Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veijii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 8, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Yredni8tTO je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. 294. V Ljubljani, v soboto 22. decembra 1888. Letni!* XVI. Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta prosimo vse dosedanje prijatelje našega lista, da nam ostanejo zvesti še nadalje in nam pridobivajo tudi novih moči, v duševnem JcaJcor gmotnem oziru. Naš list je zadnji čas vsestransko vrlo napredoval ter sega v vedno širše narodne kroge, kar nam daje prepričanje, da je hodil pravo pot, ko se je potegoval za blaginje nam milega naroda naversko-ncirodni podlagi. Skrb nam bode, da list spopolnimo vedno bolj in bolj, kar bomo tem preje dosegli, čem več delavnih prijateljev se nas oklene pri po-žrtovalnem delovanju. Kar nam je bilo vodilo do zdaj, bode nam tudi zanaprej. Neustrašeno bomo hodili pot, označeno v besedah: Vse za vero, dom, in cesarja! Prizadevali si bomo, da se vrne krščanski duh naših pradedov v vse družbinske kroge; potegovali se bomo za pravice naroda, in še zlasti, da postane slovenščina povsod, kjer prebiva naš rod, v šoli in v uradu jednako-pravna z drugimi jeziki mogočne Avstrije. Vnemali bomo Slovence k dosedanji zvestobi in udanosti do presvetlega vladarja in habsburške rodbine, ker le na tej podlagi more se vspeti k moči in slavi — dragi nam narod slovenski. Dasi živo čutimo bremena slovenskega dnevnika — in posebno še konservativnega, vendarle smo za dobro reč, katero zastopamo, skušali storiti še več s tem, da smo mi-nolo polletje razširili list z redno prilogo pod imenom „DOMOLJUB", katero dobivajo vsi naročniki „ Slovenca" zastonj. To prilogo dajali bomo svojim naročnikom tudi to leto brezplačno, a naročnino prejemamo tudi na samo prilogo — brez glavnega lista. „SL0VENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred veljd za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj 4: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 , 40 ,, „D0M0LJUB" sam brez „Slovenca"stoji do koča 1. 1889. s poštnino vred, ali y Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama". Vredništvo in opravništvo. Državni zbor. Z Dunaja, 20. decembra. Odredba zoper anarhiste. Sedem ur je trajala zadnja seja poslaniške zbornice, to je od desetih zjutraj do petih popoludne, pa je rešila eno samo točko dnevnega reda, namreč ministersko odredbo zoper anarhiste. Levičarji so se že v odseku protivili tej odredbi in dr. K o p p je v imenu svojih tovarišev nasvetoval, da se dotična odredba takoj prekliče. Večina pa je predlagala, naj zbornica to odredbo vzame na znanje. Dr. Kopp je v obširnem govoru zagovarjal nasvet manjšine, to je moral pa vendar le sam priznati, da so se ljudje v nekaterih krajih zbali pretenja anarhistov. Ali pristavil je, da taki kraji niso vredni porotnih sodnij. Pri takih in enakih razpravah imajo navadno dunajski poslanci veliko besedo, in tako je bilo tudi včeraj; za Koppom je čivkal Vrabec,.ali kakor se on piše Wrabetz, za tem se je znašal Pernerstorfer in za njim je ropotal Krona \vetter. Novega ni nobeden nič povedal, ker je bil že dr. Kopp pobral vse, kar se more v zagovarjanje slabe reči sploh porabiti. Dunajski poslanci ne poznajo razmer po deželi in mislijo, da so porotne sodnije našim ljudem Bog ve kako priljubljene. Oni ne vedo, da so jim velika butara, katere bi se radi znebili, in da jim ministerstvo dela le veliko ljubav, ako te sodnije po omenjeni odredbi za anarhistična hudodelstva odpravlja. Tudi minister Schonborn je bil poprijel za besedo in je prav dobro in srečno zagovarjal ministerski ukaz proti napadom levičarjev. Povdarjal je. da si porotoiki dostikrat iz strahu pred anarhisti ne upajo jih obsojati, in če je dr. Kopp sam rekel, da taki ljudje porotnih sodnij niso vredni, zakaj se pa tolikanj repenčijo, ako je vlada za nje ustavila te sodnije. Prav dobra je bila tudi primera med učenim in izkušenim sodnikom, pa med pri-prostim in trdosrčnim obrtnikom. Ako dostikrat najbolj izurjeni sodniki po najresnejšem preudarku ne morejo pravega zadeti, ali le komaj in komaj, kako bi mogel to storiti neizkušen ia postavam n e-vešč človek? Dalje je minister poudarjal, da ima vlada veliko gradiva v rokah, ki priča, da je bila ta odredba potrebna, ki se pa ne more očitno pred svetom obravnavati. Komur je bilo kaj mar, zvedel je o teh zanimivih rečeh v odseku, in človeku lasje po koncu vstajajo, ako sliši, kaj ti zdivjani ljudje počenjajo. Razven omenjenih govornikov bila ja vpisana še cela vrsta levičarjev; ker je bil pa sprejet sklep razprave, morali so voliti glavnega govornika. To pa ni bilo kaj lahko ; vsak bi bil rad govoril, zato so se glasovi tako silno cepili, da nihče ni imel večine glasov; naposled je bila po predsednikovi odredbi ožja volitev, pri kateri je bil izbran doktor Weeber, ki pa tudi pri vsej svoji zgovornosti ni vedel kaj novega povedati. Ko je končal, oglasil se je dr. Lueger in je grajal volitev generalnega govornika, češ, da v takih slučajih ni ožje volitve, ampak da odločuje žreb. Toda predsednik je rekel, LISTEK. S v i f t i j a d a. (Dovetintrideseti spev.) Gospod vrednik, še životarim, akoravno ste me že pokopali v svoj vredniški papirni koš in celo brez nekrologa. Poslednjega v istini ni zaslužil Sviftijanec, saj vas je zalagal vse dolgo leto s pelinom za nekaj minljive listkarske časti. In sedaj sedi on sam v svojem pelinu, saj ga je pregnal gosp. „z" — že zopet sikavec — raz najlepše mesto Vašega lista, in premišljuje, kako gine slava svetnega pelina in kopriv. Tudi prav! Ker si Sviftijanec s svojim posušenim pelinom ni mogel pridobiti večne slave in spomenika „aere perennius", obrniti se hoče na drug, morda bolj vspešen in praktičen pot. Staviti bode začel on v državno loterijo na Trst, Gradec in Dunaj, iu sicer na vse mogoče kombinacije. Za svoj dosedanji prisluženi honorar ponesrečene „Svif-tijade" pa si kupi stavo na veliko državno loterijo takozvano „promesso", ki obeta vsakemu velik del državnih dolgov. In ko zadene ubogi Sviftijanec veliko terno, postane tudi imeniten kar čez noč, kakor drugi. Zavidale ga ne bodo samo vse slovenske loterijske sestrice in vsi slovenski listkarji, temveč občudovali ga bodo prvi naši pesniki v nebeških svojih odah. Odmevalo bode tedaj po naših listih, po naših gorah in dolinah, morda cel6 gosp. Gregorčiča carmen II. ad Maecenatem secundum Sloveniae, namreč: „Non omnis moriar, aeris pars tuae — Vitabis Libitinam", saj Sviftijanec je trdno sklenil posnemati sedanjega prvega mecena. Gosp. Gorup namreč sezida slovenskim hčeram narodno višjo učilnico, Sviftijanec jim pa namerava postaviti, ko se nam narodno odgojt5 naše gospice, »Narodni dom", saj prej ga ne potrebujemo in ga brez velike terne tudi osnovali ne bomo. In ako me prevara tudi loterijska nada, kakor me je posadila na prag pelinova čast, potem gosp. vrednik, se me stoprv ne iznebite in ne odkrižate brez truda. Poprijeti se hočem potem zopet pisateljskega posla, a ne samo ob nedeljah, kakor doslej in tudi ne na najbolj nehvaležnem prostoru, „pod črto" namreč, kamer je zašel v novejšem času celo gosp. državni pravdnik v druščino gosp. „s", temveč šopiril se bodem visoko gori nad črto. Ne mislite, da se bodem poprijel, kakor nekdaj v nepraktični dobi, političnih člankov. Poslednji niso uiti posebno zaslužni, niti težavni, akoravno si jih prisvojujejo glavni naši vredniki za svojo čast, saj so navadno bolj ali manj v sorodstvu z navadnimi redakcijskimi škarjami. Ako pridejo oni na svetlo, pomagajo jim mnogo potov vreduikove škarje pri porodu, ako pa ne zagledajo belega dne, odstrižejo jim brez dvoma škarije državnega pravdnika življenja nit. Sviftijančev nekdanji tovariš „pod črto" gosp. „S—n" pokazal je namreč, kako naj se piše Slovencem koristno iu praktičuo. Trudi se on že nekaj tednov v praktičnih svojih člankih, da bi dokazal svojim bralcem, kako krivične in pregrešne so denarne obresti v socijalnem oziru in kako „fletno" bi bilo na svetu brez nesrečne Jihve". Brez dvoma je blag in rahločuten obsojevatelj „lihve". Ko bi bil on povrh tudi „Krezus", vedeli bi Slovenci, kje naj iščejo poceni na posodo, sicer pa se bojimo, da ostane njegova socijalna reforma v istini „broz obresti" Slovencem, katerim so rodoljubje in pa denarne obresti precej daleč ločene. da j d prav razsodil, in da se opravilni red ne d& drugače tolmačiti. Ko je prišlo do glasovanja, predlaga Krona-wetter za Koppov predlog glasovanje po imenih. To obvelja in po dovršenem glasovanji naznani predsednik, da je bil predlog manjšine zavržen s 142 glasovi proti 122. Z desnico so glasovali tudi Coro-ninijevci pa nekateri nemški veliki posestniki, z levico Mladočehi pa duhovnik Eichhorn. Z veliko večino obveljal je potem predlog desnice, ker so jo nekateri levičarji po ustnem glasovanji nemudoma popihali iz dvorane. Predsednik dr. S molka potem sklene sejo, ker je šla ura že na pet, ter pove, da se bode med počitnicami vpeljala električna razsvetljava, iu da bodo dotična dela do 20. januarija dovršena. Prihodnjo sejo obljubi pismeno napovedati, želi poslancem veselo novo leto in so ž njimi pogodi, da noben drug drugemu ne bode pošiljal voščilnih kart. Ob enem napove še tri odseke, namreč obrt-nijski, budgetni iu davkarski odsek. Obrtui odsek se je takoj po seji sošel in je dovršil zakon o rudarskih blagajnicah, ki pride precej po novem letu v razpravo. Druga dva odseka sta zborovala zvečer. Slovenski učni jezik v srednjih šolah. Zadnja seja budgetnega odseka bila je zaradi tega znamenita, ker je minister Gautsch odgovarjal na zadnjič omenjena vprašanja slovenskega poslanca dr. Tonklija. Rekel je, da je učni jezik na dotičnih gimnazijah nemški in da se je treba na vsak način tega pravila držati, da se vsi učenci sebi na korist do pete šole tako temeljito nauče nemškega jezika, da morejo na višji gimnaziji s koristjo slediti zgolj nemškemu pouku. Torej gre tukaj le za to, da se ererau delu učencev ponudi prilika primerno se izobraževati v svojem materinem jeziku, ob enem se pa tudi nemščini popolnoma privadi. Vsled pogostih resolucij se je učna uprava obrnila do deželnih šolskih svetov z vprašanjem, ali in v koliki meri se more ustrezati razodetim željam? Na podlagi teh odgovorov se bodo na gimnaziji v Mariboru s pričetkom prihodnjega šolskega leta vpeljale paralelke, v katerih se bodo nekateri predmetje poučevali v slovenskem, nekateri pa v nemškem jeziku, vendar pa tako, da se bode pri slovenskem pouku ozir jemal tudi na nemško terminologijo, pri nemškem pa bode slovenski jezik služil v natančnejše pojasnjevanje. Glede gimnazije v Ljubljani je priznaval minister, da je število učencev nenavadno veliko; zato pa so se pričele razprave zaradi naprave nove nižje gimnazije v Ljubljani. Kdaj se ima nova gimnazija napraviti in kako vrediti, tega gospod minister ni povedal, in lahko še veliko Ljubljanice poteče v Savo, predno pridemo do nove gimnazije v Ljubljani. Budgetni odsek je torej po našem mnenji prav imel, da je v ravno v isti seji sprejel od poslanca Kluna nasvetovano resolucijo, v kateri se vladi naroča, naj še dalje obstaja gimnazija v Kran ji. Tudi zaradi Gorice je gospod minister obetal, da hoče vpeljati slovenske, oziroma italijanske paralelke, kakor hitro bodo to dopuščale okoliščine. Zastran slovenskega pouka v Mariboru je dr. Heils-berg nekoliko ugovarjal, pa ne posebno resno in strastno, kakor je sicer njegova navada, ampak pri- Sviftijanec je Jztubtal" v svojih prostih urah, kar vživa namreč svoje pelinove počitnice, da ide-jalne slovenske teorije v naših ekonomičnih zadevah niti vrabca ne prepode raz streho. Zaradi tega poskusil bode on svojo srečo bolj v praktičnih stvareh. Vabil bode v svojih člankih „nad črto" na marljivo kupovanje deležev „Narod-nega doma", ki plačuje poštene tri odstotke svojim posojevalcem. S tem se morda posreči popraviti škodo, katero je provzročil „idejalen teoretik" narodnim podjetjem, saj se brez Jihve" zida le naša Slovenija, ker ne potrebuje niti peska, niti kamnja, temveč v veselih urah le nekaj „sive teorije". In ako ne pride tema in ž njo neumrljivost in ako so tudi takovi socijalno-ekonomični članki brez materijalnega vspeha, postane Sviftijanec naposled celo pesnik. Vsakemu, kdor kupi lihvarsko akcijo »Narodnega doma", zapoje on slavno odo, ki daje polog akcijskih obresti tudi nevenljivo slavo vsem lihvarskim narodnjakom, Sviftijancu pa za zasluženo provizijo ime praktičnega pesnika. S vi ft i j a nec. poročal je le ministru, naj še bolj natanko poizveduje in reč še bolj temeljito preiskuje, predno izdd. dotično odredbo. Pa dr. Tonkli mu je na ušesa za-šepetal, da bi bilo to odveč, ker je že reč dognana in je dotična odredba že izdana. Glede gimnazije v Pazinu je minister rekel, da je bila preselitev njena v P ulj sklenena že meseca aprila leta 1886. To se je zgodilo iz raznih razlogov, izmed katerih omenja le silno pičlega števila učencev in neugodnih krajevnih razmer. Upati pa je, da bode gimnazija v Pulji popolnoma ugajala. Bomo videli 1 Dr. Smolka pri cesarju. Pred svojim odhodom v Galicijo bil je danes predsednik dr. Smolka od cesarja sprejet v avdi-jenci. Cesar so bili z vspehom letošnjega zborovanja jako zadovoljni, zlasti z rešitvijo vojaškega zakona. Vprašali so pa predsednika, zakaj včeraj ni bila rešena še druga točka dnevnega reda, namreč pri-stojbinske polajšave, ker bi bilo tudi to jako dobro? Dr. Smolka je odgovarjal, da ni mogel več poslancev zadržavati, zlasti poljskih ne, ki hočejo danes zvečer odriniti domu k pogrebu Grohol-skega. To je dalo cesarju priliko, da so izrazili svoje milovanje, ker je smrt pobrala tako izvrstne može in politike, kakor so bili Clam-Martinic, Gro-holski in Leon Thun. Z drugimi Poljaki se tudi dr. Smolka danes odpelje na Poljsko. Okoli 23. januarija se zopet prične državni zbor. O razkosavanji kmetij. (Govor dr. Gregorca v drž. zboru.) (Dalje.) Pri nas v Avstriji, namreč v dednih kronovi-nah, je branilo zakonodajstvo obstanek velikega, srednjega in malega zemljiščnega posestva, ter se je upiralo zoper njegovo drobljenje in zazkosavanje vsaj do leta 1868. Le z vladnim dovoljenjem so smeli preoddaljene parcele prodati ali prevelike kmetije razdeliti. Toda ostati je moralo zmiraj toliko, da je mogla rodbina, broječa po pet ljudi, na posestvu živeti, namreč 12 oralov. Po mojem mnenji gre baš temu zahvala, da še sploh v Avstriji imamo številen kmetski stan, na kateri se moremo ozirati in ga še v poštev jemati, kedar hočemo soeijalna vprašanja reševati. Naš kmetski stan je še zmiraj dobrodejen jez med preveč bogatimi in presilno ubogimi. Bil bi ta jez mnogo trdnejši, ko bi ga liberalno postavodajstvo leta 1868 ne bilo tako močno odškodovalo. Že večkrat se je tukaj povedalo, kako smo od tiste dobe naprej doživeli pri nas poprej nezaslišano trganje in razprodavanje zemljišč, veleposestva pa se širijo na škodo kmetovalstva. Kot vzgled se je navajalo s Koroškega postopanje grofa Thurna. Ta grof Thurn mora liberalnim dunajskim littom biti zelo všečna oseba, ker so vsi zamolčali, kar je o njem poslanec gospod dr. St«inwender omenil. Le „Vaterland" je objavil, kako da je grof Thurn okolu 6000 oralov kmetom pobral zemljišča ter jih kupil in svojemu itak ogromnemu posestvu pritaknil. Pristavljam še, kar sem v javnih listih čital, da je grof Thurn nedavno pol župnije črneške na Koroškem pograbil ter nad 30 kmetskih posestev ondu kupil. Nekaj podobnega se je godilo na spodnjem Štajerskem. Nekov kapitalist, čegar predstarši 80 najbrž nekdaj čez Rdeče morje šli, pokupil je od kmetov 300 oralov njiv, travnikov, gozdov, ter jih je dobro plačal. Zakaj? Pravijo, da je to špekulacija ali da hoče „imet; svoj lov". V petih ne prevelikih sodnijskih okrajih na slovenskem Štajerskem so v treh kratkih letih eksekutivno prodali 1153 kmetskih posestev; toliko rodbin je moralo zgubiti svoj dom in propasti v nemaništvo. Najhuje kaže se tam, kjer že več časa smejo zemljišča trgati, kjer velja rimsko pravo počenši od francoskega zasedanja od leta 1809 naprej. To so dežele: Kranjska, Goriška, Primorje z Istrijo in Dalmacijo. Kranjski deželni zbor je sklical enketo zastran agrarnega vprašanja. Ta poroča o skoro neverjetnih razkosavanjih kmetij v pritlična posestvica. Tako so na primer blizu Krškega 3 ali 4 srednje velike kmetijo razdrobili na 64 parcel. Teh vsaka ima svojo bajtico, nič živine, nič gnoja, samo revščino. Po Notranjskem, Goriškem štejejo le malo večjih kmetskih posestev, v Istriji in Dalmaciji, zlasti ob morji pa je nekdanji samostalni kmet sedaj reven „colono". Tudi; na Ogerskem prikazivajo se slabi nasledki trganja in drobljenja zemljišč. V 10 letih izginilo jo 748.457 kmetskih posestev. Pokupili so jih večinoma — judje. Slobodno trganje kmetskih zemljišč torej za kmetski stan ni tako brezopasno, kakor nam je to zabičeval poročevalec manjšine agrarnega odseka. Po mojem mnenji je svobodno trganje ali razkosavanje zemljišč kmet-skemu stanu dedni, smrtni sovražnik. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani. 22. decembra. STotraiaje dežel«. Sclionerer je zapustil dne 20. t. m. ob jeden četrt na deveto uro zjutraj zapor,v katerem je sedel štiri mesece. Pred sodiščem 8e je zbralo nekoliko ljudi ter je redarstvo zaprlo nekega prevročekrvnega dijaka, sicer pa ni bilo nobenih izgredov. Kot naslednik Angjeličev na patrijarhskem stolu se imenuje budimski škof Stoj kovic. Tnanje države. Papeževi nasprotniki trdijo, da ni rimskega vprašanja, a stavljajo večiuomasami sebe na laž. Tako je pričel profesor Labranca dne 12. t. m. serijo predavanj o posvetni oblasti. V svojem uvodu je sicer rekel, da mu ni za politiko, marveč za zgodovino, a prve besede potem so že napadale papeža. Stvar sama na sebi ni nobenega pomena, a znamenita je zaradi tega, ker nam jako bistro razsvetljuje izrek, da ni rimskega vprašanja. — „Munche-ner Allg. Ztg." objavlja latinsko adreso, katero so poslali bavarski škofje papežu Leonu XIII. Iz nje posnamemo glavne podatke: „Odkar se je po širni zemlji raznesla tužna vest, da je dedščina sv. Petra oropana in da so sovražniki zasedli mesto, katoliški pastirji z verniki cele zemlje niso prenehali tugovati in obžalovati veliko rušenje javne pravice. Odkar pa so vidnega namestnika Kristusovega s sramotnim napadom sovražniki oropali postavne in najstarejše posesti, toliko časa je tudi on jetnik v svoji hiši; vrhu tega ga žalijo protivniki z neprestanim psovanjem iu žaljeujem. Smatrali smo tedaj za svojo dolžnost enoglasnim sklepom priznati, da tudi nas teži ona bolest, ki tlači tvoje očetovsko srce, da tudi mi s teboj nazaj tirjamopra-vice, prostost in posvetno oblast apostolskega stola. Bolgarsko sobranje je po razburjeni razpravi pritrdilo reviziji zemljiškega davka ter se je dotični načrt izročil finančni komisiji v presojo. Sobranje je potem v drugem čitanji sprejelo vladno predlogo, po kateri se bo kovalo osem milijonov srebrnjakov, po 7*i P° 1 in 2 franka. — Pravosodnji minister Stojanov je odstopil. „Daily Telegraph" poroča iz Peterburga, da se bode ruska mornarica jako pomnožila vže tekom prihodnjega leta. Pričeli se bodo graditi trije veliki križarji. Oklopnica „Nikolaj prvi" bo izgotovljena spomladi, istotako hitro napreduje gradjenje treh podmorskih torpedovk. V belgijski zbornici sta se pri posvetovanju o vojnem kontingentu izjavila grof Oultremont in general Jacmart, da bodeta v kratkem zbornici izročila predlogo o osebni vojaški službi. Predvčerajšnjim je v francoskem senatu umaknil Say svoj predlog, da se razpošlje vsem občinam govor senatorja Challemela-Lacoursa. Potem je senat razpravljal proračun. — Zbornica se je posvetovala o novem orožnem zakonu, ki razdeljuje vojaško službo nastopno : Aktivna služba tri namesto pet let, rezerva sedem namesto pet let, domobran-stvo šest namesto pet let, domobranska rezerva devet namesto šest let. Ljubeznjivi so naši italijanski zavezniki, to se jim mora pustiti. Ni ga skoro dne brez proti-avstrijskih izjav, vselej pa očito priznavajo, da hočejo Avstrijo za nekoliko zemlje oropati. Kakor se poroča „N. Fr. Pr.", prosili so rimski vseučiliščniki dovoljenja, da smejo prirediti „Oberdankovo" slav-nost. Prepovedalo se jim je to, zato so pa položili pred Garibaldijevo sobo na Kapitolu venec z napisom: „Mučeniku, katerega ne smemo imeuovati." Radikalni listi vabijo narod, naj so vdeleži Ober-dankove slavnosti, katero priredi deset društev. Oklice k tem veselicam je redarstvo prepovedalo, listov pa seveda ne smejo zapleniti. Avstrijsko veleposlaništvo in konzulat bodo za vse slučaje stražili karabinjeri. V resnici, bolj ljubeznjiv sploh ne more biti zaveznik! Izvirni dopisi. Iz Prage, 11. decembra. (Dr. Riegra sedemdesetletnica.) [Konec.] Vladni svetnik prof. dr. Tomek omenja glede govora g. vodje Tonnera šaljice iz I. 1848. Bilo je takrat na božji poti v Velvarih; v neki družbi se je zelo politiuovalo in govorilo radikalno. Kar se oglasi k besedi tudi priletni župnik iz Ohodžic, ki je doslej sedel tiho v kotičku. Ker niso vedeli, da je tudi govornik, kličejo i .......I .......................I Ml—MM—hib.............T—* (Dalje y prilogi.) Priloga 294=. štev. „Slovenca" dn6 22. decembra 1888. mu vsi: »Napitnico, napitnico!" In župnik prime za kupo, rekoč: „Nu, torej gospodje, da bi nas ! Bog ohranil pri zdravi pameti." (V^borne!) To prišlo i mi je na misel, ko sem čul govor g. vodje Tonnera, ki prija našemu sedanjemu veselju. (Veselost.) Dr. Rieger se v drugo oglasi, kaže na svojo starost ter obžaluje, da mu pač ne bode dano, dolgo ( in izdatno delati v prospeh naroda. — »Gospoda, : ne zabite," — de Rieger — „da smo vsi podredjeni zakonom prirode. Vsak iimed nas, bodisi velik ali j majhen, ko pride čas, mora se ločiti z življenjem, in tudi mene čaka ta doba. Ne zabite, gospodje, [ dasi me je Bog obdaril z nenavadnim zdravjem, ! silo in svežostjo duha, — hvaležen sem zato Bogu — I vendar v tem veku se nikdo ne more zanašati na [ dolgo življenje in vsak izmed uas mora biti pri- ( pravljeu na trenotek, kadar bode poklican iz tega življenja. In ker, gospodje, drugače biti ne more, dasi sem pripravljen, udano in zvesto služiti narodu, vendar morate uvažati, da d6ba sedemdeset let je velika doba; vek, koji izmed sto ljudij le malokdo učaka, in čudo je, ako v tej starosti kako drevo pežene nov cvet in še v istem letu dozori na njem sad. Ne pričakujte torej od mene še kakih velikih činov. Trudil se bodem pošteno z neumorno silo, ali ne nadejam se, da bi moglo biti mnogo. Malo prej govoril je med nami zastopnik omla-dine naše, zastopnik uašega dijaštva. Gospodje, jaz sem še iz te dobe, ko pred seboj nismo imeli nobenih vzorov, vzgledov. (Tako je!) Rasli smo lik mladike, nikdo nas ui gojil, ne cepil, in če smo donašali sadja, je to le blagoslov božji. A zdaj pa za nami pride mladina, pot ima uglajeuo in plemenitejše ovočje more obroditi, nego mi, divje mladike. Bili smo, gospodje, lik ono seme, koje je bilo najdeno v egiptskih gomilah ; ležalo je ondi stoletja brez kali, iu ko je bilo zasejauo v rodovitno zemljo, pognalo je zopet. Zdaj ima pa ta mladež naša na kom vzgled, more se blažiti; iu da bi bila, gospSda, mladina naša boljša in rodovitnejša, nego smo bili mi, tej želji velja napituica moja." (Burua, dolgo trajajoča »Slava!") Zadnje napitnico, in jako važno, pomenljivo, govoril je knez Frid. Schwarzenberg: »Dovolite, gospoda, da izpregovorim v imenu celega stanu kot pristaš plemenitaškega stanu. Kakor vrli sin domovine svoje stoji dr. Rieger kot voditelj naš na čelu, njega bomo posnemali, njemu sledili do smrti svoje, po vzgledu njegovem se bodomo ravnali do zadnjega našega dne! čini njegovi bodo nam merilo, besede njegove vodilo. Čuli smo, gospodje, besede njegove, koje so bile izraz večine, da, vsega naroda češkega. In kakor vselej, tako smo se tudi v poslednjih dneh uverili, da mu je narod češki udan v ljubezni. Po tem se bomo vedno ravnali. To pravim v imenu prihodnjega pokolenstva, ker imam v to pravico, ker branim in zastopam prava in čast naroda. Torej vas še jedenkrat pozivljem, da bi z menoj napili možu, kojemu nikoli dosti hvaležni biti ne moremo, in zato prosim, da bi z menoj trčili Riegru na čast, da bi ga Bog vsemogočni ohranil še dolga leta narodu našemu v korist, domovini pa v slavo!" (Slava! Vyborne! Splošno, burno ploskanje.) S to napitnico, ki je bila zadnja, završil se je banket, ki je trajal skoro pet ur. Omenim naj še, da je bilo to sploh čudno, da izmed mnogobrojno tu zastopanega duhovništva nihče ni napil Riegru. Ko je dr. Rieger odhajal, ponavljala se je zopet navdušena ovacija, istotako, ko je ostavil dvorano deželni maršal knez Jurij Lobkovic, knez Karol Schwarzenberg in sin njegov Friderik Schwarzen-berg. Stoprav po 10. uri ostavljali so i drugi vde-ležniki Žofiujski otok. Konečno bodi še omenjeno, da so baš v ta dan prinesli dr. Gr6grovi „Narodny Listj" porogljiv članek zoper Riegra; v tem članku pravi dr. Grdgr, da on in njegova stranka (Mladočehi) ne priznavajo dr. R. vže od 1. 1873 narodnim voditeljem. -Resnica je, da iz profesorja — in to je hotel postati dr. R. — ali advokata ni še nikoli kdo postal narodnim voditeljem, on se mora odpovedati svoji karijeri — in biti ves v službi naroda. Toda pustim naj ta žalostni prizor, kojega se radujejo samo naši neprijatelji. Splošnja želja je, da bi veličajni vtis te slavnosti ne ostal brez učinka na češko javnost. Ljubezen in vzajemnost naj utrjujeta svojo trdo vez med narodom, kljub domačim in tujim neprijateljem. To bi bila iu bode gotovo najkrasnejša posledica, ki pohaja iz radostnih duij dr. Riegrove sedemdesetletnice ! Iz Cerknice, 16. dec. (S 1 a v n o s t 2. d e c e m b r a.) Velevažni dan 2. dec. praznoval se je tudi v našem prijaznem trgu prav slovesno. Slavnost pričela se je s sv. mašo, katero je daroval č. g. kapelan F. Krek. Pri tej je bila navzoča vsa inteligenca cerkniška, požarna bramba, šolska mladina i brezštevila druzega ljudstva. Prav izvrstno navajal je g. kapelan pri pridigi verno posluš^jočemu ljudstvu zasluge, dobrote i ljubezen prevzvišenega vladarja do svojih državljanov. Jasen dokaz, kako globoko so segle besede priljubljenega govornika je bila cesarska pesem, katera se je na-udušeno razlegala po farni cerkvi. V večen spomin slavnostnega dnč zasadila je požarna bramba pod vodstvom vrlega načelnika Ivana Korčeta v obližji cerkve pet lip. Dve zasadili ste se na prijaznem prostoru, glavnem vhodu v cerkev. Desni se je dalo ime cesar Fran Josip I., levi pa cesarica Elizabeta. Ostale tri lipe zasadile se bodo na prostoru, kjer je bilo pred nekaj časa blagoslovljeno orodje cerkniške požarne brambe. Pač nam je omeniti govora g. načelnika požarne brambe, s katerim je pri tej priložnosti vnemal še jedenkrat srca svojih zvestih brambovcev i srca zbranega ljudstva: Dragi tovariši in rojaki! V kratkem omenjati mi je pomen današnjega slavnostnega du6 in pomen zasaditve teh lip. Pri tem moram pač seči nekoliko v nedavno prošla leta. Leto 1883 bilo je za nas Slovence res radostno leto. Praznovala se je 6001etnica zjedinjenja Kranjske s habsburško krono. V to svrho obiskal je naš presvetli cesar nas Slovence ter se mudil 3 dni v glavnem mestu Kranjske — v beli Ljubljani. S svojim pohodom pa ni počastil le samo glavnega mesta, ampak tudi več druzih prijaznih krajev tako, da je imel vsak Slovenec čast videti milostnega vladarja. Pokazal je povsodi, kjer je hodil, iskreno ljubezen do svojih državljanov, katero so mu zvesti podložuiki v istej meri vračevali. Nekaj mesecev pozneje opozarjal je presvetli cesar v državnem zboru še jedenkrat na zvestobo, udanost i srčno ljubezen Slovencev do habsburške krone. S tem pa nikakor ni ustregel našim nasprotnikom. To se je pokazalo štiri leta pozneje zopet v državnem zboru. Nasprotniki obdolžili so nas ruso-filnosti. To je milostnega vladarja hudo užalilo. Pač se ni nadejal, da se je narod, kojega zvestobe se je pred kratkim preveril, tako hitro predrugačil. Mi pa, dragi rojaki, pokažimo z drugimi Slovenci vred, da tli v nas ista ljubezen do prevzvišenega vladarja dandanes tako, kakor je tlela vseh štirideset let, odkar naš milostni cesar vlada! Kako bi nam pač izginola ljubezen iz naših src do Njega, kateri nas je obvaroval z božjo pomočjo pred tolikimi nevarnostmi, tolikimi pogubonosnimi napadi? Ljubezen do vladarja, kateri sletierni dan skazuje toliko dobrot v vsakem obziru, je pač neminljiva! V znamenje neminljivosti naše ljubezni do prevzvišenega vladarja zasadili smo te dve lipi. Bodeta naj v znamenje in večni spomin iskrene naše ljubezni do cesarske hiše. Naši potomci naj se spominjajo pri njijiuem pogledu ljubezni naše do prevzvišenega vladarja in ljubezni prevzvišenega vladarja Frana Josipa I. do nas. Bog naj ga ohrani, Bog naj ga obvaruje na veke! Vsa navzočna množica zapoje nato lepoglasno cesarsko pesem. Tej sledili so navdušeni »živijo"-klici. Pod poveljništvom g. govornika Ivaua Korčeta spremi brdka požarna bramba šolsko mladino do šolskega poslopja. Tukaj razdelile so se med mladino knjižice »Cesar Franc Jožef I." — Veselo so hiteli po slavnosti otroci z lepo knjižico v roki vsak ua svoj dom. — Dnevne novice. (Cesaričinja Štefanija) bode se dne 29. t. m. pripekala za tri tedne v Opatijo. (V budgetnem odseku) državnega zbora je izjavil naučui minister Gautsch : O zboljšanji plač suplentov moram povdarjati, da je naučna uprava vsa deželna šolska oblastva vprašala o sedaj veljavnih naredbah in pričakuje odgovorov. Pri obnov- Ijenji te naredbe bode naučna uprava kolikor mogoče odpravila nedostatke ter ustregla željam. Posebuo glede službenih doklad bode naučna uprava najmi-leje tolmačila postavo. Glede pouka učiteljskih kandidatov na vseučiliščih bode treba nekoliko zboljšati. Že prihodnje leto utegne Ljubljana dobiti novo spodnjo gimnazijo. Obširnejše poročilo je na prvem mestu. (Irredenta.) Naš dopisnik iz Trsta je minoli teden obširno opisal tržaške »nerešence". One dogodke potrjujejo tudi drugi avstrijski listi. Kakor se nam danes poroča iz Trsta, počila je minoli četrtek ob 9. uri petarda v ulici »Pauliana" poleg hiše »Economo" pri južne železnice postaji, menda v spomin obletnice Oberdankove smrti. Iz Rima pa se poroča, da so se ravno isti večer vršile velike demonstracije iz istega vzroka. Po raznih prostorih se je zbralo več tisoč razgrajalcev, ki so se z irredentovskimi zastavami drvili po ulicah glasno pozdravljajo Oberdanka. »Edinost" piše o tržaški »irredenti": »Imeli smo žalibog že preveč priložnosti, da izpregovorimo kakeršnokoli, skoro vsak dan se ponavljajočo novost o naših »nerešencih". Drzuost tržaške »irredente" pa presega vse meje. — Akoprav nazivajo nekatera tržaška italijanaška glasila vse pojave surovosti in sovraštva do vsega, kar je avstrijsko, z besedo »otročarije", prepričani smo, da so te »otročarije" dobro vteme* ljene v nazorih tržaških kolovodij. »Otročarije" so bili plakati, kateri so se videli po tržaškem mestu o priliki bivanja Nj. veličaustva cesarja v Trstu, — kakor smo to žalostno znamenje tržaških Italijanov udanosti (Citta fedelissima) v kratkem omenili v št. 97. našega lista, — »otročarije" so tudi druge izjave surovosti, kakor n. pr. mazanje slovenskih napisov nad prodajalnicami; »otročarije" so tudi napadi na poznate rodoljube itd. Da se pa te »otročarije" že enkrat vstavijo, preskrbeli so naši domačini sami, kajti stražili so neko tablo v ulici Gfrega, o katerej smo nedavno govorili — ter res zasačili ptička, kateri jo je prišel ne le mazati, temveč ukrasti! čudno je, da se ta irredentovska, protislo-vanska ptica imenuje Weide in je baje rojen Ljubljančan. Za sedaj so ga spravili pod ključ in iz-vestno ne bode v bodoče prihajal v »fijakerju", da maže in krade slovenske napise. — »Otročarija" je baje tudi, da je isti večer Rojančan I. B. dregnil brez vzroka vrlega rodoljuba gospoda I. D. z nožem pod rebra. — »Otročarija" je baje tudi to, d» so dotičnega vročekrvneža spravili v varno zavetje, — Nadejamo se, da preiskava spravi na dan resno stran teh najnovejših »otročarij" in s tem odkrije vsaj jeden člen dolge verige tržaške irredente. (Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Kostanjevici.) Ker je ob današnjih hudih časih zlasti kmetovalcu neobhodno potrebno skupno delovanje, ukrenili so nekateri rodoljubi osnovati za kostanje-viški okraj svojo posebno kmetijsko podružnico. Osnovalni shod te podružnice bode v četrtek 27. t m. dopoludne ob 10. uri v Kostanjevici. Osnovalni odbor vabi k temu shodu vse zavedne kmetovalce kostanjeviškega okraja. Glavni odbor kmetijske družbe pa pošlje k temu shodu svojega tajnika g. P irc a. (Katoliško podporno društvo y Celji) priredi jutri v nedeljo v poslopji šolskih sester božičnico s petjem, deklamovanjem itd., pri kateri bodo ubogi otroci obeh okoličanskih šol obdarovani z obleko, obutvijo itd. — Na praznik sv. Štefana dn6 26. dec. pa bode društvo imelo v hotelu »Elelant* popoludne ob 3. uri svoj redni občni zbor, h kateremu vse p. n. ude in prijatelje najuljudneje rabi Ivan Krušič, prvomestnik. (Za radovljiško občino) je darovala, kakor sipo že sporočili, gospa Jos Hotschevar v Krškem 28.000 gld. Kakor se poroča, je tudi njena sestra, gospa Marija Dralka, soproga gosp. vladnega svetnika Dralke, prepustila svojo hišo v Radovljici kot lastnino občini za stanovanje šolskega vodje in dveh učiteliev. Vrh tega je gospa Hotschevar zopet darovala 2000 gld. za vzdržavanje od sestre darovane hiše. (C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko) naznanja, da s 1. januarijem 1889 pridejo t prodajo nove uradne menjice z vtisnenimi kolekovimi znamkami. Dosedanje menjice smejo se uporabljati le še do vštetega 30. junija 1889. (Šolske knjjge za srednje šole.) Z Dunaja se poroča, da je naučni minister naznanil dunajskim knjigotržcera, da nemških knjig z« realke in gimnazije ne bode vež izdajalo e. kr. založništvo šolskih , knjig, pač pa knjige za obrtnijske šole, uenemške realke in gimnazije. (Samomor.) V Gradei je predvferaj ob 1. uri popoiudne, ko je odšel brzovlak proti Trstu, stopil na železnični tir kovač Franc Jerina z Vrhnike. Strojevodja ga je zapazil, a je bilo prepozno; vlak je zdrobil samomorilca. Jerina je bil star 43 let in zapustil troje nedoraslih otrok. (Razpisana) je četrta učiteljska služba na deški četverorazreduici v Škof j i Loki z letno plačo 400 goldinarjev. Prošnje do 16 januarija 1889. (Lesna obrt.) Kdor je obiskal obrtno razstavo v „Rudolfinumu", zapazil je gotovo jako lične lesne izdelke prve domače industrije v Kočevji. častite čitatelje opozorujeino na dotični današnji iuserat. Raznoterosti. — Farizej c i najnovejše dobe. Nadškof napoljski, kardinal San Felice, je izročil kardinalu Lavigerieju kot donesek za oprostitev afriških sužnjev svoj zlati naprsni križec, kateri mu je poklonilo Dapoljsko mesto iz hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delovanje pri zadnji koleri. Kardiual Lavigerie je dal križec vredništvu lista „Curriere di Napoli", ki pozi vije, naj se križec s prostovoljnimi darovi z nova reši in vrue nadškofu. V ta namen se je že nabralo 50.000 lir. „Naprednjaško časopisje" pa pravi, da z ozirom na veliko revščino v Napelji nikakor ni opravičeno to nabiranje denarja. Čudno, sedaj trpi ubogi narod grozno revščino, in vendar ravno to časopisje tolikokrat povzdiguje srečo združene Italije v deveta nebesa — seveda, kakor ravno kaže. — Velikanska ustanova. Znani filadellij-ski bogataš J. W. Will:amson je določil velikanski iznesek 12 milijonov šterlingov, to je blizu 120 milijonov našega denarja z namenom, da se v Fila-delfiji ali v bližini tega mesta zgradi industrijska šola, v kateri se bodo v raznih rokodelstvih poučevali dečki brez razločka vere in plemena. — Po beseda^! Gost (djaku, ki mu je stopil na nogo: „Pričakoval sem od Vas več dostojnosti." — Dijak: „Prekličite takoj to razžaljenje, iu sicer izrazom obžalovanja!" — Gost: „Tudi dobro. Tedaj, prav žal mi je, da sem od Vas pričakoval več dostojnosti." — Kemal-bej, guverner otoka C h i o s a, umrl. Iz Carjigrada se poroča, da je na otoku Ghiosu umrl Kemal-bej. znani turški zgodovinar in dramatični pesnik. Napisal je veliko število tragedij in izdal obširno zgodoviuo Turčije. Veliko popularnost si je pridobil s svojo zgodovinsko dramo »Domovina ali Silistrija", ki se je pred dvanajstimi leti predstavljala v Carjigradu. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je pesnika na ulici pozdravljalo „živet Kemal-bej!" Turške oblasti pa so vsled tega prepovedale to dramo predstavljati. Kemal je bil takoj prognan kot ^uverutir na otok Chios, od koder se ni smel več vrniti v Carjigrad. — Baron Aleksander Jomini, eden najodličnejših ruskih državnikov, desna roka Gorča-kova, je umrl minoli torek. Neki nemški list piše tem povodom: Z Jominijem je takorekoč v drugič umrl knez Gorčakov. Jomini je bil učitelj umrlemu carjeviču Nikolaju Aleksandrovieu in sedanjemu carju. Na bruseljskem kongresu 1884. leta je bil Jomini predsednik ter je tudi tukaj pokazal, da je opravičeno njegovo ime kot izvrstnega diplomata. Njegove pnlitiške ideje so prodrle mej celi narod ter ga bodo še dolgo preživele. Telegrami. Dunaj, 21. dec. Blagoslovljenja trupla grofa Leona Thuna so se vdeležili cesar, nadvojvodi Albreht in Rairier in vsi ministri. Sofija, 21. vdec. Vsi ministri, izvzemši Stambulova in Živkova, so odstopili. London, 22. dee. V spodnji zbornici se je prečitala brzojavka „Eastern"-družbe, da je po najnovejših poročilih prišel Stanley z Eminom do Aruphimi. Poročilo je zanesljivo, podrobnosti dojdejo. Glasna pohvala. Zanzibar, 21. dec. Stanley je prišel 17. avgusta v Bonalya. Zapustil je v maji Emina pašo popolnoma zdravega in bogato preskrbljenega, da bi preskrbel živež; 27. avgusta hotel se je vrniti k Eminu. Vsi beli člani ekspedicije so zdravi. VreinenHko »porodilo. Dunajska borza. t Telegrafi.* no poročilo.) 22. decembra. Papirna renta č>% po Ul0 gl (s J6% davka) čir t boni n , 5% „ 100 , „16% „ avsti. zlata renta, davka prosta . . Papirna ronta, davka prosta..... Akcije avatr.-ogerske banke . Kreditne akcije ....... London...... ... Srebro.............. Francoski napoleond......... Cesarski eekini ..... ..... Nemške marke Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so poslale podružnice: Tolstivrh na Koroškem...... Colje............. Zaticina........... Šont Jurij na Štajerskem...... Maribor........... Vipava ............ Kobarid........... Sevnica ........... šent-jakobsko-trnovska v Ljubljani . . . 81 gl. $2 '., J> lOb „ 95 97 ., 55 874 „ — 306 ,. 90 121 „ 80 n 9 „ 58 5 n 74 59 ,. 50 64 Ki- 70 kr. 106 36 „ 34 90 „ 12 20 „ 10 20 10 _ i 42 — „ | 100 — n 40 n — ' 74 20 „ , 33 54 M " i JCSUa T najboljša in najcenejša nakladna snov. Porabiti so more tudi za oblaki 11«vanje , napolnjevanje modroeev in slanini«. Priporoča jo kilo od 4 do 10 kr. (»-D Wmm<® itefelfet) Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5. (Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto Senožeče ........... Darovali so: Pri E i n s p i e 1 o r j e v i slavnosti v Celovei dne 14. novembra 1888 .......: . 06 „ 94 „ A. Urbančič na Grahovem . ..... 1 „ 25 „ Mohorjani v Tinjah na Koroškem.....5 „ 20 „ Slavno podružnice, katere še niso poslale doneskov za 1888. 1., uljudno prosim, da to store še pred koncem tega leta. V Ljubljani, dne 20. decembra 1888. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik. Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot r Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. ' cerkvenim predstojnikom po najnižji ceui v najnovejših 1 m lepih oblikah. (9) j Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Udano opozarjamo na našo v Ljubljani, v Šelenburgovili ulicah št. 4, razstavljeno galanterijsko in košarsko blago ter palice, n pripravno za ložična in novoletna darila. Za prvo domačo industrijo v Kočevji: (3-1) Fran Stnmpfel. Drkalice v veliki izbiri, ognja in tatvine varne in tudi itd. itd. po najnižji ci*ni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu okusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reci popravim, ter jih v o<;iiji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane (6) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!^ Za domačo rabo! Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, lino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah (6) društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zahtevanje zastonj in franko. Naše platuo je po katoliško-obreduih predpisih popolnoma pripravno za iu ii« R t»v»o lo. Gospodu G.PJCCOLI-JU , lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vspehje bil tako nagel in sijajen, da je moj sin porabivši samo (5 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorkeje priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. (10) Dr. Leon Levi. Ustanovljena leta 1847. s « O Oa« M » II ] l- Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrikVomera t mm toplomera po Celzija 21 7. u. zjut. 2. u. pop. i), u.zvee 732-1 731-9 38 40 brezv. si. jzap. megla oblačno n 1-10 dež iz slovite tovarne (7-1) C. Polzer & Comp., kuhinjsko opravo, in ravnotežne tehtnice, peze, kakor sploh WT ŽClCZllftllO ^m ponuja najceneje FRANC TERČEK, Ljubljana, Vavazorjev trg štev. 5. J. J. NAGLAS-A L j ubljana, Turjaški trr/ St. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liisne in gostilni-earske oprave !><> najnižjih ccnttii. (104) ff Črnilniki gratis in franko. "1 M Gozdne sadike. Upravništvo meščanske korporacijc t Kamniku naznanja, da bode oddalo v spomladi 1889 reč tisuč dveletnih JLl*. NadLik^d iz drevesnice v Bistrici, iu sicer: 150.000 smrek, tisuč po .... 2 gld. — kr. 200.000 črnih borovcev, tisuč po . 1 „ 50 „ 10.000 mecesnov, tisoč po ... 3 „ — » loco drevcsnice y Bistrici. Da imajo sadike iz gozdue drevesnice veliko prednost od drugih, razumi se itak brez posebnega povdarka. (3—1) Janez Bogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejono zalogo raznovrstne i w politovane in likane: altarne podstavko po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe j)o mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. u Brata Eberl, k JC izdelovalca oljnatih barv, flrncžer, lakor 3* in napisov. $$ 5 Pleskarska obrt za stavbe in meblje. It Št. 20.871. Vabilo. (3-1) Že mnogo let oproščajo se blagotvoritolji čestitanja ol» novem letu ln ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist ubožneinu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpeča-vanjo oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert SehiilTer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni služniki kakor vlani tudi letos raznašali oprostilo listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po no- vinah. Mestni magistrat ljubljanski 14. dan decembra 1888. Župan: Grasselli. n * n n n n Kij aaH»M J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši žt. t * n . , M priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eeno. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše ^^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^ iCr* Cenilce ua zalitevanje. VU ^ nnuuuunnnnunnnnnnu Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem mestni trg XO., ♦4» H* « M vsa vrtnarska orodja, kakor i rdi orodja za sadjerejo in obdelova e sadnih T T dreves, in sicer: drevesno nterguljo, ** škarje za gosenice, ročm lopatico, ^ drevesno žago, sadni trgač, drevesne *. škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, ** cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (42) mnmmmm M Mm mm »m mm^mfimrn Na najnovejši in najboljši način umetne B *J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, ^s poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, m I. nadstropje. (50—5) od" it DR VALENTINA ZARMKA ZBRANI SPISI. I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Žlvotopls dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Kazni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisneua je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več.— Dobiti je v „NAK0DNI TISKARNI" v Ljubljani. (io) ::eri0 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo fl^"" JBL c"»€8> Sjcb.-. Iste, 2 m. dolge, P/a m. široke, komad samo gl. 1.80. Elegantne, žvepleno-rumene fija-ltarske plalite s štirikratnimi širokimi, črno-rudečimi ali modro-mde-čimi bordurami. blizo 2 metra dolge in l1/, metra široke, komad farno s . &><%$> B-ah-. -mi Krasne, zlato-rmnene doublc-plalite za gospodo, ki se morejo porabiti tudi kot jako lične preproge, komad 28 «S „ «®»<3IB» B.* a-. Na stotine priznalnih pisem. „Vaši uzorci so došli ter Vas prosimo sedaj, da nam pošljete 24 komadov po gld. 1.50, 12 komadov a gld. 2.50 in 17 komadov po gld. 3.50. Oskrbništvo vordernberškega rudnika". Razpošilja se v vso kraje po pošti, železnici ali ladijah proti poštnemu povzetju ali poprej poslani gotovini. Naslov: ' (10) I A. G-ANS, Dunaj, III., Scidelgassc 4. ^ »ooooooooeooeooooo Podobar, pozlatar. Umetni Jf marmorlrar. fr ^__| V KAMNIKU priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izdelovanje podob iz lesa, marmor-cementa in pešcenca. Altarje, leče, krstne kamne in obliajilne mize izdeljnjem podobno pravemu inarmeljnu iz najfinejšega angleškega marnior-eementa. Prenovljenje lesenih podob, lesenih altarjev, lec itd. izvršim na željo marinorirano ali pa najbogatoje polihromovano. — Vsa cerkvena (lela, spadajoča v mojo stroko, kot: pozlateiije, prenovljenje itd. oskrbim po najnižji ceni in jamčim za trajnost meni izročenih naročil. Za častna naročila prosi najvdanejo (10-3) > S a t ijii Ozbie v Kamniku. T u j e i. 19. decembra. Pri Kaliču! J. Schik, Bruchner, z Dunaja. Pri Slonu: Vladimir Walter, arhitekt, iz Celja. — Robert Frohlih, trgovec, s so-progo, iz Lipsije. — Kelsen, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: G. Kapaun iz Gradca — Anton Delise, vinski kupce-valee, iz Primorja. H* M H * Ravnokar so izšli u u II VI m mi (7-6) a a m ■i S "f vkup v šestih zvezkih s podobo pesnikovo v bakrotisku. Mehko vezano stane vseh šest zvezkov gld. 15*00 v platno vezano....... „ 18*60 v pol platno vezano...... „ 20*70 v prekrasni vezbi z zlatim obrezkom „ 22*50 V Ljubljani v 17. dan decembra 1888. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Založila knjig-otržmea. h k H >♦ ^ H •4. Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani na velikem Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjewh firm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-ie napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manj kanje slasti pri jedi, slab žclodcc, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, znbasauje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk<5czy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. ,_TR0PFEN* NUR • ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STUGK 2oi Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat c , , , 4 gl. 50 kr. 5r!)iitjm»rff, Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. imi zelmi siru mm, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hvi-pavost, vrntobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. o kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. Ktupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-lezni j, kafilja, pljučnih in vrathih bo-Icznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih,otrp-nenji vboku,vkrižl itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščaiijl od sedla in oprave, prisušici itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 .-teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža, (11) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Pri farni cerkvi Mirna Peč na Dolenjskem so išče sposoben organist in če mogoče bodi le-ta cerkvenik ob entm. Služba se lahko precej nastopi. Ker je stanovanje le za eno osebo, imajo samci prednost. Kdor želi to službo nastopiti, naj se precej pi-sm«no oglasi. Cerkveno predstojništvo Mirna Peč, dno 15. decembra 1888. (4-3) Janez Dovič, župnik. !Vsi stroji za kmetijstvo! posebno za sedanjo tlol>o. Škoporeznice po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franlco. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja. aJV Jamči se za najboljši materija! in izborro delovanje strojev. "TŠa Posredovalci se vsprejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje. (7) • ■ , . ,» 1 ', • - ' V - Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, karnenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žiii. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Earol Brady, Kromžir [na Moravskem]. Marijaceljsko kaplice za želodce niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljico za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklonica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lok. Pr. Bacearcich, — Skofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (44) Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo Ifflp* zavarovanje življenja, Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. _ Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^zs»jenui.» ae ^ k v ■-s.jiS , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 188G. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (75) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.) Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. H® 3L» 4 stt H» s®. Ha 9 kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. - (43) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. gJ0$T" Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) »a gnojenje polja.