Ne tja, kamor vleče nemirno srce, ne tja, kjer kraljujeta denar in beda. — Odpusti mi, Marta. Obšla me je hipna slabost, da sem zdvo-jil nad seboj, za trenutek me je zaslepilo samoljubje, premagal me je pohlep po bogastvu, omamil me blesk zlata — in vse je odpovedalo v meni. In ko sem se zavedel svoje nemoči, sem začutil, da ljubim to dolino bolj kot kdaj prej. Ne maram iz doline v času, ko jo je zadelo gorje. Mar naj bi šel v izobilje, ko boste živeli vi gladni, zapuščeni, ko bo žvižgal po vaših hrbtih bič, ko vas bodo zasramovali in s strnjem kronali? Ječali boste, klicali pomoči, iskali pravice — jaz naj se pa zarijem v tuje ro- me razumela?" Marta molči vsa poparjena, njena mati pa vzklikne: "O Marko, kako si dober!" Marko konča: "Naši bratje oD Dravi se borijo s smrtjo, gr®m jim na pomoč. Če ne bo dalje časa o meni glasu, vedite, sem v duhu vedno pri vas, vseh bridkih in veselih dneh' Marko se je poslovil, planil V temo in pobegnil čez mejo. dr-tem VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnik . bodi izvlečenje zob, polnje« zcb in enako lahko dobite v va še polno zadovoljstvo P" župniku, ne da bi zgubili pri dosti časa. Vse delo je nareje^ kadar v&m čas pripušča. Ura ni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti i 6 Knausovo p o s 1 o P J Pri nas lahko kupite TAPPAN in GRAND kuhinjske peči MAYTAG in EASY pralne stroje Tudi izvršujemo potrebna popravila Mandel Hardware Co. 15704 WATERLOO RD. Ako nameravate prirediti party, ohcet, zabavo ali piknik oglejte si prijazen prostor rojaka Frank Zupančič 23126 E. Lakeland Blvd. KEnmore 4469 J Imamo primerno dvorano, ki ima prostora za 75 oseb, zunaj je pa lep vrt Pripravna dvorana za seje. V NAZNANILO ko! t» ) Šepetala sta si še dolgo, si kovala naklepe in si zidala srečo. Tiščala sta se v tesnem objemu, slonela si v rokah — in ko je že šlo proti jutru, se je Marko poslovil in pobegnil v gozd. Naslednjo noč pa se je splazil domov v Robsko po denar in po slovo. — DOBER NAKUP Hiša za 2 družini; 5 sob vsako stanovonje; garaža za 2 avta. Vse v dobrem stanju in nahaja se med Lake Shore bulevarjem in Grovewood Ave. Lastnik jo mora radi nujnosti prodati. Cena $6950. Poizve se pri GEORGE STRAINIC 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6430 Izkušeno dekle dobi delo v trgovini. DelO tudi dobi izkušena operatorica v le-potičnem parlorju. Vpraša se pri Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Sporočam javnosti v Euclidu, da sem odprl na svojemu domu 22010 IVAN AVE. delavnico za popravljanje vseh vrst obuvala Delo trpežno in lično, cene zmerne in po vaši financi; tudi ceneje kot v verižnih trgovinah. Za obilen poset se vljudno priporočam, vaš dolgo-letni izkušeni slovenski čevljar. j6hn gabrenja (Vsak odjemalec (ka) dobi lepo darilo ) "MORRIS NAČRT" Prijateljska, izkušena posojilna posluga Izposojevalcem pri Morris Plan banki ni potreba iti skozi mučno, dolgo-trajno izpraševanje, ki potrati mnogo časa, predno dobijo posojilo. Naša 23. letna izkušnja je že davno tega našla pot, da pospeši zadevo posojevanja denarja v petih do 10 minutah... kar v nekaterih krajih vzame par dni. Smelo rečemo, da je ni osebne ali družinske zadeve, ki bi bila nova za nas. Imamo pa tudi nizko ceno za sleherno posojilo na Morris Plan. MORRIS PLAN RANK 921 Huron Road 14006 Kinsman Road Lee Road in Meadowbrook Detroit in W. 117 St. ' St. Clair Ave. in E. 147 St. ! "Članica Federal Deposit Insurance Corporation" RAZPRODAJA RAZSTAVNIH VZORCEV 6 kubičnih čevljev Frigidaire ledenica, porcelanasta, regularna cena $251.00, sedaj samo_____ 6 kubičnih čevljev Master Model ledenica, regularna cena $194.00, sedaj samo _______________$^9'00 G. E. električna kuhinjska peč, vsa avtomatična, regularna cena $149.00, sedaj samo______$69'®® Electrolux ledenica, 1940 model, regularna cena $229.00, sedaj _______________________$159-00 Pralni stroj s čebrom, ki drži 28 galonov, regularna cena $89.00, sedaj samo________________$47-00 1941 Zenith kombinacijoki radio, preje $129.95 sedaj--------------------------------$79-00 Philco portable battery radio, regularno $18.95, sedaj samo---------------------------- NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 819 E. 185 St. THE MAY CO. BASEMENT Zaključna razprodaja! 10,000 T1MIH BRISAČ vstevsi znanih'Cannon/ 'Haynes in 6Moore' izdelkov! 39c vrednost 29 19c vrednost 29c vrednost 59c vrednost 39c 79c vrednost 49^ Vzorce ™ Splošne izdelke — Vse se razproda i eLepiJacquards t V" guest' velikosti mV 'bath' velikosti Čisto Bele Obrobljene v barvah ,Eno-barvne z lepimi obrobi , V srednji velikosti Tu imate krasno priliko, da si nabavite fine turške brisače, prvovrstne kakovosti, po cenah; ki pomenijo nenavadne prihranke! Našli boste brisačo za vsako vporabo... v velikosti za goste, kopalnico in v srednji velikosti! Po teh, nizkih cenah... kupite za darila, za neveste in za osebno vporabo! t The May Co. Basement THE MAY COMPANY Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle znamke