H. številhs.
i Milimi, t «*, a. hhwji
mi. Isio.
.Slovenski Narod* velja v Ifcblfanl
na dom dostavljen:
celo :c'.o naprej • . . .  K 24-—
pol leta      „ . # -  . 12-—
Četrt leta    . . . ^ ^   . 6-
«a mesec 9
2--
v uprivi-.istvn prejeman: celo leto oaprej  • , • •  K 22*— pol leta      „     » • • • , '    ieta • • • •
na mesec
11'—
5-50 1-90
Donlsl naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajei Sre&nl&TO: 1 nsilova ulica sL 5 (v pritličju levo,} telefon it 34.
Isfeafa ¥3ah daa zvečer icviesB&l nedelje ta pravnike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu na, ae pošiljajo naiočnine, reklamacije, inserati L t d, ta je administrativne stvari.
■ Posameiat etevilka vali« 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ClsUaraa" telefon it 85.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta četrt leta m na mesec m
13 —
6-50 230
veija 90 posti:
za Nemčijo-: cdo leto naprej      . . • 2C 30*—;
za Ameriko in vse druge -dežele ^ S celo leto naprej « • • « 1C 35.—
Vprašanjem plede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpr&7ai£tvo spodaj, dvorile levo), Knallova ulica at S, telefon stS5*
NAPAD   NAŠIH   LETALCEV NA ITALIJANSKE KRAJE. Dunaj, 22. februarja.   (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na soški fronti so bili artiljerijski boji splošno, zlasti pa pri Plaveh prav živahni.
Ena naših letalskih flotiij je iz-"\rsila napad na tovarne v Lombardiji. Dve leta!i sta pri tem prodrli na izvidih do samega Milana. Neka druga fiotilia je napadla italijansko letalsko postajo ter pristaniške naprave v Desenzanu ob Gardskem jezeru. Pri obeh podietiih je bilo opazovati v napadenih objektih številne zadetke. Navzlic ijutemu sovražnemu artilerijskemu ogniu so se vrnila vsa :e-tala nepoškodovana.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pl. H 6 f e r, fm!. * •
Naši le:a;el nad Lombardijo.
Preko Lugana poročajo 22. februarja:
Av<tro-ogr>ka letalska skupina je ofemetala z bombami elektrarno pri Pad emu cb Addi. ki preskrbuje Milan z električno silo. Milan čuva 65 letalcev. — Včeraj zjutraj proti 9. uri so topovski streli opozorili prebivalstvo Milo na na nevarnost ponovnega bombardiranja. Ogniegasci so se peljali na dvokolesih skozi mesto in dajali signale. Italijanski letalci so se dvignili da polete proti sovražniku, telefon in tramvaj sta bila tako] ustavljena. Vse je pričakovalo z boječo napetostjo prihoda avstro-ogrskih letalcev, ali teh ni bilo. »Cor-ricre- sodi. da so se vrnili pri Bre-sciji. Secolo? poroča, da so videli letalsko skupino v okolici Bergama in Moflze. Neznano je. kaj jih je od-3o od prihoda nad Milan. Milanski listi poročajo jako nejasna : ročila o zračnem napadu 21. t m. m vi Ji se, da tudi cenzura ne pripušča jasnega obširnejšega poročna. »Corriere poroča, da se je vrsi! nad Gardskim jezerom boj med :alijansk?mi in sovražnimi letalci. Sovražna letala so baje zbežala in metala bombe na Desenzano, Sirni-sonc in Garguiano.    Iz Brescije po-
istimi ki.
roča »Secolo«: Avstro-ogrska letalska skupina se je razdelila in na eni srrani metala bombe na Gardone, Valtrompia, na drugi strani na Desenzano, Salo, Gargulano, Toscola-no 'n Maderno. ali nikjer ni napravila Škode, raz\en v Pcsenzanu. kjer je bilo ranjenih okoli deset oseb in dve ubiti. Nad Pademo in Trezzo, kraja ob reki AdJa. so se prikazala ob 10. dopoldne tri letala, bombe so ubile baje eno gospo in eno deklico, er.a gospa in dva otroka so bili ranjeni. »Corriere della Sera« bi v svojem komentarju rad omalovažil pomen tega rračnega napada, obenem pa zahteva, naj se zračno brodovje po-množi. — List »Provincla di Como« poroča, da je preletavalo pet letal B o pa metaTa bomb. vo-
jaštvo je letala obstreljevalo. V okrajih Bergamo in Brlanza so videli letala na več krajih. Pa so se prikazala letala nad Milanom In metala bombe, ki so nap-avile škodo, poročajo številni potniki, ne vedo pa podrobnosti in ne morejo potrditi, da bf bila zadeta plinarna. Cenzura v Milanu in obmejna kontrola sta zo-pel late strogi.
Uradno poročilo. Rim, 22. februarja: »Agenzia Štefani ■ poroča: Sovražna letala so preletela včeraj nekaj krajev v provincah Milan in Brescia. Povzročila so neznatno materialno škodo. V Bresciji ob Gardskem jezeru sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih, v Salu je bila ranjena ena oseba, v Trezzo d' AJda dve ubiti in štiri ranjene. Vse žrtve so iz civilnega prebivalstva.
Milanski listi poročajo dalje, da je bil Milan alarmiran od 9. dopoldne do 1. popoldne in prebivalstvo je v strahu pričakovalo istočasnega na-rada z zapada, severa in vzhoda. Svarilne signale so oddajali v Monzi, Bresciji in Veroni skozi štiri ure. Obrambni tonovi in italija- letala so delovala neprestano, ali riso mogla prizadjati nikake škode avstro-ogrskim letalcem, italijansk letala pa so trpela, kakor se dozdeva. Nad Gardskim jezerom se je odigral pravi zračni boj, ki pa ni oviral avstro-ogrskih letalcev v poletu v južni smeri. Na Desenzano, Sirmione, Sa-
lo, Gardone, Maderno, Toskolano in Garguano, so vrgla letala na povratku večje število bomb, ki so napravile brez dvoma obilno materijalno škodo, kakor tudi prejšnje bombe na Garguano in druge kraje, kjer so važni vodovodi, železniški mostovi in tovarne za municijo. Ljudij je zadetih najbrže le toliko, kolikor navaja »Agenzia Štefani
Italijanski  letalski  napad na LJubljano.
»Giornale d' Italia« piše: Prvič so izvršili naši letalci resničen napad na odprto sovražno mesto in prinesli med meščansko prebivalstvo smrt in poguba Prvič se jim je izpolnila /clja, katero so dolgo časa gojili, da maščujejo sovražno brutalnost do neoboroženega prebivalstva. »Tfi-tarUK pravi, da dokazuje napad na Ljubljano, da italijanskim letalcem ni manjkalo moči in sredstev, da vpo-rabijo barbarsko metodo sovražnika, ampak volje za to niso imeli.
Ob Soči.
Delovanje italijanske artiljerije ob Soči narašča, Italijani so pričeli večji artiijeristični napad. LJutost sovražnega ognja seveda še ni dosegla one stopinje, do katere se je razvila tekom velike soške, bitke, ali zadnje dni je opažati bistveno stopnjevanje artilerijskega delovanja italijanske armade. Sklepati pa se ne da nič gotovega glede na bližnje namene sovražnika.
Italijanski kralj na ironii.
Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča:
Kralj Viktor Emanuel se trudi, da bi dosegel večjo priljubljenost med vojaštvom. Po četrti soški bitki ga je baje Cadorna izrecno prosil, naj se vzdrži naporov in naj ne izpostavlja svoje esebe nevarnosti, ali zdi se, da kralj noče poslušati tega sveta. Govori se, da je hotel odstopiti vrhovno poveljstvo svoje armade Cadorni in mu podariti čast fcld-maršala, Cadorna pa je odklonil in prosil, naj se odloži podelitev te časti dotlej, da bo Gorica osvojena. Po drugi strani se zatrjuje, da je hotel kralj s to častjo in povišanjem Cadorne ustvariti ne le mesto slično c^emu Joffreju, marveč tudi zvrniti odgovornost za vse vojaške neuspehe na Cadorno. Poleg kralja in Cadorne so vojskovodje general Porro, šef operacijske pisarne,   in vojvoda
d* Aosta, poveljnik tretje, pred Gorico stoječe armade. Kralj nosi vedno uniformo svojih grenadirjev. Njegova dva polka iz Pijemonta, ki sta mu najbolj pri srcu, sta mu napravila doslej malo veselja. Tudi zadnjič, ko sta hotela prebiti fronto pri hribu Ko-siču, so ju vrgli naši črnovojniki nazaj in vjeli 198 vojakov. Kralj gre vsak dan na fronto, obiskuje rezervne čete in bolnice, razdeljuje mala darila in je radodaren z vzpodbuje-valnimi besedami. On Je na fronti menažo navadnega vojaštva, se vse-de na tla k vojakom in se pogovarja ž njimi včasih do mraka. Ob takih prilikah se ne vrne v glavni stan, marveč prenoči v Krminu ali Vidmu v kmetskih hišah, od koder odide zjutraj zgodaj zopet med vojake.
Vojni   svet v Parizu brez Cadorne.
>.Le Journab- in »Matin« demen-tirata vest, da se udeleži Cadorna prihodnjega vojnega sveta. Vojni svet se bo bavil v glavnem s političnimi vprašanji, za kar pa je Tittoni zadostno kvalificiran. General Porro ima poleg tega potrebna vojaška pooblastila. Ne ve se niti to, a!i bo mogel Cadorna začetkom aprila Joffreju vrniti poset.
ANGLIJA IN ITALIJA.
London. 20. februarja. (Kor. ur.) Tednik »Nation« niše: Sir Artur Evans piihaja v »Manchester Guar-diaira« zopet na slučaj   Črne gore.
Tam izjavlja, da bi se po pogodbi, glasom katere se je zavezala Italija udeležiti se vojne in kateri je pritrdila Anglija, v slučaju zmage zaveznikov, priklopile velike avstrijske pokrajine, kjer žive Srbi, Hrvati in Slovenci, Italiji. Poglavitna posledica te izročitve narodnostnih pravic Slovanov je bila, da je bil skupni vojni načrt med Italijo in Srbijo nemogoč in da so Srbi izgubili navdušenost za stvar zaveznikov. Tudi so bili vsled tega Srbi v vprašanju popustljivosti napram Bolgarski bolj trdovratni. Do tega trenutka je držalo francosko brodovje Avstro - Ogrsko v Jadranskem morju v šahu. Italijani pa so zahtevali, da se to bojišče prepusti njim. Posledica je bila, da so v trenutku, ki je bil za Črno goro usoden, avstro - ogrski podmorski čolni obvladovali obal in prosto vporabljali pristanišče v Kotoru, ki je bilo prej od Francozov blokirano. Črnogorsko vojsko so pustili brez živil in brez municije. 25.000 mož italijanskih čet z artiljerijo bi bilo lahko branilo Lovčen. Toda Italija ie rajši poslala majhno ekspedicijo v Valo-no, samo da pokaže svoje zahteve do tega pristanišča.
Tednik »Nation« pripominja: Sicer se ne pridružujemo vsemu, kar je tu povedano, treba pa bo odgovora na Evansova poročila, ker pogodba z Italijo škoduje stvari zaveznikov na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. februarja.   (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fini
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 22. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenien. Vrhovno ?rrnađno vodstvo.
Jadransko vprašanja rešeno.
Glasilo Clemenceaujevo, »Hom-me Enchaine«, govori o položaju v Albaniji in vpraša, ali niso bojne sile v Valoni tako nedelavne kakor one v Solunu. Ker je Kavaja zasedena, je s tem jadransko vprašanje in albansko ž njim dejansko rešeno. O tem ne sme biti nikake iluzije več.
Usoda Črne gore.
»Pester Llovct« poroča: Do danes še ni dospel nikak odgovor kralja Nikite na predloge njegovih ministrov glede mirovnih pogajanj. Monarhija bo še nekaj dni čakala. Ako se prepriča, da kralj ne more ali noče odgovoriti, potem bo postopala s
• ~   t »T* C*
i y
francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
,/ (Dalje J
XV.
Ko c- ie grof Tremorel zvečer spravljal v posteljo, je bil uslužnosti svojega prijatelja že precej naveličan. Sauvresy je nastopal preveč odločno kot rešitelj in mentor. Vzlic temu je pa grof šel naslednje jutro s Sauvresviem na kolodvor, a moral je čakati precej dolgo na vlak, s katerim se je pripeljala Jenny Fancy,
Bolesti, veselje, ginjenost, skrb — vse to ni Tremorelove ljubice oviralo, da se je kar najlepše mogoče oblekla. Bila je prekrasna. Ko je na kolodvoru zagledala Tremorela, je vzkliknila na glas, pahnila nekaj oseb energično na stran in stekla k grofu, ki ga je objela z obema rokama in se, sloneč na njegovih prsih, zdaj radosti smejala, zdaj, spomniv-si se pretanih bridkosti, glasno razjokala.
Tremorel je peljal svojo ljubico
po stranski poti v hotel in ji je naj-poprej povedal majhen roman, kako je bil obvarovan smrti. V tem romanu je seveda igral vse drugačno in vse lepšo vlogo, kakor v resnici, a gospodična Fancv mu je vse do pi-čice verjela in ga gledala z iskrenim občudovanjem. Med obedom je .len-ny Fancy povedala grofu, kak načrt si je napravila za prihodnjost. Nameravala je prodati svoje drago pohištvo, opustiti svoje veliko stanovanje in se s svojim malim kapitalom udeležiti pri podjetju znane pariške modistke, s katero je bila še izza najmlajših let v nepretrgani prijateljski zvezi. Vzlic temu je hotela ohraniti grofu svojo ljubezen in mu Je povrh še obljubila trajno zvestobo.
Fancy je bila prišla v Corbeil z namenom, da ostane tam vsaj en teden. Toda grof ji je dopovedal, da to nikakor ne gre in jo je pregovoril, da se je vrnila v Pariz. Domenila sta se pa, da se prihodnji torek zopet snideta v hotelu v Corbeilu.
»Pravzaprav pa ne vem, če ti smem zaupati,« je napol šaljivo, napol resno rekla Fancy pred odhodom na kolodvor. »V vagonu so se gospodje menili, da je gospa Sauvresy ena najlepših žena cele Francije. Jeli res?*
»Ne vem, duša, jaz si je še nisem mogel dobro ogledati.«
Grof Tremorel je s temi besedami povedal resnico. Prišel je bil v Sauvresvjevo hišo v trenotku, ko se je za vse drugo bolj zanimal, kakor za ženske lepote. Trditev pa, da velja gospa Sauvresvjeva za eno najlepših žena cele Francije, je vzbudila njegovo pozornost. Vrnivsi se v grajščino si je najprej ogledal gospo Sauvresvjevo. A vtis, ki ga je ta napravila nanj. ni bil popolnoma ugoden. Zdelo se mu je, da je njena lepota nekako mrzla in nazadnje je imel celo nekak strah pred njo. Toda tekom nekaterih dni se je nanjo navadil in se je mudil kar cele popoldneve pri njej, med tem ko je Sauvresy urejal svoje in svojega prijatelja posle.
Grof je kmalu zapazil, da ga gospa Sauvresvjeva rada posluša. Iz tega je napravil zase laskavi sklep, da je duhovita žena. ki visoko nadkriljuje svojega moža. Grof ni bil ne duhovit, ne posebno izobražen a doživel je čudovito mnogo, občeval mnogo z vsakovrstnimi ženskami in je znal prijetno pripovedovati vsakovrstne zabavne stvari. Berta je bila že od prvega dneva tako a***e-ta za grofa, da pozneje ni bila Teč v stanu, si napraviti resnično sodbo o
njegovih umstvenih zmožnostih in o njegovem značaju.
Potekli so tedni in meseci. Grof se na Sauvresvjevi grajščini ni tako dolgočasil, kakor se je bal prve dni. 2ivel je brez dela in brez skrbi in če se ni šetal ali se pogovarjal z gospo Sauvresvjevo, je pa delal izlete v bližnje kraje, počival kje na samotnem kraju v parku ali pa jahal. Najlepše ure pa je preživel v hotelu v Corbeilu v družbi svoje ljubice Jennv Fancy. Kadar je prišla, se je grofu zdelo, kakor da je v gubeh svoje toalete prinesla seboj nekaj pariškega zraka.
Jennv je prišla točno vsak teden enkrat. Njena ljubezen do grofa ni pojemala, nego še naraščala. V kupčiji se ji je slabo godilo. Modistka, 3 katero se je združila, jo Je vzlic dolgoletnemu prijateljstvu takoj prvi mesec prevarila za tri tisoč frankov. Toda o svoji kupčiiski nesreči ni Jenny Fancy grofu ničesar povedala, dasi je upala, da ji bo, če treba, pomagal, kadar mu bo povedala, kako se ji godi.
V Sauvresyjevi graiščini občujoči ljudje so se precej čudili, da ostaja grof toliko časa gost v tuji hiši, toda grof se je vedel prikupno in se držal vedno nekako melanholično, kaksr da je nedolžna  žrtev vebk*
nesreče, tako da se je vse nanj navadilo.
Toda kadar je bil grof sam v svoji sobi, takrat ga je pogostoma prevzela besnost, ki jo je moral pred ljudmi zaduševati. »Tega nevrednega življenja ne morem dlje prenaša-tig« je govoril sam sebi in se s pestmi bil po glavi, kadar je svojo sedanjost primerjal svoji preteklosti.
Sauvresy je imel med tem še vedno mnogo dela in potov, da bi uredil vse razmere svojega prijatelja. Vsak čas so se oglašali novi upniki in vsak čas je bilo treba novih pogajanj. Vzlic temu se Sauvresy nt naveličal skrbeti za grofa in je bil pri tem še vedno vesel in zadovoljen. Tremorel pa je bil že davno sit vseh sitnosti. Sauvresvjeva skrb ga je jezila in Sauvresvjevo pokroviteljstvo in opominjevanje je začelo vzbujati v njegovem srcu sovražne čute. Pri tak{h prilikah si je grof navadno rekel:
»Sauvresvjeva sreča je njegova brezmejna neumnost. Tudi njegova dobrota je sad njegove neumnosti. V svoji omejenosti si celo domišljuje, da je njegova žena vsaj zaljubljena, dočim, ga v resnici le s težavo pre-naša in bi se fea otresla, če bi le mogla.
(Daljo prfhodajie.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 23. februarja 1916.
43. štev.
Črno goro ne kakor z deželo, ki Je prostovoljno kapitulirala, temveč kakor z državo, ki je bila z orožjem osvojena.
Grška križarka pred Dračem.
Iz Žneeve poročajo: »Petit Pa-risien« javlja: Pred Drač je dospela grška križarka »HellU, da prevzame varstvo tamkajšnjih grških državljanov.
Solunsko vprašanje postaja akutno.
Curih, 22. februarja. »Figaro« poroča: Srbske čete na Krfu so reorganizirane ter se podajo koncem februarja v Solun. S tem postaja solunsko vprašanje akutno.
Nov letalski napad na Strumico.
Preko Lugana poročajo iz Pariza: 16 francoskih letalcev je znova napadlo Strumico ter jo bombardiralo s 165 bombami. Letalci so se vrnili nepoškodovani.
Razgovor s kraljem Petrom.
Dopisnik amerikanske »Associated Press■ se je razgovarjai s srbskim kraijem Petrom, ki je dejal: Aliirancem se ne more očitati, da so prišli prepozno. Glavno je, da so sploh prišli. Avstrija hoče nadaljevati proti Srbiji svojo staro politiko ter zavladati nad srbsko državo, kakor je zavladala v Bosni. Napram Bolgariji je bila Srbija, kakor je dokazala, k žrtvam pripravljena, toda Bolgarija je hotela hegemonijo za Balkanu. Grška je imela o svojih interesih na Balkanu popolnoma drugo naziranje, toda če tudi se obotavlja se bojevati na naši strani, je vendar napram nam izpolnila dolžnosti prijateljice - sosede. — Kralj je videti zmučen in žalosten. Poslovil se je od dopisnika z besedami: Le to bi še rad doživel, da bi videl Srbijo zopet svobodno.
Kriza na Grškem.
GENERAL SARRAIL PRI GRŠKEM KRALJU.
Atene, 21. februarja. (Kor. urad.)
Reuter. General Sarrail je prispel sem ter je bil sprejet od kralja v av-
dijenci.
»Associated Press« poroča iz Aten: General Sarrail je ostal celo uro pri kralju. Po avdijenci je izjavil, da je v sled doseženega uspeha vzradoščen. General Sarrail smatra da je storjen prvi uspešni korak, da se odpravijo vse nesporazumljenja med Grško in en-temo. Kralj mu je izjavil, da se če-tverozvezi ni bati nikakih sovražnosti cel strani grške armade.
Reuter poroča iz Aten: Obisku generala Sanaila se pripisuje v Atenah velika važnost, ker je istočasno spremenila ententa svoje postopanje napram Grški. Splošno vlada vtis, da je pričakovati na Grškem v kratkem važnih o d-očite v.
POLOŽAJ NA GRŠKEM.
»Berliner Tagblatt« objavlja poročilo iz Aten, ki pravi: Glavno meno je mirna V hotelih najdeš skoraj izključno le tujce iz ententnih držav. Povsodi mrgoli špijonov in agentov. Angleški poslanik zlorablja svojo moč. On odločuje o aprovizaciji cele države, ker pripuščajo francosko-angleške vojne ladje le toliko živeža v grška pristanišča, kolikor ga dovoli angleški poslanik. Importna dovoljenja dobijo Ie ententi prijazni trgovci. Z nekako možato rezignacijo prenaša prebivalstvo ta nasilja. Pri-druženje centralnim državam bi spravilo deželo v še večje težave, navzlic temu pa ta misel ne vzbuja več tako ostrega odpora kakor nekdaj. Angleške vojne ladje pridejo pač večkrat v Pirej, Patras, Korint, toda vojaštvo se v Faleronu ni nikdar izkrcalo. Politični položaj obvladuje pričakovanje nemško - bolgarske ofenzive proti Solunu. Le če bi se s to ofenzivo dolgo odlašalo, bi mogel nastati v grški politiki preobrat. V ostalem si Grki naravnost strastno želijo, da bi se posrečilo centralnim državam pregnati neljube goste iz Soluna. — Francozi se čutijo v Solu-m silno varne in so glede nadaljnih dogodkov prav samozavestni. V Solunu je bilo dosedaj izkrcanih 222.000 mož. za boj pa je porabnih le 160.000 r:ož.
Vesti, da so francosko - angleške čete zasedle železnice in brzojavne postaje v Tesaliji in na Moreji, so neresnične.
Švicarski listi poročajo, da so bile grške garnizije v Atenah in v Larisi v zadnjem času znatno ojače-ne. Zdi se da v prvi vrsti iz političnih ozirov.
Londonski listi zatrjujejo, da se bliža čas, ko bo treba popolne jasnosti glede stališča Grške.
Iz Aten poročajo, da je Grška proglasila aneksno albanskega Epira.
Iz Carigrada javljajo: Zastopniki četverozveze v Atenah so sporočili grški vladi, da bodo ententne čete zasedle Kreto, ki naj tvori novo oporišče za francosko - angleško brodovje v Sredozemskem morju. Skuludis je protestiral.
Grški protest v Carigradu.
Iz Aten poročajo: Grška vlada je vložila v Carigradu protest proti izgonu Grkov — turških državljanov, ki niso hoteli vstopiti v turško vojaško službo.
Položaj v Romuniji
Ruski listi poročajo iz Bukarešte; Romunsko vojno ministrstvo je
sklenilo organizirati 40 novih infante-
rijskih bataljonov. V višjih poveljstvih se bodo izvršile dalekosežne spremembe.
»Proti nevtralnostN se glasi članek romunskega politika Sturdze v novo ustanovljenem listu »Cuvantul«, ki dokazuje, da Romunija ne sme ostati nevtral-n a. Njeni življenjski interesi zahtevajo, da vresniči z orožjem v roki svoje aspiracije. Zato mora, ako ostanejo centralne države zmagovite, za vsako ceno in žrtev osvojiti Besarabijo.
V Jassv se je vršila demonstracija dijaštva proti postopanju vse-učiliškega senata. Demonstracija je potekla mirno.
Vojna z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 22. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer, fra!.
• *
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 22. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Položaj je nelzpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo.
* m m
RUSKO URADNO POROČILO.
19. februarja. Ena naših težkih baterij je prisilila pri Jezierni, severozapadno od Tarnopola, neki privezni balon, da se je spustil na tla. Na ostali fronti artiljerijski in infanterijski ogenj ter navadni boji patrulj.
Topovski boj pri Tamopolu.
Iz Krakova poročajo: Zapadno od Tarnorola so nas obsuli Rusi z neprestanim lSurnim ognjem topov. Naše težke baterije so živahno odgovarjale. Napadajoče ruske kolone smo sprejeli z ognjem strojnih pušk in jih uničili. Med tem so začuli naši motor in zagledali v zraku sovražno letalo. Takoj so bile naše letalske postaje telefonično obveščene ter se je takoj dvignil neki dvokrovnik. Med obema letaloma se je vnel v zraku boj. v katerem se je posrečilo našemu letaču zbiti sovražnika. Pilot in vodja sta bila mrtva in letalo popolnoma zdrobljeno.
Ofenziva proti Kijevu?
Iz Bukarešte poročajo: Nemški poslanik Busch je izjavil v nekem razgovoru: Sedaj se ne vrši nobena vojaško važna operacija. Dosti teritorija smo okupirali, da lohko ostanemo v defenzivi in počakamo, da nas sovražnik napade.
Pomunski politični krogi pa so mnenja, da se napad na Solur odla-
ša samo zato, ker nameravajo centralne države prav energično ofenzivo proti Kijevu.
Ruska duma.
Včeraj se je zopet sešla ruska duma. Ministrski predsednik je sprejel konvent senjorjev ter jim naznanil, da bo duma takoj odgođena, če bi se vnele brezplodne polemike. »Kolnische Zeitung« prijavlja povodom sestanka dume obširen članek
0 novem ministrskem predsedniku.V članku pravi, da je borba proti nem-štvu še vedno prvo geslo na Ruskem, ki ni izgubilo privlačne sile niti pri delavcih, ne pri kmetih. Najsrditejši hujskači proti Nemčiji pa so visoki državni uradniki nemškega pokoljenja in večinoma ' nemških imen. Med te spada tudi novi ministrski predsednik, ki razen svojega nemškega imena Sturmer nima ničesar nemškega več v sebi.
Rusko posojilo v Ameriki.
Iz Petrograda poročajo, da je storila ruska vlada korake za najetje 1 milijarde rubljev posojila. Pogajanja z dotično banko so potekla popolnoma zadovoljivo.
Draginja v Rusiji.
Od decembra 1913 so se zvišale cene za pšenico za 62%, za rženo moko za 81% in za ajdo za 123%, za meso za 37%, pri krmi za 97%, pri soli za 143% in pri sladkorju za 56%.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Petrogradska aprovizacijska komisija se je odločila uvesti za celo Rusijo 3 dni na teden brez mesa. »Novoje Vremja« pravi, da je na etapnih črtah armade nabranih nad
1 milijon glav živine, ki cepa vsled lakote in bolezni. Sedanja vojna je živinorejo v Rusiji popolnoma uničila.
Statistika beguncev navaja; da je bilo od vojakov naseljenih na begu 2,#S7.724 beguncev. V resnici pa je nad 3 milijone beguncev, ker 53.000 beguncev v Petrogradu, 260.000 v Kavkaziji, 200.000 v Sibiriji in 20.000 v stepah ni štetih v tej statistiki.
Zralno bo! šče
ŽIVAHNI   BOJI   OB FRANCOSKI FRONTI. Berolin, 22. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Po mnogih meglenih dneh se je vreme včeraj razjasnilo ter se je pričelo na mnogih točkah fronte živahno delovanje artiljerije, tako med kanalom La Bassee in Arrasom, kjer smo iztrgali Francozom z naskokom po uspešnem ognju 800 m njih pozicij ter vjeli 7 častnikov In 319 mož. Tudi med Som m o in Oiso na fronti ob Ais-ni In na več točkah v Champagni se je bojno delovanje stopnjevalo k večji sili. Severozapadno od Tahura se je ponesrečil francoski napad z ročnimi granatami. Končno so se pričeli na višinah na obeh straneh Maase nad Dunom artiljerijski boji, ki so na več krajih narasli do velike sile ter tudi preteklo noč niso utihnili. Med letalci ,ki so se dvignili na obeh straneh, je prišlo do številnih bojev v zraku zlasti za sovražno fronto. Neki nemški zrakoplov ie bil danes ponoči pri Revignvju žrtev sovražnega ognja.
Vrhovno armadno vodstvo. *
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
19. februarja. V Artoisu so poskusili Nemci proti večeru severno od Blangvja majhen napad, ki smo ga z lahkoto odbili.
19. februarja zvečer. V Artoisu smo zažgali severo-severo-zapadno od višine 140 pod nekim nemškim eksponiranim jarkom ini©Qw
ki je pozicijo razdejala. Med Oiso in Aisno je obstreljevala naša artiljerija severno od Vic-sur-Aisna neki sovražni infanterijski oddelek. V Lota-ringiji bombardiranje sovražnih pozicij pri Pemevru. Konstatirali smo požar. V zgornji Alzaciji je streljala naša artiljerija na nemške jarke vzhodno od Seppoisa in Largitzna.
20. februarja zvečer. V Belgiji so poskusili Nemci s silnim obstreljevanjem naših pozicij pri Steenstraatu prekoračiti Vserski kanal. Nekaj sovražnih skupin je dospelo do našega strelskega jarka prve črte od kader pa smo jih kmalu prepodili. V Champagni je obstreljevala naša artiljerija sovražne naprave severno od Tahura in vzhodno od Navarina. V Argonih smo zažgali pri Vauquoisu dve mini, ki sta uničili sovražna dela. Med Maaso in Moslo so obstreljevale naše baterije sovražne naprave v smeri na Etain, Varcquord, St. Hilaire ter provzro-čile več požarov in eno prav silno eksplozijo. Južno od St. Mihiela smo namerili uničujoči ogenj na sovražne naprave zapadno od gozda pri Apre-montu. Neko sovražno letalo Je vrglo več bomb na Dunkerque, ni pa napravilo nobene škode. Neko drugo nemško letalo je vrglo zadnjo noč dve bombi ki sta padli na neki travnik južno od Lunevilla.
Belgijsko poročilo.
19. februarja. Dan je bil miren, razen v okolici Dixmuldna. kjer se je vršilo nekaj precej sitnih artiljerijskih bojev.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
19. februarja. Včeraj so izvršili Nemci sunek proti našim Jarkom pri Oommercourtu ter vjeli nekaj Bftofc Mi smo kguMU 7
vin in ranjenih. Zadnjo noč na obeh straneh artiljerijsko delovanje. Danes smo obstreljevali neko močno sovražno oporišče pri Lecouquetu.
Ofenziva na zapadu?
»Humanitć« konstatira, da se obrača premalo pozornosti na dogodke na zapadu, da gre za poskus Nemcev prebiti francosko črto. Upati pa je, da je Francoska pozorna in da more odgovoriti na vsak udarec s protiudarcem.
Kako upravičuje Anglija nadaljevanje vojne.
»VVestminster Gazette« piše z ozirom na zadnje nemške grožnje z vojno podmorskih čolnov: Precej jasno je, da pričakujejo od nas, da bomo sklenili mir sedaj, ko bi to bilo prav Nemčiji, in da bomo sprejeli pogoje, ki jih smatra Nemčija za umestne. Noben čut pravičnosti, nobeno spoštovanje pravic nevtralnih držav ne bo omejil nemške grozote in nasilnosti. Nemčija meni, da ima pravico dobiti to vojno in če ji stopimo nasproti, bo zlomila vse. kar ji bo prišlo pod roke, kakor neubogljiv otrok, še nikdar nismo opazili meje surovosti pri Nemčiji. S takimi grožnjami pa si ne bomo dali vsiliti mirovnih pogojev, ki bi jih stavila Nemčija. Pri današnjem razvoju vojne zahteva ves svet, da nastopamo močno proti vladi, ki skuša vzbuditi pri svojih sosedih strah z grožnjami barbarstva.
Zadnia angleška kreditna predloga.
Asquith je predložil zbornici kreditno predlogo v znesku 420 milijonov funtov in sicer 120 milijonov se za finančno leta 1915, ostalih 300 milijonov pa za finančno leto 1916. Vsi krediti za leto 1915/16 bi znašali potem 1420 milijonov, krediti od početka vojne pa 2082 milijonov funtov. Kreditna predloga je bila soglasno sprejeta.
ANGLIJA IN BELGIJA.
Angleški državni tajnik Grev je pisal belgijskemu poslaniku v Londonu Hvmansu pismo in mu poslal spomenico, v kateri odgovarja na opetovano izražene želje po uvozu surovin za belgijsko industrijo v pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci. Anglija je mnenja, da se pod sedanjimi okolnostmi ne da vzdržati belgijska industrija brez koristi za sovražnike Anglije. Dovolila pa je pod gotovimi pogoji trgovinski izvoz iz Belgije. Za živila se je ustanovil pomožni odbor, ki ga bo Anglija tudi podpirala, dokler bo izven nemške kontrole. Podobno bi bila pripravljena storiti glede uvoza surovin in izvoza izgo-tovljenih izdelkov, če bi bila dana jamstva, da se niti surovine, niti izdelki ne bodo rekvirirali ali zaplenili. Tak predlog se je tudi stavil, odgovora pa še ni. Nemci nameravajo na ta način prisiliti belgijsko delavstvo, da vstopi v take obrate, ki so nemški ali pa delajo za Nemce. Enako prodaja Nemčija belgijski industriji potrebne predmete le pod gotovimi pogoji. VVolffov urad pravi, da Nemčija angleških predlogov ni odklonila, marveč se bavi z njimi, da pa za Nemčijo gotovi pogoji niso sprejemljivi, na primer zahteva, da se plačuje izdelano belgijsko blago, kolikor bi ga bilo mogoče dobiti iz surovin, ki bi se uvažale, v Angliji.
Boji na morju.
Skrivnostna   »Mowe« — »Ponga«.
»Times« so mnenja, da mora biti parnik »M6we« začetkom vojne še nedograjena »Ponga«. Z njenim nastopom v Atlantskem oceanu je brez dvoma v zvezi beg nemških ladij »Barenfeld« in »Turbine« iz Buenos Airesa in Punta Arenasa ter posku-šeni beg ladje »Assunclon« iz Bele-ma. Domneva se, da je Imela »M6-we-Ponga« s seboj topove za internirane parnike in da so bile ladje zgo-vorjene, kje se dobe, da sprejmejo topove. Nekako en mesec že ni slišati o tej ladji.
Zaplenjeni ameriški vrednostni papirji.
Iz New Yorka poročajo, da so bančne firme protestirale pri vladi proti zaplenjenju ameriških vrednostnih papirjev s strani Anglije. Iz Washingtona poročajo, da bodo Ze-dinjene države tozadevno storile pri Angliji in Francoski korake, ki bodo izpopolnili one korake, katere so Ze-dinjene države že storile v vprašanju zadržavanja ameriške pošte in na katere je dobila vlada do sedaj le nepopolen odgovor.
Turška vojna.
TURŠKO POROČILO O PADCU ERZERUMA.
Carigrad, 21. februarja. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Naša armada se je umaknila, sledeč vojaškemu jDrtadarku« hm Jacsb x nozicUa, ki
leže zapadno od Erzeruma, ko je prej uničila 15 km vzhodno od mesta ležeče pozicije in 50 starih topov, ki jih ni bilo mogoče transportirati. Od Rusov razširjena fantastična poročila, da so vplenili v Erzerumu 1000 topov in vjeli 80.000 mož, nasprotujejo resnici. V resnici se v okolici Erzeruma ni vršil noben boj, iz-vzemši boje, ki so se odigrali v omenjenih pozicijah. Tudi Erzerum v resnici ni bila trdnjava marveč odprto mesto. V okolici se nahajajoči zastareli forti niso imeli nobene vojaške vrednosti. Iz tega vzroka ni prišlo v poštev, da bi bili mesto držali.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
19. februarja. Na zasledovanju turških kolon smo odrezali severozapadno od Erzeruma ostanek 34. turške divizije ter ga s 13 topovi, strojnimi puškami mnogo infanterij-ske in artiljerijske municije vjeli. Ob cesti v Erzerum smo vjeli ostanke nekega polka. Eden naših hrabrih zborov je vplenil med naskokom na trdnjavo Erzerum 240 topov. Naše čete so v naskoku zavzele mesti Muš (5 km zapadno) in Akhlat (40 km severovzhodno od Bitlisa). Sovražnik se je v begu umaknil proti jugu.
Sistem Nikolajevič.
Iz Petrograda: Za kavkaško af-mado se ne izdajajo več seznami izgub častnikov. Iz tega se sklepa, da so Rusi dosegli zavzetje Erzeruma po starem strategičnem principu velikega kneza Nikolajeviča, da je namreč žrtvoval stotisoč mož in častnikov. Petrogradski listi so že pred kratkim opozarjali, da so bile izgube moštva pri kavkaski armadi izredno visoke.
Pri Kut el Amari. London, 21. februarja. (Kor. ur.) Dne 17. in 19. februarja so metali sovražni letalci bombe na angleško taborišče pri Kut el Amari, ki pa niso napravile nobene škode. Pomožne čete za generala Aylmerja zadovoljivo napredujejo.
V Sm?renskem zalivu.
Preko Amsterdama prihaja poročilo, da so vojne ladje zaveznikov zopet silno obstreljevale Burlo v Smirenskem zalivu in turške baterije v tem zalivu.
Ob Sueškem prekopu.
London, 21. februarja. (Kor. u.) Vrhovni poveljnik v Sredozemskem morju moroča: Pri poizvedovalnem poletu dne 20. februarja proti eksponiranim sovražnim postojankam vzhodno od Sueškega prekopa se je spustil neki naš letalec na 200 m višine ter z bombo težko 100 funtov razdejal sovražno elektrarno pri El Hasami.
SenusL
Italijanski listi poročajo, da so postavili Senusi do sedaj proti Angležem na bojišču samo kakih 3000 mož in da imajo še najmanj 10.000 mož rezerv. Listi se boje, da se bodo Senusi obrnili tudi proti italijanski posadki v Cirenaiki.
Iz Carigrada se poroča, da so Senusi zasedli Sivo, Solun in Said Berani ter se bližajo Nilski dolini. Tudi Sudanska železnica je ogrožena.
Amerika in Nemčija.
Po vseh znakih je zadnja nota nemške vlade kar se tiče »Lusitani-je« popolnoma zadovoljila ameriško vlado. »Kar se tiče trgovskih ladij, pa bo mogla ameriška vlada precizirati svoje stališče šele, ko bodo ententne države odgovorile na ameriški predlog glede sporazumne izpre-membe določb mednarodnega prava.
Evening Post poroča iz Wa-shingtona: Ameriška vlada je sporočila vsem veleposlanikom v inozemstvu, da ne more pripoznati nemškega naziranja, da so trgovske ladje, ki so oborožene za obrambo, vojne ladje, da bi se torej smele napasti brez svarila. Spomenica, ki izraža to mnenje VVilsona in Lansinga, se je brzojavila vsem diplomatičnim zastopnikom Amerike, ne da bi jo ti predložili vladi, marveč da jim služi kot smer pri eventualnih razgovorih o ameriškem stališču.
New York, 22. februarja. (Kor. urad.) »New York WorId« poroča, da so Amerikance, ki so vzeli vozne listke za parnik »Espagne« družbe »Kompagnie General Transatlantic« svarili pred uporabo tega parnika ter jih spomnili na nove nemške določbe proti trgovskim ladjam.
Kazne politične vesti.
= Dunajska krščansko - socijalna stranka je imela sedaj tri dni na Dunaju zborovanje, na katerem je delala projekte za prihodnjost. Deželni maršal princ Liechtenstein je govoril o zunanji politiiki in izrekel 1 prepričanje, da ostane Avstro-OgE-
43. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 23. februarja
Stran 3
jta za vse čase v zvezi z Nemčijo, :povedal,   da   se   bližajo rešitvi stavni problemi, ki se morajo le ta-
0 rešiti, da bo narodno majorizira-izključeno, in zahteval uvedbo
emške »Verkehrssprache«. Župan \Veisskirchner je na to poudarjal
emški značaj Dunaja.
Zasedanje tnttv sabora.
Opetovano je razpravljal hrvat-
ki sabor v svojih februarskih sejah udi o narodno-političnih in kulturnih •prašanjih. Debata o podpori istrski iril-Metodavi družbi (v seji 11. fe-ruarja) je v tem oziru posebno za-limiva. Govorniki vseh strank so oudarjali zasluge te družbe za hrvatsko šolstvo v Istri in navzlic državnopravnim pomislekom v očigled dejstvu, da je Istra avstrijska kronovina in da torej hrvatski sabor, kot reprezentant druge države monarhije, ni kompetenten skrbeti za istrske zadeve, je peticij-ski saborski odsek vendar predlagal, da se da iz deželnih sredstev istrski -bi izdatna podpora. Hrvatski sabor je naklonil to podporo direktno družbi sami, akoravno bi jo bil v Zagrebu*, ki zbira na Hrvatskem darove za istrsko Ciril-Metodovo družbo; sabor je storil to glavno ra-di tega, da se, kakor je eden izmed orni kov naglašal, tem krepkejše dari princip jedinstveno-51 i vseh delov hrvatskega : aroda in kraljestva.
Narodni   obrambi je bila ečena    interpelacija poslanca pl. Kiša o madžarskih š o -na Hrvatskem. Hrvatski zakon ^Ijuje ustanavljanje tuiejezičnih nih in privatnih ljudskih šol v ta-bčinah, kjer govori prebivalstvo ni nehrvatski jezik. Vendar mora biti hrvaščina vsaj obligatni pred-:n učitelji takih šol morajo biti iz hrvaščine izprašani. Navzlic temu, nadžarski jezik v skoraj nobeni ni na Hrvatskem ni občevalni je-.vilo madžarskih šol na Hr--    kcm vedno bolj množi in leta : 14./15. jih je bilo že 93. Glavna ta navijača teh šol so kr. državne 'niee, ki sistematično madžari-
10 železniško osobje. in pa budim-štansko > kulturno* društvo »Juru. Od 93 madžarskih šol so le tri
favne, vse druge so privatne. Pa ne le to. Tri teh šol so organizirane kot . išje ljudske šole« ter so prav za rav nižje srednje šole !n sicer dve ;i- realni gimnaziji (ena v Zagrebu) j trgovska šola (v Zagrebu). Na ta lačin si Madžari ustvarjajo na Hrvatskem tudi svoje srednje šolstvo, nroti jasnim zakonitim predpisom, ki pravijo, da se sme srednja šola ustaviti le po priporočilu vlade in po-trdiln Ni. Veličanstva. V ostalem se madžarske šole   ne   brigajo za predpise glede šolskih knjig, učenja hrvatskega jezika   in kvalifikacije učiteljev. Načelnik hrvatske naučne uprave dr. Tropsch je skušal navedbe interpelacije sicer oslabiti, toda •srečiio   se   mu to ni povsem, v !em je obljubil, da bo podal ob-] meritorični odgovor v eni pri-njih sej. — Kočljivega narodnosnoga vprašanja se je dotaknilo poročilo peticijskega odbora, ki roča vladi, da naj poskrbi za avo prepovedi   nošenia hrvat-
11 barv v mestu Reki. Tzvestitelj Pibar (koalicija) je izrazil svoje
len je, da to vprašanje še vedno ni urejeno.
V naboru se niso postavljali go-orniki le za ožjo narDdno hrvatsko 1. temveč tudi za širšo idejo na-'nega jedinstva. V tem oziru je orli poslanec Wilder resne
1 možate besede, o katerih je smel
cm pravom trditi,   da izražajo misli in nazore »največjih glava, naj-boljših duhova hrvatskoga naroda'<. Slika, ki nam jo nudi zasedenje tskega sabora, je v torej v ce-zadovoljiva in razveseljiva. Hr-vatsko-srbska koalicija,   kot odgovorna večina, vrši svojo nalogo z ' elilrim samozatajevanjem in trezno vdarnostjo. Zaveda se dolžnosti, jih ji nalagajo realne razmere, in Mremi le za cilji,  ki so v teh časih egljivi.     Krivo bi bilo ji očitati I reveliko   popustljivost   in pretiran rtunizem. Lojalna opozicija Star-ičeve stranke ji priznava, da jo 1 i pri vsem in vsakem najboljša itrijotična volja, akoravno seveda s svojega radikalnega   stališča ne brava doseženih   uspehov. Na drugi   strani   pa tudi Starčevi čanci nastopajo povsem korektno in prav rečno vršijo važno nalogo kritike ter dolžnost glasnikov narodne bodočnosti. Druga opozicijonalna sku-: ina, frankovci, v saboru ni polno-Stevilno  zastopana, ker so nekateri njeni zastopniki še vedno izključeni. Oovorniki te skupine so se v sedanjem zasedanju sicer izogibali stare saborski večini do skrajnosti sovražne prakse, tembolj pa skuša glasilo
te skupine z naravnost pogubno doslednostjo spraviti v slabo luč vse, kar ne trobi v njen rog, in se poslužuje pri tem sredstev, ki jih je poslanec W i 1 d e r v svojem temperamentnem govoru označil za peklenska, pogubna za narod in nelojalna z državnega stališča. Z oziram na te pojave se pač ne da govoriti o med-stranskem miru na Hrvatskem; na drugi strani pa je gotovo, da narod doma in na bojišču take pojave odločno obsoja in da zaupa v trezno in premišljeno skupno delo večine hrvatskega sabora in njega lojalne patrijotične opozicije.
Vesti iz primorskih dežel.
Odlikovan po smrti. Gospod Ju-lijan G e r d o 1, učitelj na Katinari v tržaški okolici, c. in kr. praporščak, je umrl vsled poškodeb, dobljenih na bojnem polju. Sedaj so izročili ne-vtolažljivi njegovi materi na namest-ništvenem svetovalstvu zlato hrab-rostno svetinjo, s katero je odlikovan njen ljubljeni sin.
Na bojnem polju je padel mladi, talentirani hrvatski kipar Nikola P 1 a z ib a t iz Splita. Zadnja leta pred vojno je živel na Dunaju in se izobraževal pri najboljših mojstrih kiparjih, ki so videli v njem talent. Posebno ga je cenil profesor Hannak. V »Adria Austellung« leta 1913. so bile najlepše izstavljene kiparske stvari delo Plazibatovo, odlikoval se je v dunajski »Kunst-Gewerbeschu-le«. Profesor Barwig je shranil v svojem ateljeju za vzorec njegovo delo za vsprejem v šolo. Dunajska kritika ga je hvalila soglasno, njegove izložbe na Dunaju in v Kolnu so bile občudovane. Leta 1914. je dobil nagrado 5500 K, da samostojno otvori atelje — sedaj je uničila ta lepi talent sovražna besnost.
Bilje pri Gorici. Lepo v dolini pod Kraškimi hribčKi ležijo Bilje v krasni goriški okolici z divnim razgledom naokoli. Daljava iz goriškega mesta znaša 9 kilometrov. Davčna občina Bilje šteje okoli 1200 prebivalcev, k Biljam pada tudi Orehov-Ije, ki ima okoli 500 prebivalcev. Tam sredi Bilj stoji impozantno domovanje biljenskega župana gospoda Ivana Savnika, ki si je tekom dolgoletnega županovanja stekel obilo zaslug za občino, sedaj pa biva deloma doma. deloma je begunec. Bilje so' pač blizu fronte, po občini odmeva grozota vojne, izpostavljena je tako, da čuje vse veliko bojevanje ob soški fronti. 2e prve dni po napovedi vojne je padla bomba tudi na Bilje, ker so italijanski vsegavedeži iskali tam kdo ve kake važne vojaške objekte in zaloge. Italijanski zrakoplo-vec pa je dobro zadel, namreč v vilo italijanskega podanika Scanzianija, ki je imel v Biljah tovarno svoje-časno skupno s takratnim biljenskim župnikom in sedanjim dekanom in poslancem Rojcem. Opekarska obrt je tod okoli dobro razvita, obstoja tudi družba: združene opekarne Bt-Ije-Bukovica. Narodnega, gospodarskega, kulturnega gibanja v Biljah ni nikoli manjkalo; o tem pričajo društva: Sokol, kmetijska podružr a, posojilnica in hranilnica, tambi -a-ško, izobraževalno društvo, šolsko-občinska knjižnica, poleg že omenjene obrtne delavnosti. Okolica na strani Bilj in tja doli naprej proti Pr-vačini in Dornbergu skrbi pa tudi za Aleksandrijo. Med občinami, ki pošiljajo sveža dekleta čez morje, Bilje niso zadnje.
Županstvo občine Podgora s sedežem v Rihenbergu na Vipavskem vljudno prosi vsa županstva in komisije za preskrbo živil, v katerih območju se nahajajo nastanjeni begunci, da jim delijo potrebna prejeta živila iz aprovizacije po predpisih, ker opravitelji županstva Podgora ne morejo doseči živil iz aprovizacije, da bi jih delila svojemu prebivalstvu v tujih občinah. To spada v dolžnost županstev in občin, v katerih so nastanjeni begunci. Vsled tega se vljudno prosi vsa županstva in komisije za preskrbo živil, da v teh britkih in kritičnih časih v kolikor jim je mogoče, priskočijo na pomoč ter pokažejo bratsko ljubezen nesrečnim beguncem iz občine Podgora pri Gorici na Primorskem. — Županstvo Podgora v Rihenbergu, dne 16. februarja 1916. — Jožef Klanj-š č e k, podžupan.
Zakaj Italijani  ne obstreljujejo
tržaškega mesta? »Edinost« piše: »Zakaj Italijani, ki se še danes pojavljajo v veliki višini nad Trstom, ne obstreljujejo mesta? Odgovor: prvič Italijani Trsta ne bi radi poškodovali, drugič, tretjič, desetič.. le ena bomba na Trst in neposredno na to že sledi naša revanša, o kateri bi zamogle posebno mnogo povedati Benetke. To vedo Italijani jako dobro m to prepričanje bo tudi mero-dajnejše kakor pa vse sanjarije in blodnje o osvojitvi »neodr lenega« Trato.
V Trstu Je umrlo v času od 6. do 12. t. m. 113 oseb, rojenih je bilo 40, porok 9.
Prostitutk v Trstu  ne manjka,
zato pa so uvedli po boljših javnih lokalih kontrolne marke za ženske. Brez take marke je vstop po solnč-nem zahodu prepovedan. Tako sla-boglasne ženske ne morejo v take lokale po noči.
V Kotoru se je sprožila med tamkajšnjim prebivalstvom misel, da bi se postavil spomenik na primernem prostoru v proslavo junakov, ki branijo Kotor in okolico.
Dnevne vesti.
— Deželni predsednik na Dunaju. Kranjski deželni predsednik baron Schwarz je prispel včeraj na Dunaj.
— Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno poročniku 17. pešpolka Vladimirju V a u h n i k u. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni narednik 17. pešpolka Mihael Peča ver, narednik 17. pešpolka Edvard V o n -d r a Č e k in stražmojster 6. orožni-škega poveljstva Friderik O s o j -n i k
— Odlikovanje. Vojaškooskrbo-vališki oficijal 22. inf. divizije Stanislav A d I e r je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
— Odlikovanje. Cesar je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 11. t. m. v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom podelil učiteljici na ljubljanskem liceju in voditeljici kuhinje zasilne rezervne bolnice štev. 2 v Ljubljani Jerici Z a m 1 j e n o v i zlati zaslužni križec na traku hrabrostne medalje.
— V vojnem vjetništvu v Italiji je umrl rezervni nadporočnik 17. pešpolka gosp. Fran Kurent, asistent tukajšnje c. kr. tobačne tovarne. — Umrl je pred tremi meseci.
— bojišče. Gospa Ana plemenita Zhuber, zasebnica v Ljubljani je poslala vnovič tretji stotniji 27. kranjskega črnovojniškega polka mnogo daril. Z materinsko skrbjo se spominja gospa pl. Zhuber te stotni-je. (ki jo je preje vodil njen sin, gosp. stotnik Tauzher) ob večjih praznikih že od početka vojne naprej ter ji do-pošilja praktične predmete, ki jih vojaki v vojni nujno rabijo. Množina in kakovost teh daril kaže, da se vele-cenjena gospa ne straši denarnih izdatkov. V imenu toli obdarjene stot-nije izrekam velecenjeni gospej Ani pleni. Zhuber za njeno veliko požrtvovalnost vdano in iskreno zahvalo. — Dr. Tone Gosak, nadporočnik, poveljnik stotnije.
— Iz bolnice v Knittelfeldu: Pri
nas v bolnici se nahajata dva reveža, ki že od začetka italijanske vojne ne vesta ničesar o svojih družinah. Podatki o njih so: Infanterist Š t u r m Andrej, Lir. 27, 10. Kompagnie, iz Nožna št. 11 pri Kožbani, Goriško, in S u I i g o J Jakob, Arbeit. Abt. 97./1., iz Biljane 32, Goriško. Oba prosita obvestila v njiju družini, ali se nahajajo še doma ali so internirani v Italiji. Eventualni podatki se naj pošljejo na naslov: Drago H u d č, Leut-nant, k. k. Lagerspital, Knittelfeld, Steiermark.
— Iz ruskega vjetništva pošiljajo pozdrave prijateljem in znancem: Vekoslav B e n k o, učitelj. Dolenja Braniča; Štefan Skok, Čepovan, Primorsko; Anton Gregorec, Mengeš. Kranjsko; Valentin Vrhovnik, Košiše pri Kamniku; Franc T u r š i č, Begunje pri Cerknici; Franc Mlakar, Markovec pri Rakeku; Franc Zafred, Stara Sušica pri Košani; vojni vjetniki na ekonomiji Bagdikov, Rostov na Donu, Vistovka, Rusija.
— Draginjske doklade duhovščini. Mariborska »Straža« poroča iz »verodostojnih krogov«, da bo nakazala vlada tudi duhovnikom posebne draginjske doklade, kakor so jih dobili državni uradniki.
— Konjerejcem v vednost C. kr. kmetijska družba kranjska nam naznanja, da bo oddala v ponedeljek dne 28. februarja potom javne dražbe deset žrebet različne starosti. Dražba se vrši ob 9. uri dopoldne v prostorih družbene podkovske šole v Ljubljani na Poljanski cesti.
— Izvoz Jajc iz posameznih dežel Je v bodoče dovoljen le z izrecnim privoljenjem kompetentne deželne vlade. Tudi nakupovanje Jajc od kraja do kraja za tvrdke, ki imajo svoj sedež izven dežele, je dovoljeno le onim osebam, ki se morejo izkazati s posebno legitimacijo notranjega ministrstva.
— Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciJL V petek in soboto tega tedna bo mestna aprovlzaclja zopet oddajala krompir. Vsaka stranka ga dobi po eno vrečo. Ostalega naro-
Nk
vilke od 220 do 620. Natančnejša raz-poredba se objavi jutri. Stranke, ki imajo od mestne aprovizacije izposojene vreče, se nujno prosijo, da jih zanesljivo vrnejo ta dva dneva.
— Vojna prodajalna za Trnovo. Trnovčani se opozarjajo, da je mestni aprovizacijski odsek za Trnovo dovolil napraviti v Zeljarski ulici št. 11 vojno prodajalno, kjer dobe kruh vse stranke iz III. okraja. V navedeni vojni prodajalni kruha preostaja in bržkotne zato, ker menda vsi še ne vedo za njo.
— Nesreča. Na Mestnem trgu ravno pred Skabernetovo prodajalno je povozil danes dopoldne ob en četrt na 11. tramvajski voz, prihajajoč s Starega trga, 91etnega dečka Karla G a r b a s a, sina pekovskega pomočnika, stanujočega na Emonski cesti. Mati ga je poslala iskat mleko. Kolesa so mu šla čez levo nogo ter jo nad Členkom popolnoma razdrobila in raztrgala. Prvo pomoč je nudil ponesrečenemu g. dr. Demšar ter so dečka nato prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Samomor. Včeraj se je v kleti na Cesti na južno železnico št. 26 obesil vozni mojster na glavnem kolodvoru Ivan Kopač. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Tatvina. Ko je šla delavka Marija Goršinac v Postojni pred nekaj dnevi na delo, je poiskal neki doslej neznani tat ključ od sobe in je ukradel iz zaprte omare v sobi vse njene prihranke v vrednosti 103 kron.
Drobne vesti s Štajerskega. O b -činaPartinjev Slov. goricah je imenovala generala Boroeviča za rastnega občana. — Na Spodnjem Štajerskem je večina županov in tudi več občinskih svetnikov oproščenih vojaške sužbe in sicer začasno do 15. marca. Kdor do tega časa ne dobi sporočila, da je nadalje oproščen, mora 15 marca pod orožje. — Umrl je v Št. Uju tamkajšnji odločno narodni gospodar Jožef Draž vsled bolezni, ^adobljene v vojaški službi.
Za župana v Celovcu je bil s 16 proti 8 glasom izvoljen Friderik baron W e t z 1 a r.
Izvanreden uspeh Je vzbudil včeraj film »Revohicliska svatba« v tukajšnjem »Ki*o Ideal« in se pred-vala še od danes 23. do petka 25. t. m.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i u h a <Sc J e s 1 h . »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svoio naklonjenost do zopetne otvoritve.
Mim stvori
* Umrl je dne 19. t. m. v svoji vili pri Monakovem znani dunajski fizik in filozof profesor Ernest Mach, 78 let star. Pred smrtjo je odredil, da se vest o njegovi smrti razglasi še le, čim bo truplo že vpeljeno, kar se je včeraj v Monakovem zgodilo. Od svojih znancev in prijateljev se je poslovil s posebnim dopisom, ki ga je dal po smrti objaviti v listih. Profesor Mach je bil tudi član gosposke zbornice.
* Umrl je na Dunaju tamkajšnji saksonski poslanik grof Rex v 58. letu svoje starosti.
* Nesreča v gorah. Snežni plazovi na gori Kalberriedel, ki je del gorovja Hochkonig so ubili 85 vojakov in 49 vojakov ranili. Mogoče pa je, da še niso najdene vse žrtve.
* Zaplenjene šo!skj>_jgesmaxijge^j Praški uradni list razglašala je šolska pesmarica za Češke ljudske in meščanske šole od Franca Sladka, ki je bil že več let v rabi, radi rušenja javnega miru. zaplenjena.
* Nova železnica v Srbiji. »Pester Lloyd« poroča: Avstrijska vojna uprava je pričela graditi v Srbiji novo železniško progo, ki bo vezala Čačak preko Milanovca z Lazarev-com v dolini reke Kolubare ob železnici na Valjevo.
* Eksport romunskega žita v Avstrijo in Nemčijo. Iz Bukarešte poročajo: Dosedaj je prispelo v Romunijo 4763 vagonov iz Nemčije in Avstrije, ki naj eksportirajo kupljenih 50.000 vagonov žita. 2805 vagonov je bilo že naloženih in odpe-ljanih.
* Vojna med meoiM. Na slavni gori Athos se nahajajo, kakor znano,
•številni veliki grški, ruski, bolgarski in srbski samostani. Kakor poročajo ruski listi, je prišlo med grškimi in bolgarskimi menihi do ljutih bojev. V teh bojih je zgorel tudi srbski samostan Hilantarion.
^\5JTttfiftTn^"s^i koledar v SrJMjL C. in K generalni gunernaioT v St? biji je uvedel z dnem 17. februarja za celo od naših čet okupirano Srbijo gregorijanski koledar. -V privat-'»t&živlirala m «»e rabiti
tudi julijansko štetje, toda le z gregorijansko navedbo datuma. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
* Detomor in samomor. Na Dunaju je 371etna zasebnica Karolina Rotminger, usmrtila svojo osemletno hčerko in samo sebe. Zapustila js pismo, v katerem pravi, da je življenje ni več veselilo, odkar je umrl njen ljubimec in da je usmrtila hčer, da bi otrok ne bil sam sebi prepuščen.
* C. kr. korespondenčni biro je
avstrijska državna institucija in je podrejen c. kr. ministrskemu predsedstvu na Dunaju. Ogrska brzojavna agentura je pa privatno podjetje, ki dobi pogodbeno vse brzojavne vesti od dunajskega c. kr. ko-respondenčnega biroa. Zdaj se »Pester Lloyd« ostro pritožuje, da je c. kr. korespondenčni biro zadržal ogrskim listom nekaj važnih vesti in da so budimpeštanski listi šele za zadnji sobotni jutranji list dobili neko poročilo, ki je bilo v petek že natisnjeno na Dunaju v večernih listih.
* Pokvarjenost mladih deklet v Gradcu. Letno poročilo graske mesP ne policije za 1. 1915. je zrcilo, v katerem se spozna, da so v času vojne nastale v Gradcu prav žalostne razmere. Oddelek za mladinsko skrb je imel 1914. leta opraviti z 3158 mladostnimi osebami, 1. 1915. pa s 4755. V letu 1914. je imel opraviti s 785 deklicami, 1. 1916. pa s 1370. Zlasti se je pokazala velika pokvarjenost med deklicami. 544 jih je bilo naznanjenih sodišču, 686 jih je bilo prijetih zaradi potepanja. Posebno je obžalovanja vredno, kako se med dekleti širi prostitucija, največ vsled tega, ker matere nimajo časa nadzorovati svoje otroke in ker šoli odrasla dekleta ne morejo dobiti služb.
* Srbski prašičL^Prašičja reja je v Srbiji, v Črni gori in v Albaniji jako star obrt. Leta 1896. je nastala v Srbiji družba, ki ji je bil namen, vzre-jati in izvažati srbske prašiče in pospeševati narodno produkcijo. Po zakonu je bilo prepovedano uvažati v Avstro-Ogrsko prašiče, ki so bili lažji nego 125 kil. Leta 1898. pa so ustanovili v Nišu vzorne prašičje zavode, ki imajo danes vse naprave, katere so potrebne za izbiro in ohrar nitev mesa, tako da je mogoče v deželi sami pripravljati in izdelovati mesnino, ki je prej prihajala v tujino surova. Albanija in Srbija sta deželi, v katerih živi prašič, ki je bil jako čislan zlasti na Ogrskem radi svoje pitanosti, vztrajnosti in prilagodljivosti, to je takozvani mangaličan, ki ga izvažajo iz Srbije od leta 1700. Leta 1S83. je kupil avstrijski nadvojvoda Jožef od srbskega kneza Miloša večje število mangaliŠkih merjascev, ki jih je aklimatiziral na svojem posestvu v Aradu na Ogrskem, od koder se je ta pasma razširila po vsem Ogrskem. Srbski prašič, ki ima eno leto, da 180 do 200 kil mesa in masti. Meso je izvrstno. Priporoča se poskusiti s križanjem mangališkega prašiča z joršinskfmi in berkširski-mi mrjascL To križanje je doneslo dobre uspehe na Ogrskem, Hrvatskem in v Bosni.
Spominjajte se
»Rdečega križa".
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Učiteljski konvikt v Ljubljani:
Posojilnica v Črnomlju 15 K, mesto venca na krsto svojemu dolgoletnemu revizorju gosp. Franu Šetina.
Za zavod za v vojni oslepele vojake: Posojilnica v Črnomlju 15 K, mesto venca na krsto svojemu dolgoletnemu revizorju gosp. Franu Šetina; Avgust Jeršinovid, c in kr. stotnik, Scharding, 10 K, mesto venca svojemu učitelju in prijatelju gosp, Franu Šetina; rodbina Petsche, tu, 20 kron, mesto venca na krsto umrlemu prijatelju Alojziju Domicelj st. in rodbina Tomec, tu, 20 K, mesto venca na krsto gosp. prof. Brunetu. Skupaj 65 kron.
Za Rdeči križ: Lina Hrast za šolsko vodstvo Ravne -Zakriž U kron 19 vin., nabrano po šolskih otrocih in rodbina Gregor Demšarjeva, c. kr. notarja v Mokronogu, 20 kron, mesto venca na krsto gosp. nadporočniku Franu Golliju. Skupaj 31 K 19 vin.
Za sirote padlih vojakov: Marija Keržišnik, restavraterka .Narodnega doma* v Ljubljani, 20 K, mesto venca na krsto sorodnice g. Pauličeve v Št. Petru na Krasu.
Srčna hvala!
Dinahji list obsega 4 strmi.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
PojaroUo.*)
Oziraje se na v Vašem eenjen.
listu večkrat objavljeno pojasnilo gospoda F. S. Škrabarja v Višnji gori, v katerem izjavlja, da je prostovoljno odložil nakup prediva za centralno zvezo avstrijskih predilnic v Travtenavu, sem primoran na isto odgovoriti sledeče:
Ni res, da bi g. F. S. Škrabar prostovoljno odložil nakup vsled neugodno mu stavljenih pogojev, res pa je, da mu je zveza zastopstvo sama odvzela, ter na to meni poverila, in mi istočasno določila tudi maksimalne cene, kvalitativne vrednosti koje so razdeljene v pet razredov. Vzorci z navedbo cen so na ogled pridelovalcem, oziroma posestnikom prediva v mojem skladišču. Za stroške in trud me zveza primerno honorira. Brezpomembno bi bilo toraj določati cene vsakemu, osobito pa moji konkurenci!
Objednem pripomnim tudi, da mi centrala glasom c. kr. ministrske naredbe od 15. septembra 1915 ponovno javlja, da je zadrževanje otr-tega prediva, oddaja nepooblaščenim osebam kaznivo, kakor tudi za izdelavo vrvarskega blaga prepovedano.
V najkrajšem času izide nova naredba, koja je že v teku, da se vsem posestnikom prediva ako istega prostovoljno ne oddajo nakupo-valnicam, blago rekvirira po novo določenih cenah. Toliko v blagohotno pojasnilo, ter se priporočam, in beležim
z odličnim spoštovanjem
MIHAEL OMAHEN mlajši.
Višnja gora. dne 18. februarja 1916.       , 619
* Za vsebino tega spisa je urednfVTO
odgovorno le toliko,   kolikor določa zakon.
W
i
I
I
i
Je najzanimivejši
v
kar se Jih Je dosada) uprizorilo.
Popolnoma nova
presenetljiva zvijača«
Se bo predstavljala prihodnji teden  od torka do petka v
S pnKino
Ideal"
(Prosto.)
pristne sodenske mineralne pastiljc.
Ponaredbe odklonite 1
Vabilo
Išče se
1 do 2 sob s kuhinjo ali pa s por.ibo kuhinje. — Ponudbe pod 603*' Da upravu. »Slov. Naroda«. 663
»cent čedno, zračno *™
sobo s hrano.
D. Dekleva, fa. Urbane, Ljubljana.
Pianino
nov* se preda. Stari klavirji se vzamejo v račun. 671
Vpraša se v Krakovski ulici 19.
Gospodična
ki je z dobrim uspehom dovršHa trgovski tečaj, z nekoliko prakse. Želi
primerna službo ▼ kaki pisarni.
Ponudbe na poštni predal 131, glavna vesta LJnbl]ana« n
občnemu zboru
moških članov potreb, tfruttva Marijine bratovštine o LJubljani,
kateri bo zboroval
v nedeljo, dne 27. svečana dopoldne ob 10. nri v mali dvorani „Mestnega doma"
na   Franc  Jožefovem trgu.
Dnevni redi
1. Čitanje zapisnika lanskega občnega
zbora in odobritev istega.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo   blagajnika    in odobrenje
letnih računov.
4. Poročilo preglednikov računov.
5. Volitev  treh   preglednikov računov.
6. Naknadno odobrenje  voj. posojila.
7. Posamezni   nasveti   članov društva.
Za slučaj, če bil občni zbor nesklepčen, skliče se isti čez pol ure kasneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev.
V Ljubljani, dne 19. jan. 1916.
K te mu zborovanju vabi vse ceni. moŠke člane k  polnoštevilni udeležbi
Društveni odbor
pogrebne«a društva 667 Marijine bratovščine.
šivilja
se sprejme v tram o delo. Ravnotam se sprejme tudi učenka.
Kje,   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. 666
Cjaspodicpja
samostojna, Ljubljančanka, išče za takoj ali kasneje nemeblovano so:>o s kuhinjo, ev. tudi samo sobo s posebnim vhodom — Cenjene ponudbe na poštni predal št. 151, Glavna pošta Ljubljana. 668
Gonoktein. 5
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d.
Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotisehen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaju, šef MU. dr. F. Barach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina.
P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina.
MU. dr. Ign. Kanders v Lincu piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel izvrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen.
Dobi se po vseh večjih lekarnah. — Skatljica K 5*—. Zahtevajte literaturo in prospekt!
Ljubljana: Lekarna Trnk6zcy Zagreb: Lekarna „Salvator" S. Mit-
te baca, Jelačićev trg. Split: Lekarna ,.K Gospe] Sirijskoj", J. Bnftrs.
Proizvaja: Farmakološko-kemiČn* laboratorij „HERA*\ Praja-Vršorice 552.
Dobavitelj volnega ministrstva ln Vojno - zdravstvenega združenja.
.i h 1 '   ■- -
H
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja in tolažbe, ki so nam došli ob nenadni izgubi našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, sina, brata, zeta, svaka in netjaka, gospoda
**anca
Golili a
m. h
* & i
c. kr. nadporočnika, c. kr. fin. komisarja in davč. referenta v Logatca
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi c. kr. etapnemu poveljstvu, gg. pri c. kr. finančnem ravnateljstvu, dvornemu svetniku Klimentu, c. kr. dvornemu svetniku Polcu, c. kr. okrajnemu glavarju Ecklu iz Logatca in majorju Poljancu, poveljniku železniške straže, vsem gg. c kr. častnikom, c. kr. uradnikom in vojakom, vsem darovateljem krasnih vencev, sorodnikom in znancem in sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč in spremili blagopokojnega k zadnjemu počitku.
Osobito pa se še zahvaljujemo deželnemu odborniku in zdravniku g. dr. Zajcu, ki je pokojnika spremil v železniškem vozu iz Št. Petra na mukepolni poti v Ljubljano in mu stal ob njegovih zadnjih trenotkih ob strani. 662
- t.
7TZ
/
Žalujoči ostali.
Opremljene
587
sionovonle
▼ Kamnlkn, z 2 sobama in pripadki Bssf se odda s L marce«. %H
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. V večji trgovini   z   mešanim blagom
BV" se sprejme zanesljiva
prodolBl
za takojšnji nastop. Ponudbe je oddati na upr. »SI. Nar.« nod .prodajalka 657'.
657
se sprejmejo na deželi za nakup
Zaslužek dober. 670
Ponudbe nn upravništvo »Slov. Naroda« pod „Nakupovalec"-
Imam na prodal  40 oralov 30 - 40 letnoga lepega
Zgubila
se je v petek 18. t. m. zvečer na cesti južnega kolodvora  na   Bleiweisovo ces!
siva, usnjena torbic
s K 130'— denarja in več drugih malenkoj Kdor jo je našel, naj jo blagovolijo tzro; upravi »Slov. Naroda« proti precejšni nagr
35 letna ženska želi
s
z
h kakemu samostojnemu gospodu tudi v prodajalno (položi   se kavcija Gre rudi na deželo. Nastop s 1. m; cem t. 1. — Naslov se izve v uprav »Slov. Naroda«. af
Sprejme se spreten
64
če mogoče tako* pri
L. Hy
Celovec? Stari trg 20
srnin
po K 2000'— oral. Gozd leži ob deželni cesti ic leži 20 minut od postaje BIoferonog-Bi-strica. Andrej Erilč, Zagorca pri Mokronogu* 672
kg praške gniati......
„ prekajen kare Ia .... „ praške salami ......
„ poljske salami.....
„ krakovskih gnjatnlh salami „ mortadela salami ....
pariških salami.....
debrečinskih salami . . . klobas (letrnice) ....
tirolskih salami.....
brunšviških salami ... „ gothaških salami ....
m mesenice.......
„ prekajenega govejega jeziki,, 8*50 par draždansk. tečnih klobasic K —-55
razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnfail,
M. Kohn, 552
Praga - Žižkov, Haviičkova ulica št. 16. I.
m 99 tt 99
K 7-60 7-60 6-00
6- 60
7- 40 7-20 7-2«
7- 20 7 20 6-80 5*00
8- 20 8-20
v   Kolodvorski   ulici   z 2 izložbenim oknoma
se odda «ako]. ~^S$
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika Vpraša se pri fotografu Rov*ek.
Okoli osemdeset polovnjakov Bobre;
belega vi
letnika 1915, se predat ~H cela mnt žina skupaj, ali pa tudi v manjši1 partijah. (jj
Vpraša se naj pod „vlns»i2 Ofcr Št« 624" na uoravn   »S!ov. Naroda?.,
sv
Izjavljam, da bodem proti vsa* kerr.u kolegu sodnijsko postooal, kater: ne bo mojih pomočnikov, posebno one v filijali, ki jo vodim mojemu, c: prvega dne pri vojakih se nahajajočemu zetu in ima sedem otrok, pusti! v miru. Vsacega takega breznačajneža bode rr. javno objavil v »Slov. Narodu«, ako mi še enkrat prevzame pomočnika. Izjavljam tudi., da nima nobeden pravice spre:et% pri meni izučenega, po-l močnika Vladimira Markiča, ki je odi mene brez odpovedi izstopil, in moraj svoj čas postavno odslužiti.
Toliko za znanje.
Mife Koži*,
brivec.
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, frlhotož in perilo
priporoča svojo veliko z&losjOj kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko-lemce, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje  hlače  iz  volne, velblodje dlake in bombaža.
Perilo za dame in gospode iz š'fona, cefiria, barhentain flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke« Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
Popolne
opreme
otroškega perila
alogi
priporoča
trgovina s perilom
C. J. Hamann
LJUBLJANA, Mastni trg Stav. 3.
Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. ^SJF