mesečn
Leto X
Št. 9
Ravne na Koroškem, september 1973
Izdaja odbor za splošne zadeve 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Šater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 030, int. 304
Tiska: CP Mariborski tisk Maribor
Slovenske železarne v letu kakovosti
v Celoten akcijski program leta kakovosti v železarni Ravne je bil objavljen v Informativnem fužinarju št. 10/1972. v 2. in 3. št. 1973 pa smo poročali o izvajanju posamez-nalog akcijskega programa do konca le-;a 1972. Program je poznan in naloge so bile 2e dokaj obširno opisane, zato lahko v obliki Poročila za prvo polletje 1973 podamo pregled stanja oziroma izvršitve posameznih na-.?§ do konca junija 1973 na podlagi dostav-Jsnih poročil zadolženih nosilcev.
1.	RAZVOJNA IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST
1-1.1 Trakavost jekel za cementacijo (Do-
"»višek)
Naloga se izvaja in po sedanjih predvidevanjih bo s predvidenim programom zaključe-a šele v letu 1974. 2e po programu je zelo Obsežna, pri izvajanju pa nastopajo še razne aePredvidene težave, med katerimi je tudi bporaba dezoksidantov iz uvoza. Izvržene so j atistične analize, o katerih smo že poročali, ^delujejo se šarže v okviru rednega progra-r13 Proizvodnje, ki pa se v vseh fazah tehno-°§ije podrobno zasledujejo. Raziskuje se P,redvsem geneza in oblika vključkov ter op-•hialni pogoji zagotavljanja celotnega alumi-ija v želenih koncentracijah. Ugodno raz-o?erje kislino topnega aluminija do celotnega mminija zagotavlja drobno zrno cementa-. 'iškega jekla, doseganja ustreznih vsebnosti h tega razmerja pa zaenkrat še ne obvladajo. Cepljenje oziroma dezoksidacija z nekate-lrni uvoženimi dezoksidacijskimi sredstvi še j izvršena. Z njimi bomo preizkusili vplive a obliko sulfidnih vključkov in morda s tem “a trakavost jekla. V drugem delu naloge bo-o v večji meri zajeti pogoji valjanja, ki ima-Prav gotovo pomemben vpliv na trakavost Jokla.
1-1.2 Domače surovine za livarno in rege-eracijo peska (Debenjak, Grzina)
. V livarnli smo ponovno preizkušali in uva-ah domače škrobno vezivo dedikol R, ki ga proizvaja Helios Domžale. Proizvajalec je .1spel izdelati vezivo z nizko vsebnostjo duši-® ca- 0,03 odst. z zadovoljivimi vezivnimi ^Posebnostmi. Vezivo se sedaj uporablja že kot dva meseca v redni proizvodni model-*b mešanic za strojno kaluparnico in sma-arho, da je osvojeno. Kot drugo osvojeno do-
IZ VSEBINE
mačo surovino smatramo alkoholni cirkonitni premaz oznake ZBE, katerega nam dobavlja podjetje Exoterm iz Kranja.
Naloga osvajanja domačih surovin seveda ni zaključena, ker je in mora ostati stalna. Vezana je na ponudbe s tržišča surovin. Izvajajo pa te naloge v ozki povezavi raziskovalci za livarno in obrat livarne.
Na področju regeneracije peska so bila izvršena večja popravila obstoječe naprave. Kakovost regeneriranega peska se je začasno nekoliko izboljšala, vendar so poizkusi uporabe le-tega za izdelavo jeder dali negativne rezul-
Svetloba
Foto: F. Kamnik II
tate. Dvomimo, da bo predvidena nova naprava dala takšno kakovost regeneriranega peska, ki bi povsem ustrezala zahtevam v jedrarni.
Po programu je predvidena nabava druge kolone regeneracije peska v letu 1974.
1-1.3 Grupna tehnologija v proizvodni vzmeti (Pratnekar)
Naloga je bila zaključena v letu 1972.
1-2 Reorganizacija za izboljšanje kakovosti (Žnidar)
Reorganizacija, s katero smo izboljšali decentralizacijo upravljanja in vodenja v delih podjetja, je zaključena. Namen spremenjene organizacije je, da se sprosti iniciativa zaposlenih, poveča občutek odgovornosti, izpopolni strokovno in splošno znanje, izboljšajo strokovne odločitve ter da se manjši del podjet-
ja hitreje prilagaja vedno novim pogojem gospodarjenja. S pravilnikom o organizaciji in sistematizaciji so določene pristojnosti in odgovornosti posameznikov in oddelkov ter služb. S samoupravnim sporazumom pa je dogovorjen položaj decentraliziranih delov, medsebojni odnosi in način koordinacije in delovanja v podjetju kot celoti.
Naloga je s tem formalno zaključena.
Naloga oddelka za organizacijo in vseh vodstvenih organov bo, da organizirajo delo v duhu novih sprememb, da bi tako dosegli prednosti, ki jih omogoča nova organizacija.
1-2.1. Realiziranje mikoorganizacijskih shem (direktorji inž. Dobovišek, inž. Geršak, inž. Mahorčič)
Direktor TOZD I. meni, da je realiziranje mikroorganizacijske sheme izvršeno. Postavljeni so bili tudi pogoji za delovna mesta v mikroorganizacijski shemi in izvršene nekatere korekture ocen za OD. Prav tako so bili izvršeni razpisi in razglasi za prosta delovna mesta, ki so jih prijavljeni zasedli. Jasno je, da vsa delovna mesta niso zasedena zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Nekatera delovna mesta so ostala neocenjena, ker nimamo na vidiku ljudi, ki bi jih zasedli. Nekatere službe niso zadovoljivo kvalitetno zasedene. Vse to še ni dokončna rešitev, možne so še razne spremembe, če se pojavijo kakšni problemi v zvezi z že postavljeno mikoorgani-zacijo. Intenzivno potekajo dela za nov pravilnik OD, ki bo tudi vplival na eventualne manjše organizacijske spremembe. Mikroor-ganizacija je izvedena v tolikšni meri, da se delovni proces lahko v glavnem normalno razvija.
Direktor TOZD II. zaradi službene odsotnosti in letnega dopusta ni podal svojega mnenja o realiziranju mikroorganizacijskih shem.
Tehniški direktor je poudaril, da so organizacijske sheme še nepopolno realizirane, ker so v teku opisi delovnih mest, ki bodo še vplivali na določene korekture shem. Tudi zasedba delovnih mest še ni popolna.
1-2.3 Sistem predpisovanja tehnologije prek INDOK centra (Ažnoh)
Topilnica Valjarna Težka kovač. Livarna
2,4 %> 1,0 %> 1,1 % 5,2 °/o
1,5% 0,8 % 1,0 % 4,7 %
Na izplen v topilnici bi lahko odločilno vplivali s tehtanjem vložka in šarž v ponov-cah s pomočjo tehtnic na žerjavih. O takih tehtnicah se govori že več let, realizacije pa ni.
Služba fazne kontrole (vhodna kontrola) je v tem letu povečala sodelovanje z nabavno službo. V kratkem bo služba vhodne kontrole dobila lastno skladišče in tako bo bolj ažurno opravljala svoje delo — kontrolo blaga.
Služba fazne kontrole ima za nalogo in dolžnost izboljševati metode svojega dela in se povezovati z drugimi službami v smislu povečanja proizvodnje, izboljšanja surovin, kontrole tehnologije procesov, zmanjšanje izmečka in povečanja izplena.
1-2.5 Mikroorganizacija v prodajni službi (Haramija)
S podrobnimi opisi del za vsa delovna mesta v prodajni službi so točno določene in razmejene obveznosti posameznih sodelavcev. V oddelkih operativne prodaje so zasedena vsa delovna mesta. Bistveno se je izboljšala kadrovska struktura in s tem tudi kakovost dela v prodaji.
1-3 Nova dejavnost INDOK službe (Rodič, Černe, Segel)
1-2.2 Priprava dela v TOZD I. (Ažnoh)
Naloga je delno izvršena, s tem da so zasedena glavna delovna mesta. Razvoj organizacije in dokumentacije tehnologije pa je stalna naloga priprave dela.
Naloga je stalnega značaja, ker bo treba sistem predpisovanja tehnologije vedno izpopolnjevati. V letošnjem letu je bila za nekatera področja dokumentacije tehnoloških in kontrolnih predpisov zbrana v INDOK centru, sistematizirana in izdana v enotni obliki obenem s šifrantom tehnoloških predpisov. To je solidna osnova za nadaljnje razvijanje, s čimer pa bodo morale rasti tudi kapacitete INDOK centra na tem področju. Celotna naloga je izredno obsežna, njena izvedba pa je nujna glede na vlogo računskega centra pri tehnologiji in kontroli.
S sprejetjem mikroorganizacijske sheme je nova dejavnost v INDOK centru postavljena na trdne temelje in naloge razvoja so postavljene z jasnimi cilji. Delo je sicer zelo obsežno, ker gre za formiranje popolnoma nove dejavnosti, ki pa je zelo pomembna in v novem sistemu računalniške obdelave nepogrešljiva. V preteklem letu začeto zbiranje celotne tehnološke dokumentacije se je v letu 1973 nadaljevalo. Do tedaj zbrana tehnologija se je centralizirala in uredila. Isto velja tudi za prevzemne pogoje oziroma kakovostne predpise za jekla. Kakovostni predpisi za veliko večino vrst jekel so že izdani in mnogi so tudi že večkrat izpopolnjeni do končne oblike in vsebine. Nikakor ne moremo doseči, da bi se začeli redno uporabljati pri izdajanju obratnih nalogov. To nalogo bosta morala z večjo zavzetostjo realizirati priprava dela in prodaja. Novo organizirana skupina za interne standarde v INDOK centru je podrobneje obdelovala področje toplotne obdelave, tehnologije v jeklo vleku in sistem šifriranja za ta področja. Šifriranje je prilagojeno zahtevam avtomatske obdelave podatkov in novi organizaciji podjetja. Pri šifrantu za toplotno obdelavo je uporabljen sistem grupne tehnologije s šifrantom faz toplotne obdelave. Omenjeni šifrant se že uporablja pri zajemanju in opisovanju tehnologije toplotne obdelave.
1-4 Dokumentacija (Rodič)
lastnostih jekel
1-2.4 Fazna kontrola TOZD I (Božikov)
Služba fazne kontrole ima skupno 36 ljudi. Službo sta zapustila dva inženirja, kar ni ugodno glede na razširitev dejavnosti. Fazna kontrola deluje že drugo leto in se je dobro vključila v proizvodne in predelovalne procese našega podjetja v enoti I ter sodeluje V reševanju problemov, ki se pojavijo pri nabavi različnega blaga. Zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev je še nekaj nezasedenih mest v kontroli proizvodnje in predelave.
V sodelovanju s tehnologom topilnice in oddelkom AOP smo izpopolnili šifrant napak (izmečka), ki bo bolj podrobno in natančno razvrstil jeklo po vzrokih nastanka izmečka.
Glede izmečka je fazna kontrola pogosto ukrepala v vseh proizvodnih obratih enote I.
Podajamo primerjavo za prvo polletje leta 1972 in 1973.
To je stalna naloga, o kateri smo že poročali. Dokumentacija se po uvedenem sistemu redno izpopolnjuje. V letošnjem letu je bil izdan katalog mehanskih lastnosti naših jekel na podlagi računalniške obdelave večletne dokumentacije. V tisku je nov katalog orodnih jekel za delo v vročem, ki bo izdan v sredini avgusta.
1-5 AOP na področju tehnološke in kvalitetne problematike (Šegel)
I. polletje 1972 I. polletje 1973 % izmečka % izmečka
cesnega računalnika za vodenje elektro ob' ločnih peči. O tej temi smo organizirali tudi strokovno posvetovanje.
Celoten projekt, ki je planiran po mrež-nem planu, bo predvidoma zaključen koncem prihodnjega leta. K temu projektu spadajo še dejavnosti, ki so opisane v tem poročilu pod točkami 3-2, 3-3, 4-1, 4-2.
1-6 Uvajanje statistično matematičnih mc' tod (Rodič)
Naloga je izvršena, kakor smo že poročali ob koncu leta 1972. V okviru priprav za delo novega računskega centra z računalnikom IBM 370 je v teku prevajanje obstoječih Pr0' gramov v jezik PL/I. Uporaba metod matematične statistike bo bistveno razširjena z možnostmi izkoriščanja banke podatkov s področja tehnologije in kontrole.
V začetku leta je bila v metalurških laboratorijih, fazni kontroli topilnice in v kemijskem oddelku za končno kemijsko sestavo šarže uvedena nova dokumentacija za zajemanje podatkov o rezultatih preiskav in meritev. Nova dokumentacija je prirejena avtomatski obdelavi podatkov. V delu so številni in zelo zahtevni kontrolni programi za izvirne podatke. S temi programi bomo ažurno polnili »banko podatkov« na magnetnih trakovih računalnika, iz katere bo vedno mogoče črpati razne vrste in oblike informacij s področja izdelave šarže, s področja kemijske sestave, mehanskih in fizikalnih lastnosti jekel. Pri obravnavanju teh izvirnih podatkov si bomo pomagali z metodami matematične statistike in z analizami, ki jih že več let uporabljamo na računalniku IBM 1130. Te programe prevajamo v jezik PL/I za računalnik IBM 370. Na podlagi posvetovanj in lastnih izkušenj smo pripravili osnutek generalne reorganizacije obdelav neuspele proizvodnje, ki jo bomo pričeli uvajati takrat, ko bo v priprave dela in obračune uvedena AOP.
Z Metalurškim inštitutom v Ljubljani smo naredili študijo o možnostih uvajanja pro-
1-7 Avtomatska 'obdelava podatkov v železarni Ravne (Javornik)
Naloge, ki smo si jih začrtali v zvezi z uvedbo avtomatske obdelave podatkov v ZB> v glavnem potekajo uspešno. Tako smo na področju zbiranja tehnoloških podatkov & kreiranje in ažuriranje matičnih datotek ’ zaključni fazi za enoto II, v enoti I pa smo v fazi intenzivnega zbiranja navedenih podatkov.
Na področju materialnega poslovanja s®0 v zaključni fazi prenosa nabavljenega materiala na računalniško obdelavo. Zbiranje p°' datkov o naročilih je uvedeno za večino izdelkov enote II, za katere bodo prve obdelave v mesecu avgustu. V mesecu avgustu bomo pr1' stopili tudi k zbiranju naročil za enoto I. Ta' ko bodo zbrani najvažnejši podatki za večin0 bodočih obdelav, kot so: lansiranje delov® dokumentacije, izdelava kalkulacij in obračun proizvodnje, vodenje zalog polizdelku' in gotovih izdelkov, fakturiranje in finančn0 poslovanje.
Prav tako je uvedeno zbiranje podatke'1 za matematično statistične in druge analih ter raziskave s področja končne in faz® kontrole metalurških in kemijskega laboratorija. Osnovna sredstva obdelujemo z računal' nikom že vse leto 1973.
Na področju personalne evidence pristopa' mo z avgustom k razširitvi obdelave stanovanjske problematike še na pripravo obračuna OD na novem računalniku.
V skladu z organizacijo in zbiranjem P?' datkov poteka uspešno tudi programiranje i” testiranje programov za formiranje datotek ia potrebnih obdelav.
Težave pri uvajanju avtomatske obdelaVc podatkov v ZR so:
— zbiranje potrebnih podatkov predstavi)2 za strokovne službe večkrat dodatno delo llj zaradi objektivnih vzrokov zbiranja večkra kasnijo,
— kapacitete luknjanja z razširitvami obde' lav predstavljajo vedno bolj ozko grlo, tak6 da nekatere obdelave zaostajajo,
— programiranje in testiranje program0' na tujih računalnikih ne daje enakovredne# efekta, kot če bi imeli že lasten računalih*
Naloga, ki je bila zastavljena v letu kval1' tete, se je uspešno začela in se izvaja, enak* intenzivno pa se bo nadaljevala s prihodo® lastnega računalnika v mesecu septembru-
1-8 Izdelava proizvodnih poti in norma*1' vov (Javornik, Ažnoh)
Kakor smo že v lanskem letnem poroči^ ugotovili, se ta obsežna naloga še ne izvaja S1' stematično. To delo bo treba jasno planirati sistematično izvajati, za kar je nujno P°\l'e' ben dogovor med vodstvi TOZD in sektorji za gospodarjenje.
Ta naloga je logično nadaljevanje in P°p glabljanje naloge 1-7, ki se je oddelek zaradi preobširne osnovne problematike a'r’ tomatske obdelave podatkov v ZR še ni v P°' .drobnosti lotil. Nekatere stvari v zvezi s miranji grupnih tehnologij, ki so v nekater* obratih že uvedene, v drugih pa se uvaja® sovpadajo z zahtevami te naloge. K intenz®' nemu reševanju te naloge pa bodo lahko Prl' stopili šele takrat, ko bodo osnovne obdela' v celoti stekle.
1-8.1 Problematika sprejema vročih inS0 tov v valjarni (Blažič, Lončar, Kert)
Iz poročila je razvidno, da je naloga
obrata valjarne rešena, obstajajo pa še ve
■duc
nerešeni problemi, ki ne spadajo v pristoj-n°st omenjenega obrata:
delovodje topilnice kljub dogovoru ne sporočajo pravočasno podatkov v odlitih šar-2ah delovodjem težke proge,
zabojev za prevoz vročih ingotov topilnica ne vzdržuje. Zaradi neustreznega čiščenja se dogaja, da so do polovice napolnjeni j- biaso, ki odpade od glav ingotov, in s korenikami. Nekateri zaboji so v takšnem stanju, a bodo v kratkem popolnoma razpadli, ker bh nihče redno ne vzdržuje,
ostaja še vedno nerešen problem kako in kam odlagati ingote legiranih jekel v prime-u večje okvare kleščnega žerjava.
(Opomba:	nerazumljivo je, da vodstvo
®brata in vodstvo oddelka za novogradnje ugotavljata, da je ta problem izven njihove Pristojnosti in naj se za nadaljnjo izvršitev naloge zadolži za to pristojne osebe. Prav ob-ratovodstvo je verjetno dolžno poskrbeti, da °o oddelek za tehnični razvoj problem na ustrezni način rešil.)
1-8.2 Primopredaja vročih ingotov med jeklarno in toplo predelovalnimi obrati (Boži-Kov> Gorjanc, Radovič, Klančnik)
Naloga je v zamišljenem obsegu v glavam izvršena, poročil o kakih dodatnih izpopolnitvah in spremembah v teku letošnjega nismo prejeli.
1-9 Uvajanje poslovnih informacijskih si-etn°v (Javornik)
O vsebini naloge in njenem izvajanju smo Poročali v letnem poročilu 1972. Trenutno in-Pzivno potekajo priprave v zvezi z začetkom , ovanja novega računskega centra v železni Ravne.
Izmenjava izkušenj AOP in poslovnih formacijskih sistemov v slovenskih železar-a« (Metalurški inštitut)
^lej letno poročilo 1972.
šr/H. Osvajanje novih proizvodov in izbolj-vanje tehnologije (Rodič)
O osvajanju novih proizvodov in izboljše-atlju tehnologije v okviru akcijskega progra-a »leto kakovosti« smo že poročali v let-j j Poročilu 1972. V prvem polletju 1973 bi vih P°sebei omenili osvajanje nekaterih no-| vrst orodnih jekel, novih jeklolitin, pri | v/\n°l°giji pa predvsem osvajanje EPZ proiz-J Ubje, o čemer smo že tudi posebej poročali.
jj'11.1 Osvajanje jekel za ventile in elektro-. (Vizjak, Godec, Macur, Vrečič, Radovič,
' “odič, Černe)
> Razen pozitivnih ocen sposobnosti jekel ižd i 88 <21'4N> in C- 4591 (PHOKRON 9) za Sori- -0 ventbov >n njihove uporabnosti od ie)^a »MIV« Sremska Mitroviča smo pre-f..1 enako oceno od podjetja »Prvi partizan« jj °vo Užice. Nadaljevanje naloge je nekoli-1 p ovirano, ker je valjanje na lahki progi po { ,°Sramu predvideno v tretjem in četrtem h Netju. Zato je bilo nemogoče izvršiti va-jjUhje teh jekel, da bi lahko potrdili doseže-fezultate prvih poizkusov.
valjanju ingotov obeh vrst jekel na-. Pajo na robovih razpoke zaradi intenzivneje ^lajanja robov s hladilno vodo. Značilno [P os razpoke nastajajo v stranskih kalibrih, je dotok hladilne vode od ležajev znatno lig i1' ^ nadaljevanju osvajanja bo potrebno eci .viti najprimernejše pogoje valjanja ali C ingote predkovati v gredice ustreznega saka in te valjati v končne profile.
C. začetni fazi osvajanje ventilskega jekla vm (28-30-4 N) je ugotovljeno, da ima na-htae-r?° ieklo zelo veliko odpornost proti defor-3 nijam, značilno pa je, da pri plastični pre-t~vi s stiskanjem ne nastopajo razpoke. bav?.^ietju »MIV« Sremska Mitroviča smo do-č !J, probne količine brušenih palic jekel (VCMo-135) in Č. 5430 (VCNMo-100) St^delavo ventilov. Od navedenega podjetja rr,j> Prejeli obvestilo, da so pri izdelavi in ter-obdelavi ventilov dosegli pozitivne re-*1Po ’ Pričakujejo pa še oceno naročnikov o yr3bnosti ventilov v eksploataciji.
W ,*vezi z osvajanjem žice visoko legiranih (kert Za izde(avo elektrod je problematika Iti j sern v programu valjanja lahke proge,
» bil že omenjen pri jeklih za ventile.
I Wa Podlagi doseženih pozitivnih rezultatov
i fabnosti elektrod, izdelanih iz probnih ko-
ličin jekla vrste 25 Cr 20 Ni, smatramo, da je to jeklo osvojeno. Iz jekla 25 Cr so bile izdelane probe, preizkus je dal ugodne rezultate. V proizvodnji imamo še eno šaržo. Razen osvajanja navedenih vrst jekel je v teku dodatno osvajanje jekel za izdelavo elektrod 29 Cr 9 Ni. Probe še niso izdelane, v postopku je 5-tonska šarža, izvaljana do gredic 0 90 mm. Valjanje na 0 8 mm bo predvidoma izvršeno do 15. avgusta 1973. Dodatno se osvaja še jeklo 18/8/2.
1-11.2 Čiščenje kokil in glave ingotov pred odpremo v valjarno (Rac)
Kakor je navedeno v letnem poročilu 1972, je zaradi potrebne izvedbe mehaniziranega čiščenja kokil in izdelave novih kap rok naloge podaljšan v drugo polovico leta 1973.
1-11.3 Problematika mehurjavosti v minili-varni (Lenasi, Sedelšak)
Z uvozom angleškega peska smo delno rešili poroznost. Ta pesek še ni popolnoma preizkušen. Začeto delo je nujno potrebno nadaljevati.
1-11.4. Poročilo je zajeto v točki 1-11.1
1-11.5 Osvojitev valjanja compound jekla (Vizjak, Lončar, Radušnik)
Inž. Lončar poroča, da zadnje valjanje compound jekla na težki progi (junija 1973) ni dalo zadovoljivih rezultatov. Čeprav je bila tehnologija ogrevanja in valjanja ista kot pri prejšnjih valjanjih, se je osikro vložek odlepil od osnove že po prvem vtiku. Ker so bili dosedanji poizkusi valjanja na težki progi več ali manj neuspešni, so v teku poizkusi valjanja ingotov z zalitim osikro vložkom.
Inž. Vizjak pa poroča, da je bilo na progi 0 550 in 0 750 mm večkrat izvršeno valjar-sko platiranje ploščatih palic za izdelavo strojnih nožev. Na podlagi rezultatov preiskav po prevzemnih pogojih, ovrednotenja celotnega izplena dokončne proizvodnje strojnih nožev ter končno ovrednotenja kakovosti nožev pri naročnikih, lahko s sigurnostjo ugotovimo, da je valjarsko platiranje ploščatih palic do širine 200 mm na progi 0 550 mm v vseh fazah proizvodnje zadovoljivo osvojeno.
Ravno nasprotne ugotovitve veljajo za osvajanje valjarskega platiranja na progi 0 750 mm. Značilno pa je, da do sedaj niti v enem primeru valjarskega platiranja nismo imeli pogojev, ki so predvideni s tehnološkimi predpisi. Izmenično so nastopali primeri, da niso bili pravilno izdelani »paketi« in je bilo ogrevanje, transport vročih »paketov« ter valjanje dokaj normalno ali obratno. Poudari-
ti je zlasti treba, da do sedaj ni dosežen osnovni pogoj, to je, da bi se v medprostore valjčnic ogrodja vgradili ustrezni vložki. Čeprav je bilo to že večkrat dogovorjeno, še vedno ni bilo izvedeno.
1-11.6 Ogrevanje ingotov v globinskih pečeh (Lončar, Rus, Božikov, Perman)
Ogrevanje ingotov se izvaja po novih revidiranih predpisih, katerih kopija je dostavljena INDOK centru. Na vsaki od treh peči smo namestili nove odvzemne sonde za jemanje vzorcev dimnih plinov na takih mestih, da ni mogoča razredčitev z zunanjim zrakom. Ko bo kemijski oddelek pripravljen izvajati vsakodnevne analize dimnih plinov, bo dostavljal rezultate obratovodstvu valjarne, kopijo pa obratovodstvu šibkega toka. Naloga se nadaljuje.
1-11.7 Dviganje kvalitetnega asortimenta proizvodnje k višji vrednosti (Dobovišek, Ha-ramija)
V prvih 6 mesecih letošnjega leta smo uspeli nadaljevati pozitivne premike v kvalitetni strukturi proizvodnje in prodaje. Udeležba navadnih kvalitet je ostala na isti ravni. Nadaljuje se tudi zmanjšanje udeležbe kvalitetnih jekel in povečanja udeležbe plemenitih jekel. Notranja struktura plemenitih jekel kaže padec udeležbe ogljikovih kvalitet, kar je ugodno, toda še vedno je premalo plemenitih visoko legiranih kvalitet. Na to je vplival povečani izvoz, kjer teh jekel ne uspemo plasirati in popolna opustitev brzoreznih jekel.
Največji strukturni premiki so zabeleženi v livarni, ki je v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala vrednost eksterne realizacije za 34,5 odst., čeprav je količinska odprema ulitkov večja le za 1,4 odst. kot v istem obdobju lani.
Iz tabele je razvidna struktura proizvodnje po kvalitetnih grupah:
Struktura proizvodnje Kvalitetna grupa	surovega	jekla	(v	%>)
	1971	1972	1973 (I—IV)
navadna jekla	3,17	0,30	0,40
kvalitetna jekla	33,24	24,40	22,30
plem. oglj. jekla	23,20	30,50	26,20
plem. nizko leg. jekla	31,35	33,55	40,40
plem. visoko leg. jekla	9,04	11,25	10,70
	100 %	100 °/o	100 %>
Naše zastave v Beogradu
1-12 Osvajanje novih proizvodov z višjo fazo predelave (direkcija ZPSZ)
Naloga se stalno izvaja.
Direktor TOZD I. v zvezi s to nalogo omenja, da vlada trenutno močna konjunktura pri plasiranju proizvodov 114. panoge na tuzemsko in inozemsko tržišče. Surovine so zelo drage, posebno staro železo, ki se je v nekaj mesecih v ceni dvignilo za več kot 100%. Ta dvig cene starega železa, ki ga v glavnem plačujemo s konvertibilnimi valutami, nam narekuje nenehno iskanje finaliziranja naših proizvodov bodisi v TOZD I (jeklovlek) ali pa v TOZD II. TOZD I dela na tem, da sklepa pogodbe intenzivnejše z onimi kupci, ki kupujejo višje legirane asortimente proizvodov z namenom, da bi delali manj ton in dobili z višjimi cenami teh proizvodov zadovoljivo realizacijo, posebno še akumulacijo. Vse to pa je v zvezi z dodatnimi nalogami na področju metalurških raziskav in kemije. Nov proizvod EPZ-jekla še ni stekel v redni tok proizvodnje, saj imamo še vedno polno začetnih težav, katere skušamo postopoma odpravljati. Dokler jih ne odpravimo, je jasno, da ne moremo na tržišču nuditi teh kvalitetnejših jekel in s tem dosegati ugodnejših rezultatov.
Direktor TOZD II zaradi službene odsotnosti in letnega dopusta ni podal poročila.
1-13.1 Skladišče armatur za valjanje (Grzi-na, Blažič)
Naloga je v okviru danih možnosti izvršena. Skladišče je predano obratu v mesecu juniju 1973.
1-13.2 Študija za izboljšanje kakovosti kom-primiranega zraka (Vehovar, Janežič)
Naloga je izvršena.
1-13.3 Programi preventivnega vzdrževanja (Vehovar, Bratina, Lesjak)
Tov. Lesjak poroča, da izdelava programov preventivnega vzdrževanja za posamezna področja — od prejšnjega poročila za 1972 leto še ni realizirana. Na področju strojnega vzdrževanja smo prišli do stopnje, kjer so potrebne predhodne sistemske rešitve organizacije vzdrževanja v Železarni Ravne kot celoti.
Firma IKO iz Osla je na podlagi analiz, ki jih je opravil njen predstavnik, gospod Egil Arneberg, dostavila dne 18. 6. 1973 »Poročilo o raziskavah vzdrževalne funkcije v podjetju«. V poročilu so nakazane smernice in sistem organiziranja vzdrževanja na najsodobnejših znanstvenih principih. V vodstvu podjetja glede tega predloga obstajajo deljena mnenja. Nekateri vodilni ljudje zastopajo stališče, da je sedanja organizacija v redu in niso pripravljeni uvajati novih organizacijskih oblik in metod vzdrževanja.
Nalogo bomo lahko naprej reševali šele takrat, ko se bo vodstvo podjetja odločilo, ali sprejme koncept sodobne organizacije vzdrževanja ali ne.
1-13.4 Cirkulacijski sistem hlajenja pri eie-ktro obločnih pečeh (Vehovar, Lesjak, F. Gnamuš)
Ze v kratkem poročilu za 1972. leto je bilo navedeno, da je izdelava sistema cirkulacij-skega hlajenja fleksibilnih kablov v zaključni fazi in bi morala biti naloga zaključena do 20. 1. 1973.
Pri dokončevanju del so se pojavile težave zaradi priključitve sistema na obstoječi hladilni sistem, ker se je zahtevalo mirovanje peči. V mesecu aprilu 1973 je bila dana možnost priključitve, ker je na pečeh nastala večja okvara in s tem tudi izpad peči iz proizvodnje.
Po priključitvi in prvem preizkusnem obratovanju se je pokazalo, da projektant ni upošteval vseh momentov, ki pri obratovanju nastopajo, zato se je moralo pristopiti k rekonstrukciji. Odstranjena je bila zbirna posoda pred črpalko in povratna voda iz fleksibilov priključena direktno na črpalko. Ko se je želelo ponovno dati cirkulacijski sistem hlajenja v obratovanje, se je ugotovilo, da cevna povezava med črpalko in hladilniki ni v redu. Vgraditi se je moralo še dodatne ventile.
Vsa zadeva je bila končno preizkušana v dneh mirovanja topilnice II. od 2. 7. 1973 do 12. 7. 1973.
Dne 16. 7. 1973 je bil izvršen primopredajni zapisnik o dokončni ureditvi cirkulacijskega
sistema za hlajenje fleksibilnih kablov na obeh 40 t elektroobločnih pečeh in hladilni sistem je obratovalno sposoben. Preizkus je pokazal, da naprava deluje brezhibno in na njeno delovanje ni bilo pripomb.
Rezultati obratovanja hladilnega sistema še niso znani, ker je preteklo še premalo časa, da bi lahko govorili o uspešnosti ali neuspešnosti izvršene uvedbe.
Naloga je s tem izvršena.
1-13.5 Organizacija skladišča rezervnih delov (F. Gnamuš)
Parcialno reševanje problemov vzdrževanja v TS se v praksi odraža tudi v skladiščni službi, kar pa ima seveda na sistem vzdrževanja odločujoč vpliv. Sedanji, v glavnem gasilski sistem vzdrževanja, se bo obdržal tako dolgo, dokler skladiščna služba ne bo organizirana na oni nivo, ki je v svetu povsod prisoten in ki edini omogoča uvedbo preventivnega in planskega vzdrževanja.
Ustrezni predlog firme IKO je možno takoj začeti izvajati, vendar vodstvo TS preveč omahuje pred prepotrebnimi spremembami.
S tem predlogom je uglašen tudi elaborat temeljne zasnove organizacije skladišča rezervnih delov s centralnega mesta.
Z nakazano ureditvijo skladišča za rezervne dele za potrebe SGS bi hkrati uredili centralno skladišče za SGS in skladišče za potrebe bivše enote II. Obema skladiščema bi lahko stregel en žerjav, kar je brez dvoma zelo ugodno. Organizacija skladišča je zasnovana na samodejni regulaciji na podlagi povratnih informacij, ki pa so ozko povezane z življenjsko dobo posameznih rezervnih delov in tako ta problematika organizacije skladiščne službe neposredno vpliva in je odvisna od sistema organizacije vzdrževanja, za katerega pa se vodstvo TS še ni odločilo.
Elaborat je predan vodstvu TS, s čimer je naloga v predvidenem obsegu zaključena.
2.	STANDARDIZACIJA
2-1 Predlogi UJZ in JUS standardov (Letonja in sodelavci)
V prvem polletju 1973 niso bili izdelani novi predlogi standardov. Vsi naši predlogi standardov, ki smo jih izdelali v lanskem letu, so bili letos na UJZ oziroma na JUS na pretresanju in so bili z nekaterimi spremembami od komisije OTK pri UJZ oziroma od JUS sprejeti.
2-2 Interni tovarniški standardi (Černe)
S sprejetjem mikroorganizacije v železarni je v INDOK centru organizirana skupina za interne standarde. Ker je zbiranje tehnološke dokumentacije na nekaterih področjih še v začetni fazi, je skupina v tem času podrobneje obdelovala predpise samo za področje toplotne obdelave in hladne predelave jekla. Pri tehnologiji toplotne obdelave so sistematizirani postopki predvsem za dele pnevmatskega orodja in nekatere druge serijske izdelke. Za druge izdelke se delo nadaljuje. Pri tehnologiji hladne predelave jekla je obdelava tehnologije zaključena in izdani so predpisi za celotno področje vlečenja palic in žice ter brušenja palic. Izpopolnjuje se dokumentacija za luščenje palic. Za omenjeni področji so izdelani mikrošifranti tovarniških standardov in izdani predpisi tudi po njih šifrirani. Izdelan je sistem evidence izdanih standardov. Naloga je stalnega značaja in se nadaljuje.
2-2.1 Interni standardi za tehnologijo izdelave školjk (Pavše, Sedelšak)
Dokler ne bomo imeli stalnih pošiljk peska, tako dolgo ne bomo mogli ugotavljati temperature pečenja in predpisati normativov.
2-2.2 Izdelava normativov za termično obdelavo ulitkov (Štrucl)
Za izdelavo normativov termične obdelave je bilo v tem polletju malo časa, ker smo se morali povsem posvetiti razpokam pri gašenju 12-Mn litine, zaradi katerih smo imeli ogromno izmečka. Preprečevanje tovrstnega izmečka pa se ne da odpraviti samo s spreminjanjem tehnologije termične obdelave, ampak se mora začeti že v topilnici in v livarni. Tako smo z nekoliko spremenjeno termično obdelavo, z nizko temperaturo litja, z odbijanjem nalitkov in s spremenjeno kemij-
sko sestavo precej znižali izmeček. Pri šaf' žah, ki smo jih izdelali z nizkim ogljikom ® dezoksidirali oziroma cepili s titanom, še n>' smo izločili nobenega ulitka v izmeček. Na iZ' meček pri 12-Mn litini pa še lahko precfl vplivamo z nabavo feromangana z niz)0 vsebnostjo fosfora, ker ta kvarno vpliva obnašanje jekla pri gašenju. To ugotovit®' enotno potrjuje tudi obširna razpoložljiva teratura. Raziskovati pa še moramo 12-Mn ® tino z visokim ogljikom in legirano z mol®' denom, ki bo vsekakor bolj obrabno obstoju* litina kot pa tista z nizkim ogljikom. Čepr® smo z izdelavo normativov za termično obd® lavo litin nekoliko v zaostanku, smo z zmanJ" šanjem izmečka pri 12-Mn litini precej d®" segli v letu kakovosti.
2-2.3 Predpisi za prevzem ingotov, za ogf® vanje, dogrevanje in ohlajevanje v kovačn1 ci (Vrečič, Vizjak)
Inž. Vizjak je podal naslednje poročilo:
Na podlagi študije režimov ogrevanja >; zbranih podatkov kartotečne evidence čas® ogrevanja in klasifikacije jekel po skupin®‘ v odvisnosti od zahtevanih pogojev ogrev® nja so s primerjavo navedenih podatkov ug® tovljene razlike. To je vzrok, da izdela'" predpisov zlasti zaradi njihovega odločujoč® ga pomena za tehnološki proces kovanja ? poteka s predvideno naglico. Razen tega J, prezasedenost številčno nezadostne skup1®' raziskovalcev ravno tako v znatni meri on® mogočila izvršitev naloge v zaželenem rok®
Potek posebnih nalog določitve plastično^ v vročem se nadaljuje. Zaradi zasedenosti d® lavnice za izdelavo prob ne dosegamo zaže* nega napredka v poteku naloge. Naloga se n vaja. Zaradi obsega, zahtevnosti ter pomen® nosti predpisov ogrevanja za tehnološki h stopek kovanja pa se bo naloga še podal j š®1
2-2.4 Tehnološki predpisi za fazonske ^ kovke (Vrečič, Vizjak, Robnik, Potočnik)
Naloga je praktično izvršena, ker se teh1® loški predpisi za fazonske odkovke izdeluj®* in dokumentirajo v pripravi dela kovači" tako, kakor je bilo opisano v zadnjem p°r., Čilu. Odprto je še vprašanje sistema evide"* ran j a predpisov v zvezi z računalniško ob" lavo, kar pa bo treba izdelati v prihodnj®; letu v sodelovanju PD kovačnice, IND°, centra in AOP oddelka, ko bo prišlo to P°j ročje pri urejanju tehnoloških in kontroin predpisov na vrsto.
2-2.5 Tehnološki in kontrolni predpisi V il klovleku (Godec in sodelavci)
Naloga je izvršena in tehnološki predpis' obrat jeklovlek so tik pred izdajo.	,
so izdelani za vse asortimente in tehnolog, | faze, razen za luščenje (pomiki palic sk luščilne glave).
flfr’
2-2.6 Tehnološki predpisi za termično u delavo (Cernc, J. Gnamuš, J. Šegel)
Vsa tehnologija za toplotno obdelavo de* pnevmatičnega orodja, ki je bila do sedaj dana in urejena, je v tem času obdelana ko, da so posamezni postopki sistematizil® in tipizirani. Predpisi postopkov so šifr'% in izdani kot tovarniški standardi. Nadah®!, se s sistematiziranjem in šifriranjem pred? sov drugih postopkov toplotne obdelave:
— valjanih in kovanih izdelkov,
— mehansko obdelanih izdelkov serh®, proizvodnje, ki jih pripravljajo tehnologi % mične obdelave in se izpopolnjujejo s P0%; ki iz druge zbrane dokumentacije. Narej®, je evidenca in pregled izdanih predpisov ® roma standardov za postopke toplotne ob lave.
Naloga se nadaljuje.
2-2.7 Standardiziranje vložnega matef’*1 za izdelavo industrijskih nožev (Smrtnik)
Za standardizacijo potrebne zbrane P° ji ke bi morali obdelovati »ročno«. Ker so *J; datki pripravljeni tudi za programiranj" j računalniku, bi »ročna« obdelava porne*\, podvojitev iste naloge ter nepotrebno iZiLj časa in nepotrebne stroške. Ko bo začel d® . računalnik, bo izvršena tudi obdelava 5 trebnih podatkov in se bo nadaljevalo na nalogi. O tem je bila marca meseca % leta seznanjena tudi komisija za izvedbo , cijskega programa in se je strinjala z z® f no prekinitvijo dela. Delna standardizacij
L
bila dosežena z določitvijo prednostnih vlož-n'h dimenzij in s tem se je zmanjšala zaloga vložnih dimenzij materiala. Posebne težave PN izdelavi standardov povzroča osvajanje n°vih kvalitet materiala in opuščanje starih, zato bi bilo potrebno čim prej določiti vse kvalitete vložnih materialov za industrijske nože.
2-2.8 Tabela standardnih dodatkov za 90 grnp industrijskih nožev (Pratnekar)
Naloga je izvršena.
2-2.9 Predpisi toplotne obdelave za posa-mezne skupine industrijskih nožev (J. Gnamuš)
Naloga je v izvajanju s precejšnjo zakasnitvijo. Obrat kalilnice se pri rednem delu v Proizvodnji poslužuje tehnologije iz zbranega Sradiva. Tehnološki predpisi pa še niso zbrali v takšni obliki, da bi bili izdani prek NDOK centra. Naloga se nadaljuje.
2-2.10 Pregled tolerančne tabele za dolžin-jjKe dimenzije — tolerance navojev — tole-rance orodij
Naloga je izvršena.
3.	KONTROLA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI
s 3-1 Merilna in regulacijska tehnika (Ro-Rus)
®lej letno poročilo 1973.
. 3-1.1 Oprema fazne kontrole s primernimi nstrumenti, aparati oz. pripomočki (Božikov, “us)
Program nabave opreme je bil izdelan v le-V 1973, realizacija programa pa se izvaja v kviru danih možnosti. Oprema fazne kon-role je Je vedno nezadovoljiva.
3-1.2 Študija o problematiki in formiranju °dobne precizne merilnice v TOZD II. (Ha-er' Pratnekar)
Nosilca naloge v svojem poročilu ugotav-mta, da je obstoječa precizna merilnica neustrezna in da mora biti oddelek za tehnični t Zv°j nadaljnji nosilec naloge, v okviru ka-1 rif6 Potrebno izbrati novo lokacijo in me-.1 “Pico opremiti.
c.3-1.3 Redno vzdrževanje merilne in regula-Jske opreme ogrevnih in žarilnih peči (Rus)
■ y lanskem letu je bil izdelan program, po < «terem se naloga postopoma izvaja.
,■	3-1.4 Navodila in predpis postopka za na-
eanje merilne in regulacijske opreme .»revnih in žarilnih peči z uvedbo unifikaci-(Bratina, Rožič)
Naloga je izvršena.
j 3-2 Avtomatska obdelava podatkov na po-• °cju izmečka, reklamacij in neuspele pro-v°dnje (Segel, Letonja, Božikov, Haber)
1 UvKakor smo že v lanskem letu poročali, je
■ edena mesečna, kvartalna, polletna in let-1 < obdelava izmečka. Neuspele proizvodnje " j(p Pravil) doslej nismo uspeli v celoti zajeti,
r marsikatera popravila zlasti v TOZD II TfVz evidentirana. Vodja fazne kontrole i	II	poroča, da je uvedeno zbiranje po-
■ oHri neuspele proizvodnje v posameznih I pj',eJkih in da fazni kontrolorji oddelkov re-1 St.k r’raj° nosilce neuspele proizvodnje na po-r h- za to prirejenih obrazcih — kontrolnih r 5hri;°k°lih, ki zaenkrat služijo za interno
AOp °’ v bodoče pa jih bo treba prenesti na
li va?r®anizirali smo nekaj strokovnih posveto-o temi obdelave izmečka in neuspele . Ant?Voc*n^e 'n Pri izdelavi novega koncepta v Drpm skušali upoštevati vse pripombe in j	°8e. Tako je izdelan obširen plan dela
I' m n°v koncept AOP za neuspelo proizvod-. tip,' faradi kasnitve podatkov o stroških za ! sPel° proizvodnjo so izdelana ta mesečna 1 bp 'iQ z dokajšnjo zamudo. Tega stanja ne « Sv.n>goče popraviti prej, dokler ne dobimo . kjj.JGga računalnika. Iz teh razlogov so ne-‘ Sp °ra mesečna poročila začasno ukinjena in c PnJ??eiuiej° le kvartalno, polletno in letno, i 6tn'°J za računalniško obdelavo neuspele ' h •Vodnie in stroškov je tudi uvedba AOP Priprave dela in obračune.
Podatkov o reklamacijah avtomatsko še ne obdelujemo, pač pa so že pripravljeni formularji za zajemanje podatkov tega področja.
3-2.1 Problematika izmečka zaradi lunker-ja (Rac, Macur, Božikov)
Naloga je bila v letu 1973 izvršena.
3-2.2 Preventivna kontrola ulitkov ter izpopolnjevanje predpisov za izvajanje kontrole (Urnaut, Štrucl, Goltnik)
V okviru te naloge je bil širši team raziskovalcev vključen v reševanje problematike jekla PROKRON 12 sp. L. Najprej je bilo težišče problemov v neustreznih mehanskih lastnostih, sedaj pa je še dokaj odprto vprašanje izmečka zaradi površinskih napak. V prvi fazi reševanja te problematike so uvedene nekatere spremembe sestave jekla in tehnologije za doseganje boljše tekočnosti litine. Naloga se nadaljuje.
3-3 Prilagoditev sistema tovarniških standardov novi organizaciji in novim možnostim AOP (Černe, Segel)
Po izdelanem sistemu se šifrirajo, evidentirajo in izdajajo tehnološki in kakovostni predpisi. Sistem je prilagojen novi organizaciji podjetja in avtomatski obdelavi podatkov. Dopolnjujejo se tudi prevzemni pogoji, iz katerih služba kontrole kakovosti izdeluje kakovostne predpise. Vsi predpisi se razvrščajo po šifrah jekel s ciljem poznejšega usklajevanja. Ze sedaj se dopolnjujejo in izpopolnjujejo na podlagi obdelave podatkov za nekatere lastnosti jekel. Zelo pa je omejena možnost redne kontrole izpolnjevanja tehnoloških in kontrolnih predpisov.
3-3.1 Kontrolni in tehnološki predpisi za komplicirane izdelke (Haber)
Kontrolne predpise za komplicirane izdelke izdeluje po potrebi vodstvo fazne kontrole. To delo izvaja ena oseba, čeprav bi moralo biti preneseno v standardizacij ski, konstrukcijski ali tehnološki oddelek. Na podlagi teh kontrolnih predpisov — risb, fazni kontrolor ali kontrolor končne kontrole vnaša vanje dejansko izmerjene in funkcionalno
važne kote ter jih primerja s predpisanimi. V primeru odstopanj obvešča kontrolor svoje vodstvo, ki o napakah seznanja obratovodje in izdaja nalog za rešitev nastalega problema. Poleg izpolnjevanja kontrolnih predpisov — risb, mora fazni kontrolor obvezno žigosati operacijo na spremnici, kolikor je po pregledu izdelane operacije ugotovljeno, da je ta v redu, v nasprotnem primeru pa obvešča delovodjo o napaki in obdelavo registrira kot neuspelo proizvodnjo (glej poročilo 3-2).
3-4 Sistem stimuliranja proizvajalcev z vključitvijo faktorjev kakovosti (Letonja, Rožanc)
Obstoječi sistem stimuliranja kakovosti proizvodnje še ni bil izpopolnjen, ker se v tovarniškem merilu pripravlja nov pravilnik o delitvi OD, ki bo moral vključiti tudi stimuliranje kakovosti proizvodnje v celotnem sistemu nagrajevanja. V novem pravilniku bodo uporabljene nove metode, med katerimi naj posebej omenimo metodo z opredeljevanjem ciljev za dolgoročne in kratkoročne naloge. Prav v tem sistemu bo treba na ustrezen način zajeti stimuliranje proizvajalcev za kakovost, česar pa ni mogoče uvajati vnaprej posebej.
3-7 Ojačanje delovanja vhodne kontrole (Božikov, Haber)
O tej nalogi smo obširneje poročali v letnem poročilu 1973.
V letošnjem letu so bili opravljeni prvi koraki za povezovanje vhodnih kontrol slovenskih železarn. To sodelovanje bo treba intenzivno poglabljati. Problematike je še precej tako v TOZD I kot v TOZD II.
Inž. Haber poroča, da naloga v celoti še ni rešena. Vhodni kontrolor je nastavljen in zasleduje dimenzijsko kvaliteto izdelkov, ki jih TOZD II sprejema iz TOZD I. Sprejema, zavrača in reklamira ter išče poravnavo stroškov za popravilo ali dodatno obdelavo dimenzijsko odstopajočih izdelkov in je v stalni povezavi z izhodno kontrolo TOZD I. Prav tako se poslužuje še nadalje uslug kot pomoč vhodne kontrole TOZD I za pregled zunanjih
Finalizacija
dobav, prek katere se še nadalje izpisujejo reklamacije zunanjim dobaviteljem. Nastaviti je potrebno še dva kontrolorja za interne in zunanje dobave, predhodno je potrebno urediti delovni prostor, za katerega se vodstvo TOZD II še ni odločilo. Občasno in po potrebi vodstvo fazne kontrole sodeluje z materialno službo TOZD II v izpisovanju dobavnih pogojev pri posameznih naročilih (npr. material za ozobljene vence, valjane v ŽR, dobava platiranega jekla itd.).
3-7.1 Vhodna kontrola materialov za livarno (Božikov, Košak, A. Pikalo)
Od nalog, ki smo jih sprejeli pri prvem dogovoru, smo uresničili naslednje:
— uredili smo jemanje in dostavo vzorcev vseh pošiljk kremenčevih peskov. Vzorce va-gonskih pošiljk dostavlja fazna kontrola TOZD I, vzorce peskov iz Domžal prinesejo šoferji kamiona direktno iz peskokopa. Vse vzorce analiziramo v peskovnem laboratoriju takoj po dostavi;
— redno dajemo v analizo vzorce od vsake pošiljke škroba. Škrobu določimo vsebnost dušika, če je potrebno, naredimo poizkusne mešanice tudi v laboratoriju in s tem ocenimo kvaliteto škroba.
Ostalih nalog nismo realizirali.
3-7.2 Nabava surovin in drugih materialov (Ažnoh, Zupančič, Navodnik)
Izdelujejo se redni mesečni in kvartalni plani za nabavo surovin tako količinsko kot finančno. Seveda velja to za material in surovine, ki se redno trošijo. Za ostale se izdajajo naročilnice po potrebi in zahtevah obrata. Plane nabave moramo večkrat popravljati zaradi sprememb v proizvodnih programih.
Zaradi izsiljevanja dobaviteljev (za višje cene) prihaja večkrat do pomanjkanja glavnih surovin, medtem ko je pogosto pomanjkanje uvoznih ferolegur v glavnem posledica pomanjkanja deviznih sredstev.
Tudi v drugem polletju bo treba tako kot v prvem izvesti akcijo za porabo materialov, ki daljši čas ležijo na skladišču. Vedno znova se nabirajo materiali, ki zaradi slabe kvalitete ali neuspelih rezultatov preizkusov ali spremenjene tehnologije ostajajo na zalogi.
Glede predpisov za izdelavo signalnih in minimalnih zalog žal v prvem polletju 1973 ni bilo storjenega ničesar. Pri tem so stališča precej deljena in bo potrebno tesnejše sodelovanje med nabavno službo in predstavniki proizvodnih obratov.
3-7.3 Vhodna kontrola celotnega dohoda blaga v tovarno
O tej nalogi smo zelo obširno poročali v zadnjem letnem poročilu. Medtem so se izvršile kadrovske spremembe, o nadaljnjem izvajanju te naloge pa nismo prejeli poročila.
3-7.4 Sortiranje legiranih odpadkov
Glej letno poročilo.
3-8.1 Fazna kontrola v proizvodnji brzo-reznega jekla
V letošnjem letu brzoreznih jekel nismo proizvajali.
3-8.2 Izpopolnitev fazne kontrole med valjarno in jeklovlekom (Božikov, Godec)
Zbrani in izdani so tehnološki in kontrolni predpisi za jeklo vlek, ki zajemajo tudi prevzemne pogoje za vložni material, namenjen hladni predelavi. S tem je dana solidna osnova za fazno kontrolo med valjarno in jeklovlekom, izvajanje te kontrole pa bo treba še izpopolnjevati.
3-8.3 Problematika lužilnice (Borštner)
Pogodbe za inženiring in inozemsko opremo za lužilnico so sklenjene. Izdano imamo lokacijsko dovoljenje. V izdelavi so gradbeni načrti za stavbo, kar bo gotovo do 15. septembra t. 1., nato bomo lahko vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje. Vzporedno pa teče tudi izdelava dokumentacije in iskanje ponudb za domačo opremo. Z gradbenimi deli bomo pričeli še letos.
3-8.4 Zagotavljanje razogljičenja v dopustnih mejah v žarilnici valjarne (J. Gnamuš)
Naloga je izvršena in izdano je posebno strokovno poročilo.
3-8.5 Fazna kontrola pri predaji jekla iz topilnice v livarno (Goltnik)
Realizacija naloge do sedaj ni bila izvedljiva v pravem obsegu, ker livarna nima potopnih pirometrov, manjkata pa še tudi dva kontrolorja, ki bosta merila temperature.
Z merjenjem temperature pred izpustom s potopnim pirometrom pri VF pečeh je skoraj povsem odpravljen izmeček zaradi hladnega zvara na ulitkih za Prvo iskro Barič. Naloga je sicer stalnega značaja, dva potopna piro-metra pa sta naročena.
3-8.6 Merjenje temperatur tekočega jekla s potopnim pirometrom v mini livarni (Hanuš, Sedelšak)
Prvi korak je bil narejen, saj smo uspeli s prvimi meritvami. Imamo težave s termoele-menti. Meritve so otežkočene zaradi prenosnega instrumenta. Naloga je začeta in se mora nadaljevati, ker obeta dobre rezultate.
3-8.7 Vhodna kontrola TOZD II (Haber)
Glej poročilo naloge št. 3-7.
3-8.8 Sistem lansiranja dokumentacije in materiala ter fazne kontrole kakovosti za nov obrat industrijskih nožev (T. Pratnekar, Hrastnik, Haber)
Naloga je v predvidenem obsegu zaključena, nadaljuje pa se intenzivno v zvezi s pripravami za začetek obratovanja novega obrata industrijskih nožev.
3-9 Organizacijski ukrepi za povečanje deleža osebne odgovornosti pri zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev (Rac, Buto-len, Urnaut, Turk, T. Pratnekar, Haber)
O tej nalogi smo prejeli poročilo le za livarno od tovariša Turka, ki ugotavlja, da se je v prvi polovici leta 1973 izboljšala tehnološka disciplina, tako da se je izmeček zaradi vključkov peska (odkrušenih jeder, premaknjenih jeder, premaknjenih form in drugih napak pri sestavljanju form) zmanjšal za 17 odst. V prihodnje nameravajo kadrovsko izpopolniti fazno kontrolo livarne, tako da bo dosežena boljša kontrola v posameznih fazah dela in poostrena tehnološka disciplina, kar bi bil pomemben prispevek pri zmanjšanju izmečka.
V splošnem pa bi lahko rekli, da pri povečevanju deleža osebne odgovornosti nismo dosegli pomembnejših uspehov, ker vsakodnevno ugotavljamo, da se tehnološka disciplina skoraj prej slabša kot popravlja.
4.	PREIZKUŠANJE IN UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
4-1 AOP na področju laboratorijskih kontrolnih preiskav (J. Rodič, J. Segel)
Kakor je bilo napovedano v letnem poročilu 1972, so bili s prvim marcem 1973 uvedeni novi obrazci za zajemanje vseh izvirnih podatkov laboratorijskih preiskav in meritev. Začetne težave pri uvajanju take dokumentacije so bile hitro odpravljene, tako da je nova dokumentacija že vključena v normalni delovni tok. Do neke mere predstavlja ta dokumentacija oteženo delo in več problemov, ki pa so razumljivo prehodnega značaja, saj se dokumentacija zajema tako, kakor je potrebno za računalniško obdelavo, obdeluje pa se še ročno. Seveda temu ni mogoče pomagati, dokler ne začne delovati nov računalnik. V tem prehodnem obdobju je pač več dela in več papirja, vse to pa bo bogato poplačano, ker bomo z začetkom obratovanja računalnika imeli že na razpolago ustrezno dokumentacijo za daljše preteklo obdobje, ki ga bo mogoče začetno takoj obdelati.
Za obdelave so narejeni kontrolni programi za interni delovni nalog metalurških laboratorijev, ki vsebuje karakteristične podatke za celotno skupino meritev. Ostali kontrolni programi so v delu. Pričeli smo delati tudi programe, ki bodo izkoriščali »banko podatkov« meritev, kot osnovni vir podatkov za razne statistične obdelave.
Naloga je v predvidenem obsegu zaključena, z uvedbo dela novega računalnika pa se bo intenzivno nadaljevala.
4-2 Izdelava internega kataloga AOP mehanskih lastnosti naših jekel in revizija predpisanih pogojev preizkušanja (Strahovnik, J. Segel)
Naloga je zaključena z izdajo kataloga mehanskih lastnosti na podlagi računalniške
obdelave. Predpisi pogojev preizkušanja j" eventualno združevanje posameznih skup*11 pa je v toku.
4-3 Uskladitev laboratorijskih storitev * slovenskih železarnah in na Metalurškem i®' štitutu ter uskladitev cenikov kot osnova ugotavljanje stroškov, kontrole in raziska* (J. Rodič)
Ta naloga je bila že v sredini leta 1972 i*’ vršena. Pri uvedbi nove dokumentacije A Oj na področju laboratorijskih in kontrolni*1' preiskav je predvidena tudi možnost za ob' delavo stroškov teh preiskav po obstoječe11' ceniku.
4-4 Razširitev kvalitetnega asortiment3 (Letonja)
Novih vrst jekel, ki bi jih priznali regish* nismo osvajali, pač pa smo osvajali v zvezi3 naročili nove oblike ulitkov in odkovkov,}' so bili od registrov prevzeti. Ta naloga se i*‘ vaja pri vsakodnevnih težnjah za povečanj* ekonomske učinkovitosti proizvodnje.
Osvajanje drugih vrst jekel izven prev#' mnih registrov je razvidno iz polletnega P°' ročila 1973 službe MR.
5.	POTROŠNIK, KAKOVOST IN ZAŠČIT^
5-1 Izdelava splošno veljavnih smernic il sestavo tehničnih dobavnih pogojev (Let0' n ja)
Naloga je bila izvršena v letu 1972.
5-2 Ureditev in tipizacija tehničnih pre' zemnih pogojev (Karada, Vetter)
Kakovostni predpisi so bili izdani v začet®' izdaji, nato pa so bile v sodelovanju s služb' MR izvedene številne izpopolnitve. NajvC| kakovostnih predpisov (KP) je doslej izdan® po tehničnih pogojih kupcev, nato po pogoj!' JUS, tujih državnih standardih in po pogoj1 železarne Ravne. Izdajanje KP bo stalna n3 loga, katere izvajalec bo tov. Vetter Hub®1, Do konca letošnjega leta bo izdana veči®? novih, še manjkajočih kakovostnih predpis0', nakar bomo lahko prešli v drugo fazo tipi®3 cije tehničnih prevzemnih pogojev naših kuP cev.	.	Z
Kakovostni predpisi so že sedaj izdani taki obliki in takem obsegu, da bi bilo nuj®1! potrebno vključiti te predpise v redne obr® ne naloge, kar pa kljub večkratnim dogov° rom v pripravi dela in prodaji še ni izvršen? Dokler to ne bo izvršeno, kakovostni predP. si v uporabi ne morejo »zaživeti«, poleg pa predstavlja to tudi precejšnje težave P kontrolnih preiskavah v laboratorijih.
5-3 Izpopolnjevanje sistema obdelave n3 ročil in podatkov (Javornik)
Izvajanje te naloge je bilo opisano v njem poročilu, nadaljnje priprave potek" , intenzivno glede na začetek obratovanja n . vega računalnika.	<	;
Obdelava naročil je uvedena v enoti I ipr; enoti II, čeprav še zaradi neuvedene izdel® kalkulacij na računalnik ne daje vseh r, > trebnih podatkov. Tako v tej fazi obdeluješ naročila samo po naslednjih kriterijih:	1
— pregled naročil po kupcih,	s
— pregled naročil po obratih in izdelkih ;
— pregled naročil po terminih.	,	i
Ostale obdelave naročil bodo mogoče ' t
krat, ko bomo imeli v celoti zbrane tehn0*. 1 ške podatke, izdelane programe za izdel®'; kalkulacij in v celoti zajeto evidenco ***, j nabavljenega materiala, polizdelkov'in g° # vih izdelkov.
Vse naštete naloge, ki so ozko povezan0’ obdelavo naročil, so v fazi izdelave.
5-4 Organizacija novih oblik dela s potr‘ šniki (Haramija)	j.
Naše potrošnike smo v drugem P0^! 1972 in v prvem polletju 1973 večkrat obisK,, \ li. Največje potrošnike je obiskal tudi dir0, j tor enote metalurške proizvodnje. 2e dalj ,, sa beležimo absolutno in relativno zniž®0* o stanja dolžnikov. Nadaljevanje konjunkt0. nam je omogočilo relativno politiko takol izbiri kupcev kot pri izbiri naročil. Osk^ vanje mnogih manjših kupcev in nesigurj !; plačnikov smo preusmerili prek določ®" solventnih trgovskih podjetij.	J	v
Prodajna služba pravočasno, to je še Pg k dajanjem ponudb in sklepanjem pogodb, r
P°laga s kalkulacijami. Na tej osnovi ter dopolnjeno z informacijami o gibanjih na tržišču in podatkih o zasedenosti kapacitet smo vodili selektivno politiko pri izbiri naročil in formiranju prodajnih cen. Poprečna cena za Prodano blago je znašala v letu 1972 4,85 din Za kg, kar je za 10 odst. več kot v letu 1971, podtem ko je poprečna cena za 5 mesecev 19?3 znašala 5,14 din/kg ali 11 odst. več kot v istem obdobju lani. Tako gibanje je rezul-tat sprememb v asortimentu, delno pa tudi r®zultat povišanja prodajnih cen.
5-5 Izpopolnjevanje organizacije in definiranje kriterijev končne in odpremne kontro-*e kakovosti (Letonja)
Nova organizacijska shema končne kontrola kakovosti je bila izdelana, ni pa še zaživela zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Po velja zlasti za končno kontrolo enote II. Kriteriji končne kontrole kakovosti so izdela-P' skoraj za vse vrste proizvodov, moramo pa Jlu še dopolnjevati, kar mora biti naša stalna naloga.
5-5.1 Uvedba lakiranja ulitkov (Grzina, urnaut)
Lakirnica v sodobni izvedbi s sušilnico, namakalnimi napravami, transportnimi meha-n.lzmi, je bila naročena 15. 5. 1973. Dobava sledi v mesecu novembru 1973, montaža pa “° trajala predvidoma 25 delovnih dni, tako
da
le v januarju 1974 predvideno poizkusno
°bratovanje.
5-5.2 Izboljšanje kvalitete in estetskega videza odkovkov iz utopnih jeki (Ažnoh, Vre-c,c, Letonja)
Naloga se izvaja. Poostreni so bili kriteriji 3 oceno šarž in odkovkov. Izdelan je bil po-feben predpis za označevanje in lakiranje odkovkov iz utopnih jeki. V proizvodnji je posebno te predpise upoštevati in redno kon-rolirati njihovo izvajanje.
5-6 Informiranje potrošnikov o proizvodnji 'soko kvalitetnih jekel v slovenskih železarnah (J. Rodič)
S tem namenom smo aktivno sodelovali .a strokovnih posvetovanjih v tuji priredbi Prirejali tudi posvetovanja z neposrednim duelovanjem železarne Ravne. Najpomemb-eJši posvetovanji v okviru te naloge pripravljamo za jesen 1973. V septembru bo v alezarni Ravne prirejeno posebno posveto-anje o elektro pretaljevanju pod žlindro, v °vembru pa o preiskavah orodnih jekel.
6.	VZGOJA IN USPOSABLJANJE
j. 5'1 Organiziranje in izvedba seminarjev za rsi krog strokovnih kadrov (J. Rodič, Javornik)
v ^aloga se v taki obliki, kakor smo poročali letnem poročilu, nadaljuje. Šolanje kadrov a AOP se kontinuirano izvaja v IBM šoli v adovljici.
izrt strokovna posvetovanja in seminarji z dajo ustreznih publikacij (J. Rodič)
j /La dejavnost je normalno v jesenskem de-živahnejša kot v spomladanskem, vendar a, ,.udi v spomladanskem času naši sodelavci lt0 .no sodelovali na domačih in tujih stro-ra Vn'h posvetovanjih in simpozijih, kar je ,-idno jz polletnega poročila službe MR —
Ija ? ^rokovno izpopolnjevanje in usposab-H,-nie delavcev ter organizatorjev proizvod-e Ua vseh nivojih (Bukovec)
Prvi polovici leta 1973 so bile organizi-Qj; in izvedene naslednje izobraževalne ak-Za priučitev na delovnem mestu: la~'~ tečaj za žerjavovodje — 2 skupini 46 de-vcev,
Vat
Piri
7 tečaj za kurjača žaril, peči v kovačnici, tarni in mehanski obdelovalnici — 2 sku-
1 51 delavcev,
VevT osnovni tečaj elektro varjenja 9 delav-
^ tečaj za avtogeno rezanje 19 delavcev, tečaj za premikače 4 delavci,
|ar~ tečaj za upravljalce demag dvigal 31 dede v.
navedenih tečajev so bili izvedeni še Itj Periodični izpiti za tista delovna mesta, r je to predpisano (žerjavovodje, promet-
no osebje in za osebe, zaposlene na energetskih napravah).
Poleg navedenega se je udeležilo raznih oblik funkcionalnega izobraževanja (posvetovanja in seminarji) 45 delavcev.
6-3.1 Seminarji in demonstracije za uporabo sodobnih merilnih instrumentov (Haber)
V letošnjem letu je izveden ponoven prikaz meritev firme Carl Maher v precizni merilni-ci enote II za ožji krog kontrolorjev in delovodij. Meritve ozkih tolerančnih območij so bile praktično izvedene z elektronskimi aparati »millitron«. Od omenjene firme smo za končno kontrolo serijske proizvodnje nabavili tri električne merilne ure s priključnimi signalnimi napravami.
Druga demonstracija merilnega orodja je bila v Velenju v izvedbi firme Carl Zeiss, Jena. Tudi na tej je bil prisoten del naših sodelavcev iz kontrole in precizne merilnice.
6-4 Planiranje in strokovno usposabljanje kadrov (Zafošnik)
Pripravljamo sistem izobraževanja ob delu, ki ga delimo:
— na usposabljanje delavcev brez strokovne izobrazbe do stopnje priučenega delavca in na specializacijo kvalificiranih delavcev;
— na permanentno izobraževanje vseh zaposlenih ne glede na predhodno stopnjo strokovne izobrazbe.
Za obrat nožev smo delno že izdelali, delno pa še izdelujemo strokovne profile in učne programe za novo zaposlene delavce. Dva profila in učna programa smo že izdelali ter dosegli od KZZ Velenje sofinansiranje celotnega izobraževanja. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili šele po uspešno končanem priučevanju.
Pripravljamo torej sistem izobraževanja, ki bo lahko pomembno prispeval k boljšemu delu že zaposlenih, njegovo vrednost pa vidimo poleg pridobljenega večjega znanja še v večji motiviranosti za delo.
Za vpis za poklicno šolo za ozki in široki profil smo izvršili uspešno propagandno akcijo na osnovnih šolah v občini in v Dravogradu. Za kandidate (140) in poklicne usmerjevalce smo izvedli ogled tovarne in zatem razgovor s šefoma proizvodnje in drugimi strokovnimi delavci.
Sicer pa velja tudi za sedanje polletno poročilo ista splošna ugotovitev: planiranje kadrov je zahtevno skupno opravilo razvojne planske in kadrovske službe.
Ni torej vprašanje volje delavcev neke službe, marveč možnosti. Upamo, da bo po zaključeni akciji opisovanja delovnih mest vendarle izdelana zadosti perspektivna, toda realna sistematizacija kot temelj kadrovskim opravilom, ki jih terja sedanji akcijski program leta kakovosti.
7. INFORMIRANJE, VZPODBUDA IN PUBLICIRANJE
V prvem polletju letošnjega leta smo nadaljevali akcijo informiranja in publiciranja v tovarniških glasilih in strokovnih časopisih. Precej napredka je bilo tudi na področju priprave katalogov in strokovnih priročnikov. Aktivna udeležba na domačih in tujih posvetovanjih in simpozijih je zelo pomembna dejavnost, še poseben pomen pa pripisujemo priredbi domačih posvetovanj, ki obenem služijo za analizo in informiranje tržišča.
ZAKLJUČKI AKCIJE LETO KAKOVOSTI V ŽELEZARNI RAVNE
Uradno trajanje akcije »leto kakovosti« se približuje koncu, z zaključno manifestacijo na zagrebškem velesejmu od 6. do 16. septembra 1973.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je bila akcija »leto kakovosti« v železarni Ravne uspešna, kar ne pomeni, da ne bi mogla biti še boljša. Rezultati se marsikje očitno kažejo. Vprašanje je, če jih lahko pripisujemo tej akciji. Mnoge od navedenih nalog bi morali izvršiti in bi jih tudi izvršili brez kakega posebnega akcijskega programa, ker je njihova izvršitev pač nujna, vendar prav gotovo lahko trdimo, da je v akciji leta kakovosti dala neki dodaten impulz k dviganju kako-
Morda bo jutri sonce
vosti v naši železarni. Od biroja sveta leta kakovosti federacije v Beogradu smo dobili obvestilo, da bo Združeno podjetje slovenske železarne za dosežene rezultate v tej akciji dobilo na zaključni slovesnosti posebno priznanje. Letošnji zagrebški velesejem bo ves v znaku zaključka leta kakovosti, zato smo dobili tudi poziv, da svoj razstavni prostor uredimo v tem smislu.
Akcija leta kakovosti bo torej v kratkem zaključena, ni pa potreba posebej omenjati, ker smo to doslej vedno poudarjali, da skrb za kvaliteto v naši železarni s tem ne sme biti končana. Tudi naloge, ki smo jih izvajali v okviru tega akcijskega programa, morajo potekati daljo. Vodstvo železarne in poslovni odbor bosta posebej ocenila to akcijo in potrebo nadaljevanja posameznih nalog. Prav pa bi bilo, da bi to zaključno poročilo in poročilo ob koncu leta 1972 za svoja področja posebej obravnavale delovne skupine, kritično ocenile izvajanje in dosežene rezultate ter podale obratovodstvom in vodstvom oddelkov predloge potrebnega nadaljevanja in izpopolnjevanja. Le na tak način lahko pričakujemo, da bo ta akcija uspešen začetek nadaljnjega izboljševanja splošne kakovosti naše proizvodnje in naših izdelkov, saj se le tako lahko uveljavljamo na domačem in tujem tržišču.
Iz poročil nosilcev nalog izdelal predsednik komisije za vodenje akcije
leta kakovosti v železarni Ravne Jože Rodič, dipl. inž.
ZA DOBRO VOLJO Zal
Stara devica bi se morala v ordinaciji sleči, pa se je obotavljala:
»Ali res moram?«
»Zal!« je pokimal zdravnik.
Zobozdravnik
Zobozdravnik je človek, ki daje lastnim zobem delo, s tem da drugim zobe odstranjuje.
Zobozdravnik je revež, ki živi od rok do ust.
SINDIKALNE VESTI
Dopustništvo ima posledice v proizvodnji, ki jih je z večjo angažiranostjo, produktivnostjo v jesenskih mesecih nujno treba omiliti. To ni opravičilo za nedejavnost, pač pa dejstvo, da tudi sindikalna aktivnost v poletnih mesecih vsaj s politično vsebino ni taka, da je ne bi bilo mogoče kritizirati.
Svet sindikata podjetja si je že pred počitniškimi meseci izdelal tak urnik, da bi za uresničevanje programa dejavnosti, ki je bil sprejet na zadnjem občnem zboru, v tem času zbrali čim več potrebnih podatkov, ki bi osvetljevali in omogočali aktivnejšo, pospešeno realizacijo programa. Za mesec oktober pripravljamo 1. problemsko konferenco o stanovanjski izgradnji, ki naj bi sprejela dokončni program gradnje v družbeni in zasebni režiji.
Problemska konferenca bo morala dobiti več odgovorov, ki so danes še bolj prioriteta upravnih mentalitet, ki pa niso posledica čuvanja tajnosti, temveč zgolj premajhnega in neustreznega prenosa informacij, kar se je dalo ugotoviti po načetih dialogih. Vzporedno s tem bomo prek samoupravnih organov pripravljali volitve v samoupravne organe, ki nam jih ponovno narekuje uresničevanje ustavnih dopolnil in že sprejeta organizacija podjetja.
Izobraževanje vodij delovnih skupin na seminarski podlagi bo moralo biti pred javno razpravo novih normativnih aktov, ki bodo opredeljevali našo organiziranost na zakoniti osnovi. Ker je vloga vodje delovne skupine službena, delovna obveznost, se ne bomo navduševali nad volonterskim režimom seminarja. Seveda pa bomo vsakršno neresnost tudi obsodili in podprli sankcioniranje.
Delovne skupine bodo morale postati nosilci samoupravnosti, zato bomo že pred volitvami v nove samoupravne organe (vodja delovne skupine bo moral biti voljen), na podlagi izdelane analize predlagali, da se posamezni vodje DS pokličejo na razgovor in po potrebi zamenjajo. Nevzdržno je, da imamo v podjetju delovno skupino, ki z nobenim zapisnikom ne more dokazati, da se je v enem letu sestala, in 8 delovnih skupin, ki so se sestale le enkrat. Sestajanje sicer ni merilo dejavnosti, je pa sigurno merilo za nedejavnost. Analiza delovanja in življenja delovnih skupin, bo objavljena v oktobrski številki »Informativnega fužinarja«.
V mesecu februarju bo druga problemska konferenca o družbeni prehrani in sorodna problematika (življenjski stroški, oskrba z mesom, zelenjavo ipd.).
Aktivno pripravljamo in smo že izoblikovali predlog prek komisije za družbeno prehrano, ki smo ga posredovali samoupravnim organom za regresirano prodajo mineralne vode, ki naj bi jo po formuliranem predlogu vsi pri nas zaposleni (dogovor je tudi, da bi morali doseči participacijo pri podjetjih, katerih zaposleni delajo v našem podjetju) lahko kupili, izključno za pogasitev žeje v podjetju; liter mineralne vode po 0,50 din, 1,00 din pa bi regresiralo podjetje. Seveda bi morali kršilce predvidenega reda ostro kaznovati, oziroma bi nedisciplinirani lahko dobro zami-
šljeno akcijo pokopali. To pa jim večina najbrž ne bo dovolila po načelu: v svojo skledo lahko pljuvaš, v mojo pa ne boš!
Seveda se pri delu nismo mogli otresti sicer za vsakega odgovornega neprijetne obveznosti oskrbovanja s cenenimi artikli. V mesecu maju smo prek OOS prodali sodelavcem lepo število sky-vetrovk, v avgu-
Milan Marolt, dipl. inž.
stu skoraj 1500 parov čevljev kakor tudi skoraj 260 hladilnih torb, ki po eni strani že kar same po sebi kupce prisiljujejo V izletništvo, v zdravo naravo.
Do konca leta bomo pripravili program izletništva, ki ga bomo posredovali upravi podjetja in vodstvom TOZD I in II in OSS. Za realizacijo programa pa bo kljub začetni skromnosti potrebno iz čistega dohodka nameniti precej sredstev, ki se jim bom0 morali zavestno odpovedati.	če
Proizvodnja slovenskih železarn
v juliju
Julij mesec že po navadi po proizvodnih rezultatih ni kaj prida. Poletje z vročino in dopusti ima svoj neizogiben ter seveda negativen vpliv vsepovsod. Temu se pridružijo še razne nepričakovane nezgode, kot nevihtni nalivi, večje okvare, redukcije električne energije in naš zaostanek v izvrševanju letnega proizvodnega načrta je zopet večji.
Da bi izvrševali letni načrt oziroma da bi popravili stanje ob polletju, smo pretekli mesec rekli, da bi morali mesečno proizvesti: 17.912 ton surovega železa in 63.179 ton surovega jekla.
Surovo železo (v tonah)
Pri blagovni proizvodnji smo imeli majhno prednost, ki je znašala 4,195 ton. Za dosego letnega načrta bi morali mesečno prodat1 55.844 ton proizvodov. Teh količin v preteklem mesecu nismo dosegli in znašajo dosežk1'
16.895 ton surovega železa ali 1.017 ton pre" malo,
57.464 ton surovega jekla ali 5.715 ton pre’ malo in
52.312 ton blagovne proizvodnje ali 3.532 ton premalo.
Po železarnah in proizvodih smo imeli naslednje dosežke:
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	«/o	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	«/•
Jesenice	13.400	13.442	100	91.800	86.590	9t
Store	4.300	3.453	80	28.900	25.835	89
Skupno	17.700	16.895	95	120.700	112.425	93
Letošnja proizvodnja surovega železa je za 2 odst. večja od lanskoletne v istem obdobju Zaostanek v preteklem mesecu so povzročile okvare na elektroredukcijski peči v Štorah.
Največji in najbolj občuten zaostanek proizvodnje je pri surovem jeklu. Za dosego mesečnega načrta manjka 5.286 ton. Na Ravnah
so imeli generalni remont 40 t elektro peči i*1 tudi na Jesenicah je bilo popravilo lectro' melt peči daljše, kot je bilo predvideno, p°' leg drugih nevšečnosti, ki so povzročile zast°' je. V letošnjem letu smo imeli samo še meseca januarja nižjo proizvodnjo jekla.
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev		»/o	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	
Jesenice	43.300	40.558		94	286.500	280.131	
Ravne	16.250	13.746		85	113.750	111.581	
Store	3.200	3.160		99	22.420	20.679	
Skupno	62.750	57.464		92	422.670	412.391	
Mesečni načrt proizvodnje SM jekla je bil izvršen na Jesenicah s 95 odst., v Štorah pa z 99 odst. Pravzaprav je bilo v letnem gospodarskem načrtu predvideno, da bi v preteklem mesecu že reducirali proizvodnjo SM peči v Štorah in da bi pričela obratovati nova elektro peč. Nova elektro peč bo pa pripravljena za poskusno obratovanje šele v drugi polovici avgusta, zato bo nastala tudi sprememba v planu, tako da je načrtovana letna količina SM jekla povišana na 36.000 ton od prejšnjih 18.000 ton, elektro jekla pa znižana od prejšnjih 30.000 ton na 12.000 ton. Skupna načrtovana količina letne proizvodnje jekla je torej ostala nespremenjena in znaša 48.000 ton. Upajmo, da bo poskusna proizvodnja nove elektro peči ugodno stekla, ker bi bila ob tem dana možnost za večjo proizvodnjo, kot
jo načrtujejo. Vse je odvisno predvsem 0 funcionalnosti opreme in razpoložljive ele*' trične energije, ker peč je v dobrih rokah.
Slabi rezultati pri proizvodnji surovega ie' kla in železa imajo neposreden vpliv tudi n skupno proizvodnjo, ki je izvršena; na Je$e' nicah 96 odst., na Ravnah 86 odst. in v Štora ^ tudi 86 odst. Skupna izvršitev za pretekli sec je 93. ost., v kumulativi pa 98. ost. Pos]e' dice bodo občutene v tekočem in naslednji mesecih, posebno ker nam v vseh treh žele' zarnahže itak primanjkuje vložka.	t
Blagovna proizvodnja je bila še slabša K® meseca junija in je sedaj meseca julija v *e' tošniem letu najslabši dosežek za mesece™ aprilom. Se dobro, da so na Jesenicah , 99 odst. izvršitve kar dobro delali in popra'«'1' li sicer zelo neugodne rezultate.
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	°/o	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev
Jesenice	30.645	30.377	99	220.416	221.434
Ravne	11.242	10.534	86	78.692	76.577
Store	14.099	11.369	81	79.804	84.692
Skupno	55.986	52.280	93	378.912	382.703
Železarna Jesenice je še načrtovala za pretekli mesec, da bodo imeli iz zunanje predelave 475 ton hladno valjanih trakov in 1051
HOP, realizirali so samo 32 ton HOP. MeS®1 na izvršitev je 30 odst. v kumulativi J 33 odst.
Največji zaostanki so nastali pri blagovni proizvodnji v naslednih grupah proizvodov Po železarnah:
Pri surovem železu je v železarni Store izvršena prodaja s 45 odst. mesečnega načrta.
Pri toplo valjanem jeklu je izvršitev: na Jesenicah 95 odst., na Ravnah 95 odst. in v Štorah 92 odst.
Pri hladni predelavi so dosegli v železarni Kavne le 82 odst. načrta in v Štorah 90 odst.
Pri sivi litini je izvršitev v Štorah samo 33 odst. in posebno slaba pri nodularni litini, kjer znaša samo 62 odst.
Pri kovanem jeklu — paličastem in odkovkih je izvršitev na Ravnah 93 odst.
V jeklolitini so prodali na Ravnah 94 odst. Načrtovane proizvodnje.
Mehansko obdelani valji so izvršeni v Štorah z 82 odst.
Vzmeti so realizirane na Ravnah z 91 odst.
V mehanski obdelavi je izvršitev blagovne Proizvodnje na Ravnah 94 odst. in v Štorah 53 odst.
Na neugoden rezultat pri mehanski obdela-vi ima največji vpliv zaostanek v obdelavi ulitkov, kjer je izvršitev na Ravnah 46 odst. in v Štorah 53 odst.
Mesečna odprema je bila v preteklem mese-011 na Jesenicah manjša kot meseca junija, Pa Ravnah in Štorah pa večja.
Izvoz poteka še naprej zelo ugodno. Poseb-P° zadovoljivo je to, da smo pri skoraj ‘400 ton manjši količini kot v mesecu maju Posegli po vrednosti skoraj enak devizni zne-^ek. Indeks izvoza znaša proti letnemu načrtu 153 odst. po količini in bomo letni načrt ?h enakem trendu, kot je bil doslej, izvršili
septembra. Po vrednosti je indeks izvrševa-Pla 134 odst. ter bomo tudi načrtovano letno vrednost izvoza dosegli že oktobra.
V eksterni realizaciji so rezultati ugodnejši kot pri proizvodnji. V veliki meri je to gotovo vpliv popravljenih prodajnih cen, svoj de-l®ž imajo pa tudi višje vredni proizvodi, kar Nakazuje tudi rezultat vrednosti izvoza. Rea-hzacija je izvršena: na Jesenicah s 112 odst., Pa Ravnah s 120 odst. in v Štorah 99, tako da
skupno poprečje 112 odst., pri čemer v Štorah Je vedno zaostajajo za načrtovano zbirko realizacijo za 4 odst.
Problematika je bila glede na dosežene re-zultate obširnejša. Letnih dopustov in pomanjkanja delovne sile, kot posledice, ki sem 1° Uvodoma omenil, ne bomo ponovno navajali pri železarnah, ker je v večji ali manjši 'kori povsod prisotna težava. V železarnah ?P>o imeli pa v juliju razen tega naslednje težave:
železarna Jesenice
Na plavžih so preizkušali uporabnost boga-
brazilske rude, kar se pozna tudi pri pora-1 koksa, ki je znašala 714 kg/t in tudi proizvodnja grodlja je bila dobra. Kot smo zabelili že prejšnji mesec, je sedaj proizvodnja
TOLERANCE
o.Tolerančni sistem ISO kaže kljub vsej stro-p zakonitosti določeno pomanjkljivost, ki ahko zelo neprijetno vpliva pri montaži de-,°v s finimi tolerancami ohlapnega prilega 6 zlasti pa pri srednjih tolerancah prehodne-Ia Prilega. Vemo namreč, da se tolerančna po-.la medsebojno sekajo in na ta način vpliva-0 ha predpisane prilege.
f-nano je, da se delavec pri vsem naravnem Jpizadevanju ravna zaradi varnosti pred izrekom po zase boljšem pravilu, in sicer ta-°ie: s struženjem ali brušenjem izdela gred jj? naj večjo, iz vrtino pa na najmanjšo mero. j ar se tiče na načrtu predpisanih toleranc, j® delavec v celoti zadostil. Tudi kontrola ne p°re ugovarjati takim tolerancam, kajti te-j5ye nastanejo šele pri montaži, če je gred .delana v drsnem prilegu na zgornjo mero, .^tina na na spodnjo mero, in če funkcija sklopa zahteva res drsni prileg, se lahko zgo-*' da do drsnega prilega sploh ne pride.
Naj storiti sedaj?
Obstajata dve možnosti, in sicer: v ' Izbira finejših toleranc ima za posledico e»jo porabo časa, ki je potreben za izdelavo
visokih peči stalna in enakomerno umirjena in tudi rezultati dela aglomeracije so dobri.
Elektro peči so dale 1.296 ton manj proizvodnje, kot je predvideval mesečni načrt. Podaljšan remont lectromelt peči, zalitje elektromotorja ob neurnem nalivu in zastoji zaradi redukcije električne energije so vzroki za izpadlo proizvodnjo.
V valjarni bluming je delo teklo tako dobro, da so popolnoma porabili zaloge hladnih ingotov in jim je zmanjkalo domačega jekla. Da bi lahko nemoteno obratovali, so kupili jeklo v Zenici. Teh okoli 6400 ton, kolikor zaostajajo za načrtovano proizvodnjo jekla, bi jim sedaj prišlo gotovo zelo prav. V mesecu juliju so založili 4.888 ton hladnih ingotov.
Slabo proizvodnjo so dosegli posebno v obratu debele pločevine. Forsirano delo na realizaciji naročil zahtevnih kvalitet nioval, 47 nionicral 60 ter valjanje dimenzij pod 10 mm so glavni vzroki za zaostajanje za načrtovano proizvodnjo.
V žični valjarni so imeli za 4 odst. mehanskih in elektro zastojev nad poprečjem prvega polletja.
Železarna Štore
Na elektroplavžu so imeli lom elektrode št. 3, voda jim je vdrla prek oboka v peč in tako so zaostali za 847 ton za mesečnim načrtom. V teku je bila kampanja proizvodnje specialnega grodlja, katero so zaključili zelo uspešno. Novi proizvod jim docela nadomestu-je dosedaj potreben uvoz »sorell« surovega železa za proizvodnjo nodularne litine. Dosežek ni pomemben samo za železarno Štore, temveč za vse jugoslovanske proizvajalce nodularne litine in naše gospodarstvo, kateremu bo s tem prihranjeno precej deviz, potrebnih za uvoz.
Jeklarna oz. SM peč je le za malenkost zaostala za načrtovano proizvodnjo. Avgusta gre peč v remont. Upajmo, da bo do tedaj nared nova elektro peč. V stari valjarni je izpadla enotedenska proizvodnja zaradi obnove temeljev srednje proge.
V livarni zaostaja proizvodnja metalurške in težke litine za strojegradnjo zaradi pomanjkanja naročil. Pri mehanski obdelavi in obdelavi valjev je kasnila dobava surovcev in zato tudi zaostanek finalizacije.
Oskrba nove valjarne z gredicami je bila v preteklem mesecu dosti ugodna, pričakujejo pa, da bodo nastopile težave že avgusta.
Ker je za nami že tretjina avgusta in so nas ponovno prizadele redukcije zaradi pomanjkanja električne energije, si ne moremo delati posebnih obetov za izboljšanje v tekočem mesecu. Upamo pa vseeno lahko, da bo enkrat le tako, da termocentrale ne bodo v zastoju, ko bodo najnižje vode.
Pravijo: »Za dežjem sonce mora priti!« — mogoče bodo pa le prihodnji meseci boljši.
V OBRATIH
in merjenja. Takoj ugotavljamo, da se je proizvodnja na tak način precej podražila.
2. Pristanek na dodatna dela in popravila
je prav tako povezan s precejšnjo podražitvijo proizvodnje. Pa to še ni vse. Dodatno obdelani deli postanejo konični, zgube paralel-nost ali pa postanejo ovalni. Kakšne posledice nastajajo pri taki geometrični nestabilnosti v malo serijski in serijski proizvodnji, bo bržkone vsem dobro znano.
Kako priti iz te zagate na najcenejši način?
Najdoslednejše pojasnilo je dal obratovod-ja H. Bosshard iz tovarne orodnih strojev Werzeugmaschinenfabrik Biihrle & Co. Zurich — Oerlikon v organizacijskem predpisu iz leta 1954.
Njegova rešitev ne terja nobenih novih merilnih instrumentov, medsebojno sekanje tolerančnih polj pa je dokaj dobro odpravljeno. Bistvo rešitve ie v tem, da se osnovna ali referenčna črta položi od skrajne boljše strani v sredino tolerančnega polja obeh delov. Avtorju Bosshardu se je posrečilo z razpoložlji-
Temni cvet
vim merilnim orodjem razviti nov postopek, ki ga karakterizira uporaba srednjih toleranc.
Uporaba srednjih toleranc
a) Obdelava gredi (primer):
Gred 0 70 naj se izdela s toleranco k 6! Po-tabeli ISO toleranc izhaja iz tega nadmera v mejah + 0,021 do + 0,002. Srednja vrednost nadmere znaša potemtakem (0,021 + 0,002) : : 2 = 0,0115 mm. Iz vrste čeljusti ISO je možno najti merilo za toleranco m 6 s stranico »izmeček« + 0,011 in merilo za toleranco j 6 s stranico »dobro« + 0,012. Obe merili lahko torej uporabljamo z zadostno natančnostjo. Čeljust k 6 bo pri merjenju gredi s stranico »dobro« padla, medtem ko bo čeljust m 6 s stranico »izmeček«, obtežena z lastno težo, še obtičala na gredi.
b) Obdelava izvrtin (primer):
Pri obdelavi izvrtin se normalni merilni čepi ISO toleranc ne dajo vedno uporabljati. Tu je zelo pogosto potrebno uporabljati mejna ali ločna merila ali pa druge notranje merilne instrumente, ki so primerni za delo s srednjimi tolerancami. Kakršne so pač vsakokratne razmere, takšne so lahko v rabi različne vrste meril.
Izvrtino 0 35 H 7 vnaprej obdelamo po merilnem čepu »dobro«. Za orientacijo nad položajem srednje tolerance (+ 0,0125) pritegnemo še merilni trn J 7 in izvrtino dokončno obdelamo po njegovi izbirpi strani »izmeček« (+ 0,014).
Srednja toleranca + 0,0125 se doseže z zanesljivo točnostjo 0,0015. Namesto enega merilnega trna lahko uporabimo kot orientacijsko merilo ločno merilo. Postopek je naslednji: izvrtino obdelamo najprej do mere, da seže vanjo minimalno merilo, potem pa jo dokončno obdelamo po ustreznem merilu za srednjo toleranco.
Omenjena primera kažeta, da se lahko ta merilni postopek, to je delo s srednjimi vrednostmi toleranc, v celoti izvede z istimi merilnimi instrumenti, kakršne potrebuje dosedanji postopek.
Za zadostno kvaliteto obdelave s srednjimi vrednostmi ISO toleranc je treba zagotoviti:
a) ustrezno zalogo merilnih čepov in čeljusti;
b) samo po sebi je umevno, da mora biti strojni park na zadostni višini;
c) vse prizadete je treba sukcesivno vzgajali in pojasnjevati prednosti uporabe srednjih vrednosti toleranc.
Ob pravilnem upoštevanju teh napotkov dosežemo uvajanje novega postopka, ki ga imenujemo »merilni postopek s srednjimi tolerancami«.
(Povzeto iz Strojniškega vestnika 1958-3/4 ) Vinko Trafela, prof. str.
Vpliv preoblikovalne sile na ekscentrsko in ročično stiskalnico
SI. 4 Varovanje proti prcobremenitvan1 strižnim obročem
Na stiskalnici lahko zanesljivo in ekonomično delamo le, če poznamo preoblikovalne sile, ki nastopajo pri preoblikovanju in kako te sile vplivajo na stiskalnico.
Sila, ki dela na pehalu pri preoblikovalnem procesu, povzroča istočasno tudi elastično deformacijo stiskalnice »fc«. Deformacija je sestavljena iz deformacije okvira in pogonskega mehanizma. Od izvedbe stiskalnice je odvisno, kako vpliva deformacija na stiskalnico in na orodje.
Slika 1. prikazuje vpliv preoblikovalne sile na ročični ali ekscentrski pogon pri rezanju pločevine. Ob dotiku rezalnega pestiča, v legi ročice T, začne sila (diagram sl. 2) naraščati. Narašča do trenutka, ko doseže sila maksimalno vrednost »Fmax« v točki »S«. Pestič je prodrl do globine »e«. Os gredi se je premaknila za vrednost celotne deformacije »fc« vertikalno navzgor. Ko pride do porušitve materiala, se sila hipoma zmanjša. Sproščeno deformacijsko delo in nadaljnji gib pestiča do spodnje mrtve lege porineta odrezani čep v rezilno ploščo do globine »a«.
Potrebno delo za odrezavanje in deformacijo se črpa iz vztrajnika. Kinetična energija vztrajnika se je zmanjšala za vrednost opravljenega dela in deformacijskega dela. Če upoštevamo zakon o kinetični energiji, vidimo, da se je zmanjšala kotna hitrost ročične gredi z začetne hitrosti ojo na končno hitrost oji. Ta padec hitrosti sme biti v določenih mejah. Pri prevelikem zmanjšanju kotne hitrosti bi preveč obremenjevali elektromotor. Vztrajniku odvzeto kinetično energijo lahko zapiščemo v obliki enačbe:
A Ek = Ar + Af = lU Ir (coo2 — (Vi2)	(1)
A Ek — sprememba kinetične energije vztrajnika (kpm)
Ar = delo, potrebno za rezanje (kpm)
Af = deformacijsko delo (kpm)
Ir = na ročično gred reduciran vztrajnostni moment vseh gibajočih se mas (kg m2) a>o — začetna kotna hitrost ročične gredi (s-1)
u)i = končna kotna hitrost ročične gredi (s-'1)
Delo, potrebno za rezanje, dobimo iz enačbe:
Ar = * • Fmax • h (kpm)	(2)
Deformacijsko delo stiskalnice:
Af = 1 2 Fmax • fe = (kpm)	(3)
Fmax = maksimalna sila preoblikovanja (kp)
h = delovni gib pehala (mm)
fc = celotna deformacija stiskalnice (mm)
C = togost stiskalnice
mm
Ob koncu preoblikovalnega procesa ostane običajno še višek deformacijske energije, ki je nakopičena v deformiranih delih stiskalnice. Ta energija preide z ohišja na temelj v obliki nihanj.
Učinek celotne deformacije »fc«, ki jo povzroča obremenitev na enostebrni stiskalnici, je prikazan na sl. 3.
Pri dvostebrni stiskalnici se premakne os za vrednost deformacije »fc« navzgor. Deformacija nima vpliva na orodje. Za malenkost se stebri vbočijo, to deformacijo pa kompenziramo z zračnostjo vodil.
Pri enostebrni stiskalnici povzroči deformacija, da se odprtina, ki obdaja delovni prostor in ima višino »h«, poveča. Površini mize in vodil se pomakneta za kot napačnosti »7«. Z zvračanjem pehala v vodilih se kot napačnosti zmanjša. Os orodja se premakne glede na os matrice za premik »k«. Zračnost med orodjem in matrico do — di je neenakomerna. Posledica tega je povečana obraba orodja. Pri preveliki deformaciji bi bil premik »k« tako velik, da bi rob pestiča udaril v matrico. Prišlo bi do porušitve orodja ali kakšnega drugega dela stiskalnice.
Odprte stiskalnice morajo imeti čimbolj tog okvir in dele pogona, da ne pride do prevelikih deformacij in nezaželenih posledic.
SL1
SI. 1 Ročični kot, lega pehala in premik osnega središča ekscentrske gredi pri rezanju pločevine
0	2	4	6	8
h (mm)-------------------•—
Sl. 2 Diagram poteka preoblikovalne sile Pr' rezanju pločevine
Sl. 3 Deformacija in premiki v stojalu pogonskem mehanizmu enostebrne stiskalu^
f st-Cj 63 Fma>
ma*'
Oljna
blazina
Rezervoar zraka
z p ost olja pri preobremenitvi
Hitro delujoči ventil zapre pri preobremenitvi dovod zraka k ventilu preobremenitve
'K'
Sl. 5 Hidravlično varovanje proti preobremenitvam
Pri orodjih, ki izkoriščajo končni pritisk Pehala ob koncu giba, to je v bližini spodnje mrtve točke (pri upogibanju in vtiska-vanju), lahko zelo hitro preobremenimo °kvir in pogonski sistem stiskalnice. Da bi Se temu izognili, varujemo stiskalnice Proti preobremenitvam z raznimi varovalnimi elementi. Rabijo se različni sistemi varovanja. Najbolj se obnesejo direktna varovala. Omejevalniki vrtilnega mo-nienta na gredi stiskalnice ponavadi nimajo zaželenega uspeha. Ti ravno v spodnji nartvi točki, kjer nastopajo naj večje sile, ne učinkujejo. Bolj uspešno je mehansko ni hidravlično varovanje v pehalu stiskalnice. Pritisk se direktno prenaša prek varovalnega elementa in orodja na obdelo-vanec.
Slika 4. prikazuje varovanje s strižnim obročem. Kaljen strižni obroč z lomilno Boljko je nameščen v posebnem drsniku P°d tlačnim vretenom v pehalu stiskalni-Ce- Pri preveliki sili prestriže strižni obroč
školjko. Prenos sile se s tem prekine in oj-nica se giblje prosto do konca giba.
Slika 5. kaže hidravlično varovanje. Sila se prenaša prek oljne blazine pod tlačnim vretenom v pehalu (1). Pritisk olja se ustvari s pomočjo visokotlačne zračno-hi-dravlične črpalke (3). Pritisk olja drži v ravnotežju sile na pehalu. Hidravlični sistem je varovan z varnostnim ventilom (2). Z naraščanjem sile se tlak v sistemu poveča.
Pri kritični vrednosti se bat v varnostnem ventilu dvigne in izpusti olje iz varovalnega sistema. Ventil ima el. magnetno stikalo, ki izpusti zrak iz zračno-hi-dravlične črpalke, da ne dovaja v sistem olja. Tlačno vreteno in ojnica se prosto gibljeta do konca giba.
Vidimo, da moramo pri delu na stiskalnicah dobro poznati postopek plastičnega preoblikovanja, karakteristike stiskalnice (togost in imenski pritisk) in vpliv sil preoblikovanja na stiskalnico in orodje.
Marjan Senica, dipl. inž. str.
Centralno ogrevanje mesta iz železarne
Ideja o tem je prvič prišla do izraza le-a 1963 pri planiranju nove kotlarne. Vod-Ivo podjetja je takrat naročilo idejni pro-ekt omrežja centralne kurjave mesta. Na >0dlagi perspektivnih potreb železarne in >0datkov iz tega projekta sta bila zgrajena '°leg dveh parnih kotlov tudi dva vroče-°dna kotla za centralno kurjavo. Skupno ahko proizvajata 25 Gcal toplote na uro.
Preden je bila leta 1966 zgrajena nova •°tlarna z vso opremo, se je začelo težko 'bdobje za slovenske železarne, kot je sem znano. Zato ni bilo denarja za iz-radnjo omrežja centralne kurjave izven elezarne. Kljub temu nismo opustili zamisli o izgradnji daljinskega ogrevanja. ‘eta 1969 smo naročili še idejni projekt za
naselja, ki nastajajo zahodno od železarne — Janeče, Dobje in Dobja vas.
Zadnja leta pa se tudi v kraju vse bolj kopičijo problemi in negodovanja v zvezi z ogrevanjem. Naj jih navedem nekaj:
— stanovalci se pritožujejo zaradi dima in pepela,
— v nekaterih kurilnicah so kotli dotrajali (Merx, Storitve, gimnazija, zdravstveni dom),
— gradi se novo naselje na Javorniku,
— graditelji individualnih hiš sprašujejo, ali naj kupijo kotel, rezervoar, ali naj počakajo na ogrevanje iz železarne. To problematiko ljudje iznašajo na sestankih hišnih svetov, na zborih volivcev v železarni, na občini in še kje.
Lani pa so dozoreli pogoji za pristop k realizaciji. V reševanje te problematike sta se vključila tudi krajevna skupnost Ravne in komunalni sklad SO Ravne. Delo je bilo razdeljeno:
— Železarna je naročila nov idejni projekt, ki upošteva najnovejše stanje in bodoče zazidave, kolikor je urbanistično obdelano. Nadalje se je obvezala suksesivno priskrbeti vse izvedbene projekte, finansirati daljnovode iz kotlarne do ograje železarne, prevzeti celotno primarno omrežje v upravljanje in vzdrževanje.
— Komunalni sklad pa na podlagi idejnega projekta zbira interesente, se z njimi dogovarja o soudeležbi v investiranju, sklepa pogodbe z izvajalci in izvaja tehnični nadzor montaže.
Iz kotlarne bodo speljane tri veje: vzhodna, južna in zahodna.
		Kcal/h
— Preški vrh	Q =	3,000.000
— Pigl	Q =	1,000.000
— Javornik	Q =	7,000.000
— Ob Suhi	Q =	2,400.000
— Gramoznico	Q =	1,500.000
— Čečovje	Q =	8,000.000
— Center Ravne	Q =	5,000.000
Skupno	27,900.000	
Južna veja bo ogrevala:		
		Kcal/h
— Graščino	Q =	750.000
— Gimnazijo in DTK	Q =	1,000.000
— Umetnostni paviljon	Q =	160.000
— Osemletko	Q =	680.000
— Otroški vrtec	Q =	450.000
Skupno		3,040.000
Zahodna veja bo ogrevala:		
		Kcal/h
— Dobje	Q =	1,560.000
— Janeče	Q =	1,300.000
— Gradis in kom. d.	Q =	2,100.000
— Dobjo vas	Q =	1,700.000
Skupno		6,660.000
Letos bodo že zgrajeni določeni odseki na posameznih vejah, in sicer:
Vzhodna veja: iz kotlarne do zdravstvenega doma in na Čečovje. Ogrevani bodo objekti: poslovna zgradba v Prežihovi ulici, Storitve, Gramoznica, zdravstveni dom, Dom železarjev in trgovina Merx ter štiri stolpnice.
Zahodna veja: iz kotlarne do konca valjarne. Ta veja bo ogrevala tudi železar-niške objekte, in sicer: obrat industrijskih nožev, OTK, računski center, pripravo proizvodnje in še bo rezerva 3,000.000 Kcal/h za morebitno razširitev tovarne.
Program izgradnje za prihodnje leto še ni sestavljen, bilo pa bi dobro, da se takoj začnejo razgovori z nadaljnjimi interesenti.
V idejnem projektu so izračunani tudi investicijski stroški, in to precej nadrobno. Tu navajam sumarne podatke:
Vzhodna veja: razvodno omrežje 135/80° C od kotlarne do vseh priključnih postaj 11,188.721 din, interno razvodno omrežje 90/70° C 3,470.416 din, izgradnja priključnih postaj 6,304.100 din, skupaj 2,963.237 din.
Letovanje med jeseniškimi železarji
Po mučnih deževnih junijskih dnevih je zadnjo junijsko soboto le prikukalo sonce, ko smo se za Novim mestom pričeli vzpenjati po slikoviti, lepi asfaltni cesti čez Gorjance. Tudi nekaj zavojev, ki usmerjajo »fridija« v skoraj krožno vožnjo, ne more pokvariti dobrega vtisa o cesti. Za nizko dolenjsko gričevje pomenijo Gorjanci s svojim ca. 1000 m visokim grebenom nadoblast, ki se ji mora vse, kar je nižje, strogo pokoravati. Skoraj užaljeno opazujejo, kako lahkotno se premika pločevinasta lupinica po hriboviti lepotici navzgor in je čutiti njihovo olajšanje, ko se na koti 853 m začnemo spuščati proti Metliki in Kolpi, kjer se sonce preimenuje v sunce in Kolpa v Kupo, ki nas mimo Ozalja zvesto spremlja dobršen del poti do Karlovca. Temno zelena voda nezadržno privlači, vendar enoletna strast po morju ne dopušča postanka. Obljubimo, da bomo ta biser Bele krajine in Hrvatske, ki je še posebej privlačen za dvoboje s somi, ščukami, sulci ipd., da ne rečem za prijetno kopanje, ob priliki obiskali.
Po nekoliko slabši cesti, ki nas spominja na »stresaljko« Stoparjev most — Poljana, se pripeljemo v Karlovac, odkoder se po že dokaj znani cesti prek Slunja pripeljemo do Plitvic, kjer nas preseneti enosmerna obvozna cesta in kopica rjovečih, skoraj pobesnelih motornih pošasti, ki z napisi »Rally-Sut-jeska 73« brezobzirno na samo 3 m širokem vozišču pred očmi mlajših članov naše posadke razvrednotijo težko dokazano sposobnost našega »fridija«. Ker pa od časa do časa tudi mi švignemo mimo katerega napihnjenca, ki je sicer zaradi težav moral obstati, se tudi zagrenjenosti in manjvrednostnih kompleksov počasi znebimo. Lepo speljana, gladka cesta nas prek Liške planote dokaj hitro pripelje do vzpona na Velebit, ki nas je že preteklo leto očaral. Kratek postanek na vrhu, ki je povezan s pretegovanjem, imenujemo ga lahko tudi šoferska gimnastika, nekaj zalogajev iz popotnice in prekrasen pogled na morsko opojnost prežene zametke utrujenosti. Tako se 32 konjev z nami vred veselo spusti po naši gorski lepotici navzdol do Karlobaga, kjer nas smerokaz usmeri levo proti Zadru po jadranski magistrali. Sredi opoldneva nas sončna pripeka prisili, da v prijetni privatni krčmi prezračimo naša preznojena telesa in si s specialitetami na žaru napolnimo rezervoarje. Po enournem aktivnem postanku, ki nam je vlil novih moči za premagovanje ovinkaste magistrale, ki je ob drznem projektiranju že sama po sebi vredna spoštovanja, predvsem pa previdnosti, smo, že prevzeti nad dopustniškim razpoloženjem, nadaljevali pot. Dokaj hitro smo bili nad Zadrom in po polurni vožnji, ki je že dajala obeležja potešene nestrpnosti, pred ciljem. Desni odcep nas je pripeljal v Biograd, kjer smo pred vikend naseljem jeseniških železarjev (obeležuje ga velik ingot z zaščitnim znakom 2elezarne Jesenice) z olajšanjem izrekli vsak svoj »končno«! Po devetih urah vožnje, ki je po vročini, brez prometnih zapletljajev, kljub
pestrosti bila dokaj tekoča, smo se vsi le z olajšanjem dokončno oddahnili. Uvodne formalnosti v recepciji so kljub temu, da smo bili prvo noč »slepi potniki — turisti«, minile z dobrodošlico receptorja in upravnika (prvi vtis, najlepši vtis). Ker smo vedeli, da letuje tu že skupina naših znancev, smo se takoj preoblekli v »delovno« obleko in po 5 minutah hoje zagazili med množico polgolih in skoraj golih teles, ki so se naslajala ob in v čudotvornosti narave. »Hej, hoj!« me iz bližine zmoti znani glas in že smo tu: Franček, Janko, Pavle, Mojca, Marica, Milka itd. Pozdravljanje in rokovanje, kot da se že leta nismo videli. Po obveznih informacijah o vremenu, doživetjih in novicah smo se ukalupili v dopustniško klimo.
Naslednji dan smo se poslovili od pred-namcev in se razkomotili v prijetnem vikend dvojčku. Zunanji videz še daleč ne kaže take prostornosti; dnevni prostor je z zaveso ločen od spalnega, garderoba s prostorno zidno omaro in umivalnica s straniščem sta z zidano steno ločeni od bivalnih prostorov. Dve enonadstropni postelji z jogi vložki sta dovolj široki tudi za razborite, imata vgrajena prostorna predala in z dvojno nočno omarico ter stensko polico funkcionalno zaključujeta spalni prostor.
Dnevni prostor z mizico in tremi stolčki, ki jih je zvečer moč postaviti na verandico za mirno vdihavanje večerne svežine, daje občutek domačnosti. Skoraj bi bilo absurdno na tako majhni površini pričakovati kaj več. Vseh trideset dvojčkov s skupno 240 ležišči je skoraj neopazno razporejenih pod mogočnimi borovci, pod katerimi skrbno negovana zelenica celotno površino dovršeno zaključuje. Tekoče speljane stezice, prisrčno otroško igrišče z gugalnicami, vrtiljakom, peskovnikom kakor tudi dve balinišči, odbojkarsko igrišče in namiznoteniška miza neprisiljeno usmerjajo k rekreaciji in razvedrilu, obenem pa podzavestno preprečujejo poškodovati negovane površine.
Prostor pod soncem, ki ga preprosto imenujemo plaža in je za vsakega letoviščarja pravzaprav nepogrešljivo delovno mesto, kjer pa delovnih obveznosti ne urejajo z žigosnimi urami, pač pa rezultate dela od dneva do dneva skrbno, predvsem primerjalno, zasledujejo kar »delavci« sami, je od naselja oddaljen le 5 minut. Široka steza ločuje bohotno senco borovega nasada od sonca razbeljenih, s finim betonom povezanih skal.
Mogočni tobogan, na žalost brez tekoče vode, je simbol naj večje plaže v letoviškem Bio-gradu, ki ji urejen avto-camp na nasprotni strani zaliva daje babilonsko obeležje. Vsi mogoči kioski z osvežilnimi pijačami, sladoledi, slaščicami, dopustniško literaturo, sadjem in s samopostrežno trgovino pa kot pijavke izsesavajo skrbno privarčevani dinarček, ki smo mu pravzaprav namenili kratko življenje. Skoraj težko, če že ne nemogoče pa je letovanje preživeti ob sami vodi, soncu, rekreaciji in počitku. Jeseničani so preudarno poskrbeli, da je »direkcija«, »županija« ali ka-
korkoli jo že imenujemo, s svojimi prostori zaključena v sodoben tip samopostrežne restavracije. Tri jedilnice, od katerih sta dve na pokritih verandah, omogočajo polnjenje želodcev in želodčkov tako, da niti ni potrebno iskanje prostih sedežev. Vse, kar je na samopostrežni osnovi, gre tekoče, še pijača, ki j° po skrbno preučenem urniku lahko dobimo res takrat, ko jo potrebujemo. Restavracija in bife sta odprtega tipa. Da pa privilegirana ki tam domujejo, ne bi pri pijači bili preveč prizadeti, lahko kupijo bone: za 100 din dobite 130 din bonov. Nakup bonov pa je neomejen, iz česar se vidi kje je kdo »gazda«.
Osebje: kuharice, sobarice, točajka, receptor, hišnik, nočni čuvaj skupaj z upravnikom, ki se ravno tako hrani na samopostrežnem pultu, so prava družina mravelj. Skoraj neopazni so, vendar povsod prisotni. »
10 dnevih nismo slišali ostre besede. Če je vedno tako in če probleme rešujejo tako neopazno, potem je njihova zadolžitev, da dopustniki doživijo spremembo okolja, klime in razpoloženja, brezhibno izpolnjena, saj je celo za pločevinico lepo poskrbljeno. Že prvi dan smo našega »fridija« oblekli v iz šotorskega platna izdelano pokrivalo, ki ga je z8 borih 10 din celih 10 dni varovalo pred smol' nimi izcedki in skozi krošnje borovcev prebijajočimi se sončnimi žarki.
Čeravno nismo čutili potrebe, da bi iskalj spremembe okolja, smo se zaradi priložnosti vseeno odločili, da obiščemo prirodni fenomen, slapove reke Krke pri Šibeniku. Zares bi storili nepopravljivo krivico temu biseru srednjega Jadrana. Ena urica vožnje je po* plačana. Res so Plitvice nekaj neponovljivega, vendar tudi Krka je enkratna, sploh z3 nas sladkovodce. Temno zelena voda v globi' nah prisiljuje k občudovanju in spoštovanji! obenem pa njena igrivost, ko se spušča prek zaobljenih kraških, skalnih gmot sprošča in razveseljuje. Množica obiskovalcev, kopalcev se zgublja med slapovi, tolmuni in bohotnih1 zelenjem, kakor da je neločljivi del te nara' ve. Temperatura vode je v takem ambientu pravo nasprotje; v umirjenih jezercih prava mlaka. Kopanje tu je pravo doživetje. Se se bomo vrnili, čez leto, dve, tri, ni pomembno kdaj, vendar čimprej.
Žgoče sonce, topla morska voda, ugodje, po* vezano z rekreacijo, pa vseeno ne morejo za' ustaviti časa. Devet dni lepega letovanja je mimo. Za dostojen sloves še uradno — neu- | radno prvenstvo naselja v balinanju, kjer smo tudi Ravenčani v kombinaciji z Jeseni' čani posegli v dogajanja, in neuradno '' uradna odbojkarska tekma Jesenice:Ravne. kjer so nam Jeseničani dali vedeti, da se nam tudi v II. zvezni ligi ne bo kaj prida godilOj saj so nas na veselje, pa tudi žalost prisotni*1 gladko izprašili z 2:0. Po tekmi je sledila po' slovilna svečanost, na kateri smo se predzad' nji večer uradno, temeljito poslovili. PosledJ' ce ganljivega slovesa so bile naslednji, to J8 zadnji dan turistovanja na nekaterih moški*1 in ženskih subjektih dokaj vidne. Primati P8 je treba, da je železar le trdna živinica, ki 6a niso niti gospodarske represalije mogle spre' obrniti, pa ga tudi tekoče dobrine ne morej0 prevrniti. Kar je res, je res!
Južna veja:
priključne postaje so zajete v vzhodni žeji)
Zahodna veja: 135/80° C "azvodno omrežje 135/80° C od kotlarne lo vseh priključnih postaj 3,615.554 din, nterno razvodno omrežje 90/70° C od priključnih postaj do potrošnikov 2,515.051 din,
priključne postaje 1,790.950 din, skupaj 7,921.555 din.
Hitrost izgradnje bo odvisna od hitrosti ;biranja potrebnega denarja.
O prednostih daljinskega ogrevanja iz jelezarne, o cenah in načinu obračunavala pa drugič.
Anton Vehovar
Železarske zanimivosti
Saudova Arabija je začela graditi železarno, ki bo imela zmogljivost milijon ton jekla. Rudo bodo kupovali v Braziliji in jo reducirali v pelete. Kot gorivo za direktno redukcijo bodo uporabljali zemeljski plin iz naftnih polj, ki se nahajajo v bližini. Jeklo bodo izdelovali v elektro obločnih pečeh in ga vlivali v gredice na napravah za konti vlivanje.
Španija. Rudnik železove rude Minera de Sierra bo zgradil obrat za proizvodnjo peletov iz železove rude. Zmogljivost tega obrata bo 2 milijona ton, investirali pa bodo 48 milijonov dolarjev.
ZDA. Kljub ogromni proizvodnji jekla v Združenih državah Amerike je ta držaV8 uvozila različne izdelke črne metalurgije' Glavni dobavitelji so v letu 1972 bili:
— Japonska	6,4	milij. ton
— Z. Nemčija	2,6	milij. ton
— Anglija	1,2	milij. ton
— druge države	7,4	milij. ton
Skupni uvoz	17,6	milij. ton
V istem letu pa so ZDA izvozile 2,8 milijona ton izdelkov črne metalurgije'
Argentina. Argentinska družba Somis8 ima svojo največjo železarno v kraju Sa*1 Nikolas. To železarno, ki proizvaja že s®'
POLETNI IZLET KOVAČEV
Sindikalna podružnica kovačnice je organizirala dne 7. julija za svoje člane ogled tovarne Gorenje v Velenju in piknik v Logarski dolini. Za ta izlet se je prijavilo sodelavcev kar za dva avtobusa. Odhod z Raven je bil ob sedmih zjutraj. Vreme je obetalo lep, sončen dan, ali star pregovor pravi, ne hvali dneva pred večerom. Za dobro razpoloženje •ned vožnjo so nam skrbeli štirje harmonikarji, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj poskočno urezal.
V Gorenju so nas zelo prijazno sprejeli in nam razkazali vse proizvodne hale. Imeli smo res kaj videti, ker še večinoma nismo videli tovarne, kjer je vsa proizvodnaj na tekočem iraku. V vseh halah se je povsod vse premikalo, za nami, pred nami, poleg nas in nad nami, samo ljudje so stali na miru. Njim so sie roke enakomerno kot kakšni vzvodi pri stroju. Marsikdo si je delo v taki moderni tovarni predstavljal lažje, kot pa je. Ko smo si Pa zamislili sami sebe za takšnim strojem, ko ntoraš delati celih osem ur enake gibe in napenjati oči, smo ugotovili, da si tudi ti ljudje z naporom služijo vsakdanji kruh.
Strojem strežejo večinoma ženske, zato je bil za naše kovače tak ogled zelo interesanten. Posamezniki so si bolj ogledovali delov-
no silo kot pa stroje. Ni čudno, da je v halah disciplina med nami popustila, ker je marsikdo predolgo stal pri kakšnem stroju in navezoval stike, pri tem pa pozabil, da je na skupinskem ogledu tovarne. Določeno je bilo, da je naslednja postojanka pri Igli v Logarski dolini. Ker je sonce pripekalo z vso močjo, so se nam med vožnjo že pošteno izsušila grla. Čez dobro uro smo končno dospeli do gostišča pri Igli. Najprej smo si seveda morali poplakniti zaprašena in izsušena grla. Na žalost pa je vreme poskrbelo, da smo bili tudi na zunanji strani mokri. To pa ni dosti vplivalo na naše razpoloženje; za to so poskrbeli harmonikarji in pevci, katerih ni manjkalo.
Po okrepčilu smo se peljali do hotela »Treh sester«. Tam smo šele odprli prtljažnike pri avtobusih in pridišalo je prijetno po pečeni svinini in domačem kruhu.
Medtem ko smo glavni del pospravili, se je tudi vreme izboljšalo. Predvideno je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško in vlečenje vrvi. Najboljše rezultate v streljanju je dosegel tov. Srečko Proprat. Dobil je za nagrado lepo zapečeno svinjsko glavo. Za vleko vrvi smo izbrali iz vsakega avtobusa po deset ljudi, seveda najmočnejših. Vsi so se dobro pripravili in vkopali, preden je bil dan
ima s hojo, saj lahko trdim, da hodi samo z rokami in palicami, je premagal strmo in dolgo pot na vrh Okrešlja. Vsem nam, ki smo bili z njim, so stopile solze v oči, ko smo videli človeka z nadnaravno voljo premagati težko pot. Tudi sam se je razjokal z obrazom na zemlji od veselja, da je dosegel cilj, za katerega se je odločil na našem izletu. Nam vsem je lahko za vzgled, kaj premore močna in trdna volja. Ponosni smo nanj.
Ko smo se nazadnje zbrali v dolini pri avtobusih, smo še skupaj zapeli, harmonikarji pa so še vedno prilivali veselje k našemu razpoloženju. Tudi med vožnjo domov ni zmanjkalo šaljivk in zbadavic, ker vsak je imel boljši dar govora zdaj kot pa zjutraj, ko smo krenili na izlet. Na Ravne smo se vrnili duševno spočiti in razigrani, dobro pripravljeni, da naslednji teden spet poprimemo za težko delo v kovačnici.
V imenu vseh udeležencev izleta se zahvalim vodstvu sindikalne organizacije za dobro pripravljen izlet, posebno pa predsedniku tov. Ivanu Lagoju. Zahvalim se harmonikarjem za njihov prispevek k naši dobri volji. Všeč mi je bilo, da se je našega izleta udeležil tudi naš naj starejši član Stanko Sever s svojo harmoniko in smo čuli še stari valček »Kukovca«.
Zelja nas vseh je, da bi bili vsako leto deležni podobnega izleta.	Peter	Jamer
NARAVA IN MI
daj 2,8 milijona ton jekla, bodo povečali na zmogljivost 4 milijone ton jekla. Za to Povečanje bodo investirali 188 milijonov dolarjev v nove in razširjene obrate.
Jeklo za cevi, postaja vedno bolj iskano, Saj potrebe naraščajo vedno bolj. Največji Potrošnik so cevovodi za nafto in Zemeljci plin, ki že prepredajo Evropo v vseh srnereh. Nova nahajališča nafte in zemelj-Cega plina v Severnem morju bodo zahteva zelo veliko jekla za vrtalne stolpe, Plavajoče ploščadi in cevovode. En sam vrlini stolp za vrtanje na morju potrebuje ton jeklenih izdelkov. Ker so nova na-aajališča nafte bogata, predvidevajo v Angliji potrebo 5 milijonov ton jekla samo za £evi in pripadajočo opremo. Za železarne, 1 izdelujejo cevi, je to prava »zlata ja-toa«, zato pospešeno gradijo nove kovačni-Ce in valjarne za cevi kakor tudi livarne *a cevno opremo. Za nas je pomembno še da je potrebno jeklo večinoma srednje visoko kolegirano.
Dipl. inž. Rado Jelerčič
znak. Potem pa se je vrv napela kot struna, nato je nekaj v vrvi škrtnilo enkrat, dvakrat, kar naenkrat je naredilo: rrssk! in vsi potegoni so sedeli na blatnih tleh. Tudi navijači smo se valjali po blatu od smeha, tako da smo nazadnje vsi imeli spomine na zadnjih plateh na to vleko. Skoda, da je tudi naš fotoreporter od smeha padel z aparatom vred, da ni utegnil posneti tega prisrčnega prizora. S tem smo dokazali, da je v kovačih res moč, da nas težko kovaško delo utrjuje in jekleni, da niti vrv, ki je bila od gasilcev garantirana za 40 ljudi, ni vzdržala 20 kovačev.
Za nagrado je bila salama. Ker pa ni bilo zmagovalcev, smo morali tudi to pretrgati na polovico, da je bilo tekmovanje pravično. Ker je bilo med nami tudi nekaj članic našega kolektiva, smo organizirali izbiro »miss kovačnice«. Glasovanje je bilo tajno z lističi, Ko je volilna komisija preštela glasove, je ugotovila, da je z veliko večino zmagala naša sodelavka Belič Micka. Z navdušenim ploskanjem smo jo proglasili za »miss kovačnice«.
Zadnja točka našega izleta je bil pohod k slapu Rinka in vzpon na Okrešelj. Najbolj izmučeni so ostali kar v gostišču v dolini. Srednji sloj je premagal pot do vikenda pri slapu. Tisti, ki so imeli pa največ poguma, so se podali na Okrešelj. Med njimi je bil tudi naš tov. Janko Kokalj. Kljub težavam, ki jih
Skozi majhna okna so že tipali prvi nežni žarki svetlobe nastajajočega jutra, ko sem vstala iz postelje. Čeprav sem bila zbita do kraja, je v meni vse pelo, ko sem se umivala v ledeno mrzli vodi. Danes bo pa zares lep dan in se bom lahko nagledala lepote gore in spoznala njene skrivnosti. Kako vse drugače se počuti človek v naravi kot v tistem, od strupenega zraka onesnaženem mestu, med vrvenjem množice ljudi in avtomobilov. Tu si sam, obdaja te le narava in zazdi se ti, da tudi sam naenkrat čutiš njo, da si del nje.
Hitro sem pozajtrkovala, vzela s sabo najnujnejše stvari in se napotila na vrh. Med potjo me je spremljalo šumenje gozdov in od vseh strani petje ptičkov. Kot razigran otrok sem poskakovala po potki, dokler me ni ustavilo neko kričanje. Ustavila sem se in nedaleč od sebe zagledala skupino ljudi in otrok, ki so ravno zajtrkovali. Okrog njih je ležalo vse polno papirja in praznih konserv. Obstala sem kot vkopana in opazovala to početje. Gruča otrok se je začela loviti po travi, ki je bila last najbližjega kmeta. Gotovo je komaj pričakoval, da bo travo pokosil in jo shranil za zimo. Starši so se mirno pogovarjali naprej, kot da niti ne opazijo početja svojih otrok.
Nisem več mogla gledati vsega tega in sem se počasi napotila naprej proti vrhu. Toda v meni ni bilo več tiste razigranosti kot prej, kot da je name padla neka senca. Šele sedaj sem opazila, da je bila vsa pot do vrha posejana z raznimi odpadki. Ob poti je bilo polno uvelih rož, katere so mimoidoči trgali le za zabavo.
Ne vem, ali taki ljudje sploh čutijo kaj do narave ali hodijo tja le, da se zabavajo. Naj bo tako ali tako, meni se zdi, da bi lahko bil vsak sam toliko zaveden, da je treba naravo ohraniti takšno, kakršna je in ne kvariti njene podobe.
Kot brez volje sem se spustila nazaj po bregu h koči, kjer sem prenočila. Hitro sem pobrala svoje stvari in se napotila
Kovači v Logarski dolini
na ta način, potem moramo biti pripravljeni sprejemati v slikarske kolonije tudi ta tip umetnikov ter se učiti pravilno vrednotiti njihova dela. Kolikor so ljudje namreč pred 80 leti še majali z glavami nad slikarstvom, ki se je osvobodilo preveč zvestega realizma, in mislili, da gre pač samo za modno muho, tak odnos danes ni več mogoč, ker je ta umetnost dokazala svojo trdoživost, segla pa je krepko tudi že v vsakdanje življenje. Seveda se marsikdaj sploh ne zavedamo več, da je modernim oblikam in barvam najrazličnejših uporabnih predmetov botrovala prav ta čudna, »nerazumljiva« umetnost, ki pa v marsikaterem primeru sploh noče biti razumljena, ampak občutena ali celo samo preprosto ogledovana.
Kolikor bomo pripravljeni storiti teh nekaj korakov nerealistični umetnosti naproti, ne bo bojazni, da bi nam še naprej ostala tuja, naše kolonije pa bodo prispevale k temu zbližanju in tako dobro opravljale svoje poslanstvo.
Marjan Kolar
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
5252 Schroeder H., Taschenbuch des Metali' handels.
5253	Freeman	G.	H.,	Taschenworterbuch
Eisen und Stahl, Englisch — Deutsch 1967.
5254	Freeman	G.	H.,	Taschenvvorterbuch
Eisen und Stahl, Deutsch — Englisch 1966.
5255 Weissbach W., Werkstoffkunde und Werkstoffpriifung 1972.
5256 Hrženjak J., Pravila tehničnega risanja 1972.
5257 Hrženjak J., Tabele k strojnim elementom in tehničnemu risanju 1972.
5258 Hrženjak J., Strojni elementi za poklic' ne kovinarske šole 1972.
5259	Bunshah	R.	F.,	Modern Analytical
Techniques for Metals and Alloys 1970 I., II.
1565/2 Rose A., Hongardy H., Atlas zur War-mebehandlung der Stahle 1972. 2.
proti domu. Počasi sem se spuščala proti mestu, iznad katerega se je valil dim.
Nehote sem se spomnila našega parka, ki bi moral biti pravzaprav sprostitev delavca, ki je ves dan v tovarni vdihoval strupen zrak in bi se sedaj v miru nadihal vsaj trohice svežega zraka ter se nagledal malo tiste trave, ki jo premore park. Toda že ob samem pogledu na park tudi njega najbrž stisne pri srcu, ko zagleda vse posejano s papirji in vrečkami od sokov. Komaj pa se usede na klop, že pridrvi mimo njega fantič z motorjem in mu potem neprestano brenči pred nosom.
Zares se sprašujem, ali se proti temu res ne da nič ukreniti. Ali ni za to odgovornih oseb ali pa je morda tudi njim vseeno, kakšna je podoba naših gora in parkov.	Cvetka	Golob
Ferdo Mayer, Koroška domačija, olje
KULTURNA KRONIKA
od televizije, radia in Večera. Da ne bi tu ponavljali tega, kar smo npr. že brali v 7 dni, povzemimo le, da so se slikarji med nami dobro počutili in pridno delali.
Ker so prišli iz tako različnih krajev, ni bilo preprosto vživeti se v koroško pokrajino ter zadeti njene barvne in oblikovne značilnosti. Letošnji sestav naše kolonije je bil tak, da je bilo manj slikarjev, ki so slike dokončali na terenu. Večinoma bodo zabeležene motive še pregnetali in oblikovali doma v svojih ateljejih in bo rezultat v celoti znan zares šele ob otvoritvi razstave jeseni. Vseeno lahko zapišemo, da smo tudi tokrat imeli pri izbiri slikarjev srečno roko in da bo razstava kvalitetna.
Je pa prav dejstvo, da bo naša pokrajina doživela letos morda večje osebnostne presnove na slikah, kot smo jih bili vajeni doslej, dobrodošla spodbuda za razmišljanje o naših načrtih v zvezi s slikarsko kolonijo v prihodnje, nekoliko širše gledano pa tudi v zvezi z našim pojmovanjem umetnosti nasploh.
Naravo je pač možno slikarsko obravnavati na več načinov. Nekateri slikarji pod močnim vtisom motiva sliko začnejo in dokončajo na terenu. Kljub temu, da morajo seveda loviti v atmosferi spreminjajoče se barve in delati hitro, nikoli ne naredijo kopije narave, ker jo doživljajo osebno in jo ustvarjajo v svojem slogu. Prof. Kores takemu načinu pravi »portretiranje narave«.
Drug način je, da predstavlja narava le pobudo ali idejo za slikanje. V takem primeru umetnik v svojem ateljeju iz barvne skice, ki jo je naredil na terenu, ustvari lastno podobo ali vizijo narave. Ta slika lahko še ima podobnost z določenim pej-sažem, lahko pa tudi ne, vendar ni zaradi tega nič manjša umetnina.
Ce to vemo in če dodamo še, da so danes skoraj v večini slikarji, ki ustvarjajo
Slikarska kolonija Ravne 73
Četrtič so se letos zbrali na Ravnah slikarji iz vse Slovenije, prvič sta prišla tudi dva iz tujine. Na Ravnah, v železarni in okolici so delali naslednji umetniki: Ewa Wqsikiewicz — Wolnicka iz Poljske, Jože Cesar iz Trsta, Rudi Gorjup in Marjan Tršar iz Ljubljane, Ferdo Mayer iz Kamnika, Slavko Kores iz Maribora, Albin Lugarič iz Ptuja, Ladislav Danč iz Murske Sobote in domačin Andrej Grošelj s Prevalj.
Jože Cesar
Slikarski teren se je letos razširil na Še-lemperk, zelo intenzivno pa so slikarji »obdelovali« tudi Kotlje. Železarne so se lotili že bolj v slabem vremenu, pa je bilo nekaterim žal, ker je v njej privlačnih motivov za več kot eno slikarsko kolonijo. Niso mogli več poslikati vsega, kar bi radi.
Čeprav ne bi mogli reči, da so novinarji slikarje ravno oblegali, so vendarle prišli
ŠPORTNE VESTI
3395 5 Handbuch fur das Eisenhiittenlabora-torium 1971. 5.
5260 Herold H. H., Die numerische Steuerung in der Fertigungstechnik 1971.
5006 Kosters F., Walzwerke fiir Profil und Stabstahl 1972. 3.
5261 Plastičnost Čelika na visokim temperaturama 1973.
3587/297 Študija možnosti in program razvoja uporabe procesnih računalnikov na elektro obločnih pečeh v železarni Ravne 1973.
3587 298 Opeka za ponve in drogove v višini žlindre pri evakuiranju 1973.
3587/299 Kveder A., M. Tavčer, Vpliv temperaturnega in deformacijskega režima, količine raztopljenih karbidov in vrste legiranja na predelavo jekla 1973.
5262 Boltz David F., Colorimetric Determi-nation of Nonmetals 1958.
5263 Knez L., Osnove plinske tehnike 1973.
5264 Vezjak D., Organizacija in poslovanje zunanjetrgovinskih podjetij 1970.
5265 Bego V., Mjerenja u elektrotehnici 1966.
5266 Bosanac T., Teoretska elektrotehnika 1970.
3587/300 Uvajanje sintranih kontaktnih materialov 1973.
3587/301 Ugotavljanje škodljivih emisij v metalurški industriji Slovenije 1973. 1, 2.
5267 Kazmier L., Einfiihrung in die Grund-satze des Management 1973.
5268 Gnamuš J., Preizkušanje meroobstojnih orodnih jekel vrste merilo in merilo special 1961.
5269 Modin H., S. Modin, Metallurgical Mi-croscopy 1973.
5270 Albreht R., Z. Dragan, Uresničevanje ustavnih dopolnil 1972.
5271 Souček B., Minicomputers in Data Processing and Simulation 1972.
5272 Potrč S., Transportne naprave.
5273 Beeley P. R., Foundry Technology 1972.
5274 Reckling K. A., Plastizitatstheorie und ihre Anwendung auf Festigkeitspro-bleme 1967.
5275 Internationale Eisenhtittentagung »Au-tomatisierung in Hiittenwerken 1970.
5276 Požar D., Transport in transportno zavarovanje 1973.
5277 Penič J., Carine 1973.
5278 Reckling K. A., Mechanik II, Festig-keitslehre 1969.
5279 Dylag Z., Unava materialu a jeji zkouše-ni 1968.
5280 Bunshah R. F., Measurement of Me-chanical Properties 1971. 2.
5281 Mlakar F., Kakovost elektrotehničnih izdelkov in njih preizkušanje 1973.
5282 Evans C. R., Key Papers — cybernetics 1970.
5283 Kralj J., Poslovna politika 1972.
5284 Lah T., Dispozicije študijske tvarine z vprašanji in primerki testov ... 1972.
5285 Lah T., Narodnogospodarska politika 1972.
5286 Ivanko S., Organizacijska teorija 1972
5287 Prochazka H., Praksa industrijske ras-vjete 1968.
5288 Methods for Emission spectrochemical Analysis 1971.
5289 Spur G., Optimierung des Fertigungs-systeme Werkzeugmaschine 1972.
5290 Wachsmann T., Westermann Schuler-buch zum Computer 1972.
5291 Kaiser E., Numerikmaschinen 1971.
5292 Shah R., NC — Guide Numerical Control Handbook 1971.
5293 Produkti vita tsverbesserungen mit NC — Maschinen und Computem 1969.
5294 Dworatschek S., Uvod u obradu poda-taka 1972.
5295 Dragojlovič P., Informatika 1971.
5296 Bartsch W., Numerische Steuerung von Werkzeugmaschinen 1972.
5297 Abramovič I., Birotehnika, mehanogra-fija i automatska obrada podataka 1972.
5298 Sedov B. Ja., Burovie ustanovki dlja prohodki skvažin i stvolov 1972.
5299 Jablonskog A. A., Zadaci i riješeni prim j eri iz mehanike 1968.
5300 Brčič V., Otpomost materij ala 1970.
PLAVANJE
Z uspešnim startom v Darmstadtu so naši plavalci ponovno dokazali, da se tudi v hudi mednarodni konkurenci lahko borijo za visoka in celo najvišja mesta. V Udinah, Genovi, Bukarešti in drugod so se fužinarji lepo odrezali. Tekmovanj je veliko in nekateri najboljši so večji del šolskih počitnic na raznih tekmovanjih in pripravah. Pa si oglejmo te trenutno najuspešnejše.
Balant Miran, Jež Franjo in Valcl Rajmi so v Udinah zastopali slovensko reprezentanco. Rapnik Darko, Strmčnik Dušan, Pečovnik Jožica in Cvilak Nada so bili predstavniki slovenske pionirske reprezentance na dvoboju Slovenija — Julijska pokrajina. Balant Miran, Strmčnik Dušan, Ferlin Lidija in Pečovnik Jožica so se borili za barve Slovenije na dvoboju Slovenija — Štajerska (Avstrija). Balant Miran pa je zastopal državno reprezentanco na balkaniadi mladincev v Bukarešti. Osem slovenskih in en državni reprezentant je uspeh za tako majhen kraj, kot so Ravne.
Balant Miran je torej najuspešnejši mladinec Fužinarja. Ze drugo leto je član državne reprezentance in jo tudi častno zastopa. Na članskem državnem prvenstvu v Dubrovniku je osvojil tretje mesto v disciplini 200 m hrbtno in se tako uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, s katero je po končanem prvenstvu odpotoval na balkaniado v Bukareš o. Tam je štartal zelo dobro, popravil osebne rekorde in psvojil dve bronasti kolajni na 100 in 200 m hrbtno, ena srebrno in eno bronasto pa je pripomogel priboriti v štafeti 4 X 100 m mešano in 4 X 100 m kravl. V tej sezoni ga še čaka slovensko in državno mladinsko prvenstvo, kjer misli poseči po najvišjih mestih.
Večkratna republiška rekorderka in prvakinja Rodič Maja je naša najuspešnejša mlajša pionirka »B«. V Sloveniji je trenutno brez resnejše konkurence, v državnem merilu pa tudi spada med najresnejše za osvajanje mest v vrhu. Njeni rezultati so tudi v mednarodnem merilu zelo dobri, kar je dokazala na veliki mednarodni tekmi v Genovi. Osvojila je prvo mesto na 100 m prsno (lani je bila prva na 50 m prsno). Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje »B« je bila prva v vseh solo disciplinah: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m delfin in 50 m kravl. Na slovenskem prvenstvu za starejše pionirje v Trbovljah je plavala izven konkurence 400 in
800 m kravl ter obakrat postavila nov slovenski rekord za svojo kategorijo. Desetletna Maja ima še veliko časa in možnosti, da z rednim in napornim delom na treningih doseže še večje uspehe in še boljše rezultate.
Vočko Dimiter, ki je tudi lastnik več republiških rekordov, je Majin sovrstnik in bo letos dopolnil deset let. Odlično plava vse štiri tekmovalne tehnike, odlikuje pa se v delfinovem slogu. Je naš najmlajši delfinaš. V Genovi je osvojil četrto mesto na 50 m delfin v času novega slovenskega rekorda 0:35,7. Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje »B« je bil dvakrat prvi na 50 m delfin in 50 m prsno, drugi na 50 m hrbtno in tretji na 50 m kravl. Čaka ga še državno prvenstvo, kjer bo poskušal dokazati, da je zares eden najhitrejših, če ne najhitrejši delfinist do deset let.
Starejši pionir Rapnik Darko je prevzel vodilno vlogo v hrbtni tehniki v svoji kategoriji tako v republiškem kakor tudi v državnem merilu. V Darmstadtu je bil drugi na 100 m hrbtno z 1:11,1 in na 200 m hrbtno s časom 2:34,5. Na dvoboju Slovenija — Julijska pokrajina je ponovno zmagal z rezultatom 1:10,4. Na republiškem prvenstvu za starejše pionirje je osvojil štiri prva mesta. Prvi je bil na 100 in 200 m hrbtno, ter na 100 in 800 m kravl. Na 200 in 400 m kravl je bil obakrat drugi.
Strmčnik Dušan je prvo leto starejši pionir in kljub temu že osvaja kolajne. V Darmstadtu je zmagal na 200 m prsno, na 100 m prsno pa je bil drugi. Kot član mladinske reprezentance je na dvoboju Slovenija — štajerska osvojil tretje mesto na 100 m prsno v času novega republiškega rekorda za starejše pionirje 1:21,0. Na republiškem prvenstvu je bil prvi na 100 m prsno, drugi na 200 m prsno in dvakrat tretji na 200 in 400 m kravl.
Kos Drago je mlajši pionir in njegova specialnost je hrbtna tehnika, v kateri je tudi zelo uspešen, saj je lastnik državnega rekorda na 50 m hrbtno za mlajše pionirje. Na republiškem prvenstvu je zmagal na 50 m hrbtno z novim republiškim rekordom, na 200 m mešano je bil drugi in na 200 m kravl tretji. Na državnem prvenstvu se bo boril za eno od medalj.
Rodič Tomaž je prvo leto mlajši pionir »A«, toda kljub temu v prsni tehniki daleč najboljši v Sloveniji. Na republiškem prvenstvu je zmagal na 50 m prsno. V Genovi jev hudi konkurenci osvojil šesto mesto. Na državnem
Fužinarjeva plavalna ekipa — druga v državi. Od leve proti desni: Vlasta Pisnik (3 bronaste), Maja Rodič (4 zlate), Metka Kolmančič (I srebrna), Mateja Černe (1 srebrna) Andreja Brumen (1 srebrna/, Dimiter Vočko (1 zlata), Andreja Cesnik (1 srebrna). Cepita trener profesor Medvešek in ob njem sin — asistent, ki pa je ob navijanju za svoje moštvo padel z glavo
na rob bazena
Maja Rodič, zmagovalka v Genovi na 100 m prsno
prvenstvu bo kandidat za eno od kolajn, pozimi je bil državni prvak na 200 m prsno.
Tudi Pečovnik Jožica spada med uspešnejše, čeprav ji letos ne gre najboljše. Na republiškem prvenstvu je zmagala na 100 m delfin. Tako kot še več naših plavalcev tudi ona nekoliko stoji z rezultati, toda z vztrajnim delom se bodo tudi rezultati izboljšali.
Državnega članskega prvenstva za člane so se udeležili štirje naši plavalci: Valcl Rajmi, Zavrl Darko, Jež Franjo in Balant Miran. Vsi štirje so se uvrstili v finale (med prvih osem), kar je uspeh za naše najstarejše plavalce, ki so še dovolj mladi, da lahko z vztrajnim delom še naslednja leta krepko pomagajo naši ekipi. Končano je šele eno državno prvenstvo, s katerim smo lahko zadovoljni. kako pa bo z ostalimi bom poročal v naslednji številki Informativnega fužinarja.
Obilo športne sreče in dobrih rezultatov želim našim pionirjem in mladincem na državnem prvenstvu!	H.	M.
FUŽIN AR DRUGI — RODIČ MAJA IN VOCKO DIMITER NOVA DRŽAVNA PRVAKA IN REKORDERJA
Na državnem prvenstvu 18.—19. 8. 1973 v Splitu je sodelovalo 191 tekmovalcev iz kategorije mlajših pionirjev do deset let. Fužinar-jeva ekipa v sestavu: Vočko Dimiter, Rodič Maja, Kolmančič Metka, Černe Mateja, Pisnik Vlasta, Brumen Andreja in Cesnik Andreja je dosegla izreden uspeh v ekipni uvrstitvi z osvojitvijo pokala za drugo mesto. Sodelovalo je 19 klubov iz vseh jugoslovanskih republik.
V skupni uvrstitvi je zmagal POŠK (229 točk), drugo mesto pa je osvojil Fužinar (125 točk) pred Mladostjo iz Zagreba (114 točk). Sledijo Partizan in Mornar (99 točk). Drugi slovenski klubi so zasedli naslednja mesta: 9. Ilirija (27) 10. Triglav (24) 13. Neptun (14) 17. Rudar (4).
Glede na sestav ekipe je posebno dobra uvrstitev Fužinarjeve ekipe v ženski konkurenci s 108 točkami za POŽK s 170 točkami in pred Mornarjem iz Splita z 48 točkami. Sledijo Primorje (29) Crvena zvezda in Ilirija (27) itd.
Največ uspeha je imela Rodič Maja, ki je za osvojitev naj večjega možnega števila točk (44) prejela poseben pokal za najuspešnejšo tekmovalko prvenstva. Z novimi državnimi rekordi je zmagala na 100 m kravl, 100 m prsno in 200 m kravl ter z novim republiškim rekordom na 50 m delfin. S prepričljivo prednostjo je štirikrat osvojila naslov državne prvakinje.
Najuspešnejši med fanti je bil tekmovalec Partizana iz Beograda Antonič Zoran, ki je z osvojitvijo 2 zlatih, 1 srebrne in 1 bronaste medalje zbral skupaj 33 točk.
Od slovenskih tekmovalcev je postal državni prvak z novim državnim rekordom še Vočko Dimiter (Fužinar) na 50 m delfin. Z novimi republiškimi rekordi se je izkazal tudi tekmovalec Triglava Šali Andrej na 100 m kravl (5. mesto) in 100 m hrbtno (2. mesto) in 50 m hrbtno (2. mesto).
Rezultati prvenstva v finalnih tekmovanjih:
Pionirji: 200m kravl: 7. Dimiter Vočko, 50 m delfin: 1. Dimiter Vočko 36,3 (državni rekord), 50 m prsno: 7. Dimiter Vočko, 100 m prsno: 7. Dimiter Vočko.
Pionirke: 50 m kravl: 3. Vlasta Pisnik, 100m kravl: 1. Maja Rodič 1:17,0 (državni rekord), 3. Vlasta Pisnik. 200m kravl: 1. Maja Rodič 2:54,4, v predtekmovanju 2:52,0 (državni rekord), 3. Vlasta Pisnik. 50 m hrbtno:
7.	Mateja Černe. 100m hrbtno: 7. Mateja Čp^ne. 50 m delfin: 1. Maja Rodič 40,8 (rekord SRS), 6. Vlasta Pisnik. 50 m prsno: 4. Metka Kolmančič, 6 Andreja Brumen. 100 m prsno:
1. Maja Rodič 1:34,2 (državni rekord), 4. Metka Kolmančič, 7. Andreja Brumen. Štafeta 4X50 m kravl: 5. Fužinar (Černe, Brumen, Cesnik, Kolmančič). Štefeta 4X50 m mešano:
2. Fužinar (Cesnik, Brumen, Kolmančič, Černe 3:17,5, rekord SRS).
SAHISTI — AMATERJI
V eni izmed zadnjih številk Informativnega fužinarja me je v članku o šahu vzpodbudil k razmišjlanju stavek: »Simultanke se je
udeležilo 10 šahistov — amaterjev iz valjarne.« Verjetno zame to ne bi bilo tako opazno, če bi pisec tega članka napisal, da se je simultanke udeležilo 10 sodelavcev — ljubiteljev šahovske igre iz valjarne.
Čemu moja pozornost?
Slučajno sem pozneje ujel v pogovoru s sogovornikom še tole vest: »Letos se bodo metalurških iger udeležili izmed šahistov samo amaterji; tisti, ki pa so včlanjeni v šahovske klube in so kategorizirani, pa ne!«
Čudno se mi zdi, zakaj poudarek na besedi »amaterji«, saj vendar med našimi sodelavci nimamo šahistov neamaterjev ali profesionalcev. V slovarju bi našli razlago, da beseda amater pomeni tisto osebo, ki se z nečim ukvarja zaradi razvedrila in iz ljubezni, nepoklicno. Neamaterja ali profesionalca pa bi imenovali osebo, ki se z nečim poklicno ukvarja, da zadosti svojim eksistenčnim potrebam.
Imam občutek, kakor da pisec omenjenega članka in pozneje moj sogovornik menita, da je neamater ali profesionalec tisti, ki je včlanjen v šahovski klub v okviru športnega društva in ima mogoče šahovsko kategorijo in se kdaj pa kdaj udeleži raznih tekmovanj.
Takšno mnenje je nesmiselno. Članstvo v športnem društvu ni nobeno pridobitništvo, ampak lahko postane včasih neprijetna obveznost, ko se je treba udeležiti tekmovanj in braniti ugled društva in kraja. Tudi v prostem času!
Glede šahovskih kategorij in naslovov pa sem mnenja, da nimajo resničnih vrednosti. Na splošno lahko delimo šahiste na močnejše in slabše, bolj uspešne in manj uspešne. Včasih je lahko celo šahist brez kategorije močnejši od visoko kategoriziranega. Registracija, članstvo v klubu in nekaj udeležb na tekmovanjih pri tem ne igrajo vidne vloge. Uspešnost in moč posameznega šahista je individualna stvar. Več ima kdo smisla in volje za šahovsko ustvarjanje in več časa žrtvuje zanj, tem bolj bo uspešen kot tekmovalec. Tudi zdravje ima pri tem zelo pomembno vlogo.
Imamo šahiste, ki mnogo igrajo, bolj so založeni s strokovno šahovsko literaturo kot marsikateri šahovski klub, nimajo pa srčnosti, da bi na tekmovanjih dosegli vidnejši rezultat. Ravno takšni se navadno izgovarjajo na amaterstvo, druge, uspešnejše, pa prištevajo k neamater jem ali profesionalcem.
Naj ponovim; šahist neamater ali profesionalec ni tisti ljubitelj šahovske igre in ustvarjanja, ki je na šahovskem področju dosegel viden uspeh, pa naj bo to v problemskem in dopisnem šahu ali pa v neposredni tekmovalni šahovski borbi. Prav tako ni neamater tisti, ki se udeležuje raznih uradnih tekmovanj, saj lahko dobi včasih le plačano odsot-
nost z dela, če je v delovnem razmerju, ker pri tem reprezentira podjetje ali ustanovo-kraj, republiko.
Celo eden najmočnejših jugoslovanskih šahistov Svetozar Gligorič je samo polprofesionalni šahist, ker je poklicni novinar. Na splošno pa je v naši državi malo profesionalnih šahistov.
Nasprotno pa je lahko kal neamaterstva čutiti pri tistih šahistih, ki se ne upajo prestopiti praga šahovskega kluba in se posvetiti organiziranim tekmovanjem, ampak želijo 9° frazo idealnega amaterstva doseči v okvir11 sindikalne dejavnosti za sebe posebej tekmovanje, da bi se eventualno s kakšnim nagradnim fondom okoristili. Ti ljubitelji šaha včasih igrajo šah tudi med plačanim delovnih1 časom po zakotnih pisarnah in drugje. Ra' zumljivo je, da si tisti sodelavci, ki delajo P° učinku (normi!) tega ne morejo privoščit1- [ Iz vsega tega se vidi, da je razpravljati 0 šahistih — amaterjih in neamaterjih zelo delikatno.
-jof-
ZA DOBRO VOLJO
Statistika
Statistika je politiku to, kar cestna svetilka pijancu: služi mu za oprijem, ne razsvetlitev.
Narava
Najboljši zdravnik je narava. Ozdra''1 tričetrt vseh bolezni in ne obrekuje kole' gov.
Recept za kralje
Hišni zdravnik kraljice Viktorije ie proti gripi priporočal naslednji recept: »Lezite v posteljo in obesite klobuk spodnji konec postelje. Potem pijte visk1’ dokler ne vidite dveh klobukov!«
Računstvo
On: »Znaš računati?« Ona: »Seveda, ljubček!« On: »Potem ne računaj več name!«
Statistika
Statistika je veda, ki pravi, da je bolje zboleti za tifusom kot biti milijonar. K&i' ti: vsi milijonarji umrejo, od tifusnih bo*' nikov pa samo 17 odstotkov.
DRAGO KVEDER
Dragi naš sodelavec Drago! Dovoli mi, da te vprašam, zakaj si nas — svoje sodelavce, povabil na to težko poslednjo pot. Cemu tako rano v tem vrtu miru nam podajaš roko v slovo? Ali ni to veliko prezgodaj? Saj si stopil komaj v 60. jesen življenja. Ne moremo verjeti, da je to resnica in da te ne bo več med nas. Tvoje mesto obratnega ključavničarja bo ostalo Prazno. Kako strašna je bila ta resnica za tvojo ženo Vido in sina. Izgubila sta očeta in dragega moža.
Zibelka ti je tekla v Bohinjski Bistrici v prelepi Gorenjski. V svojem rojstnem kraju si se izučil za ključavničarja. Pozneje te je pot peljala v svet in tako si leta 1943 nastopil delo v ravenski tovarni.
Tu
si delal na več delovnih mestih. Bil si v strojnem remontu, nato v kovačnici. Leta 1954 si prišel med nas v vzmetarno. 'Ročno smo te vzljubili in postal si ves naš! Razlika je bila med teboj in nami. Bil si ®ačitan človek. Vsakemu izmed nas si znal buditi prijazno besedo, s katero si človeka °Plemenitil. Tak nas danes, naš Drago, zapuščaš. Ostala bo praznina med nami, koškimi fužinarji, izgubili smo zvestega sodelavca.
Sonce večerno že tone za gore, za tiste Planine, ki si jih tako spoštoval. Kako le-Pa je naša Slovenija, si mi večkrat dejal. Tvoj lik ne bo nikoli zašel v naših srcih. Ti boš še naprej ostal v nas kot dober sodelavec, tovariš in nadvse drag prijatelj!
Drago, tudi ti si bil v vrstah borcev za casa NOB. Pomagal si osvoboditi našo Prelepo Slovenijo. Danes te slovenska Zemlja kliče v svoj objem.
Družini izrekam v svojem imenu in v •uienu sodelavcev iskreno sožalje. Dragi s°delavec, moj poslednji pozdrav naj bo: Srečno!
V. L.
VIKTOR KRIVEC
^ragi Viktor
Spet me je doletela žalostna dolžnost, da moram posloviti od človeka, ki mi je '1 prijatelj, sodelavec ter tovariš v naj-piših trenutkih moje — in zgodovine ce-ega našega naroda.
Rojen si bil 20. 12. 1905 v Lokvah pri gorici. Že otroka te je življenje izučilo. '1 si sin od fašistov zatirane Primorske.
Že leta 1937 si se nam na Koroškem pridružil in si tu ustvaril svoj dom. Bil si samouk. Iz niča si znal ustvariti marsikaj, kar ti je lajšalo pomanjkanje v predvojni Jugoslaviji. Kot zaveden sin našega naroda si se med prvimi zavedal nujnosti odpora in si že leta 1942 začel tajno sodelovati s partizani, od leta 1944 pa si bil aktivni borec NOB.
Tudi po vojni si pomagal pri graditvi mlade domovine in bil v raznih političnih organizacijah kot idejni vodja. V železarni si bil na raznih odgovornih delovnih mestih. Ko so delavci dobili pravico razpolagati s sadovi svojega dela, ko se je začelo samoupravljanje, so te izvolili za enega izmed prvih predsednikov delavskega sveta v Železarni Ravne. Osebno sem te lahko spoznal v letih najinega skupnega službovanja na prometu. Bili so to časi, ko smo znali tudi s preprostimi stroji zadovoljiti potrebe službe. Popolnoma si se zavedal poslanstva Zveze komunistov in bil tudi sam zaveden komunist. Marsikdo bi se lahko zgledoval po tebi. Zate ni bila nobena naloga prenaporna, pa naj je bila še tako težka. Vedno si nam bil odkrit in iskren tovariš.
Kljub dolžnostim nisi pozabil pravic delovnega človeka, da se po delu spočije in najde v nečem največje osebno zadovoljstvo. To je tebi pomenila slovenska pesem. Zbral si ob sebi dobre pevce in z njimi opeval našo koroško zemljo. Še ko si odšel v pokoj, nisi prenehal z delom. Doma si si uredil majhno delavnico, ki ti je po-
menila razvedrilo in kamor si vlagal svoje ideje in notranje sile, ki si jih bil poln vse življenje. Odpovedal se nisi niti politični, predvsem pa ne kulturni dejavnosti, saj smo te vedno srečevali tam, kjer si nam bil potreben.
Dragi Viktor, tvoja pot je bila trnjeva, najhujša pa na koncu, ko ti je zahrbtna bolezen po velikem trpljenju pretrgala nit življenja. Zato, dragi Viktor, mi je še bolj težko, ko se danes moram posloviti od tebe v svojem imenu ter v imenu krajevne organizacije ZB NOV in v imenu ZKS, katere član si bil tudi ti, ter se ti zahvaljujem za tvoje delo, ki si ga storil za dobro nas vseh. Takega te bomo ohranili v trajnem spominu. Tvoji družini in sorodstvu izrekam iskreno sožalje.
Naj ti bo lahka slovenska koroška zemlja, za katere svobodo si se boril tudi ti.
Ivan Močnik
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta Ivana Košelj-nika se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in sorodnikom za sočustvovanje, za darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ravenski godbi na pihala in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoča žena Marija in sinova Milan in Silvo
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in skrbnega očeta Jožeta Zormana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in bili v oporo v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim sodelavcem iz valjarne za izkazano pomoč. Iskrena hvala za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi in vsem, ki so sočustvovali z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči žena Fanika, hčerki Darinka in Irenca
ZAHVALA
Vsem sodelavcem in vodstvu energetskega ohrata se zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Alojz Rudolf
ZAHVALA
Oh boleči izgubi naše žene, matere, babice in prababice Emilije VERŠNIK, se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje. Posebna zahvala pevcem »Fužinarja« — društva upokojencev ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in darovali vence in šopke rož.
Žalujoči mož, sin, vnukinje in pravnukinje ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Sodelavcem strojnega remonta Železarne Ravne na Koroškem se lepo zahvaljujem za obisk v bolnišnici Slovenj Gradec in za denarno pomoč.
Oto Žerak
DELOVNE NEZGODE V AVGUSTU
Pavel Mavrel, valjarna — pri nastavljanju dimenzije na ravnalnem stroju mu je na spolzkih tleh spodrsnilo in si je pri padcu poškodoval mezinec desne roke.
Tevdil Dokaj, topilnica — pri zidanju to-pilniške ponovce mu je padla opeka na koleno desne noge.
Jože Gole, valjarna — pri zapenjanju zaboja za odpadke s pomočjo žerjavne verige je ta zdrsnila in mu poškodovala desno nogo.
Marjan Planšek, kovačnica — pri odmetavanju kovancev od Škarij si je poškodoval meča desne noge.
Silvo Zaluberšek, valjarna — zaradi spolzkih tal mu je spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval koleno.
(Nadaljevanje na 19. strani)
		C	jibs	inje zaposle od 21. VII. do 20.	nih v tovarni VIII. 1973	
Priimek in ime	Rojen			Kvalifikacija	Obrat Odkod je prišel	
SPREJETI DELAVCI:						
1. Apšner Franc III.	13.	12.	1955	KV ključavničar	strojni obrat	z ŠC Ravne na Koroškem
2. Bajt Darko	28.	5.	1954	KV obr. elektr.	el. rem. j. t.	z Elektrogosp. ŠC
3. Bahtirovič Šefket	20.	10.	1951	NK delavec	topilnica	z druge delovne organizac.
4. Božank Marjan	14.	7.	1953	NK delavec	jeklovlek	z JLA
5. Božič Branko	24.	12.	1955	KV valjavec o. p.	valjarna	z ŠC Ravne na Koroškem
6. Brankovič Dušan	28.	7.	1954	KV strugar	obr. strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
7. Britovšek Srečko	29.	3.	1953	NK delavec	topilnica	z druge delovne organizacije
8. Černec Milena	1.	3.	1955	KV strugar	obr. pnevmat. orodja	z ŠC Ravne na Koroškem
9. Čegovnik Marjetica	15.	6.	1955	KV rezkar	obr. industr. nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
10. Domijan Gvido	20.	2.	1950	SS gimn.	enota II.	tipendist ŽR
11. Fratar Ivan	28.	2.	1955	KV ključavničar	vzmetarna	z SC Ravne na Koroškem
12. Glinik Pavel	1.	3.	1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
13. Gmajner Janez II.	21.	4.	1955	KV orodjar	obrat strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
14. Gregor Ivan II.	15.	9.	1956	KV žarilec o. p.	kovačnica	z ŠC Ravne na Koroškem
15. Gruber Marjeta	21.	2.	1954	KV ključavničar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
16. Hodnik Vladimir	10.	7.	1955	KV obr. elektr.	el. rem. j. t.	z Elektrogosp. ŠC
17. Iršič Milan	24.	5.	1955	KV orodjar	obrat strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
18. Jokšič Radoje	2.	1.	1954	KV ključavničar	energetski obrat prva zaposlitev	
19. Jevšnik Cilka	8.	10.	1952	KV rezkalec	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
20. Kac Jože II.	26.	3.	1956	KV žarilec o. p.	valjarna	z ŠC Ravne na Koroškem
21. Kac Silvo	12.	12.	1954	KV kovač o. p.	obrat pnevmatskega orodja	z ŠC Ravne na Koroškem
22. Kisilak Marija	29.	1.	1956	KV elektromeh.	el. rem. j. t.	z Elektrogosp. ŠC
23 Klemenc Vincenc	2.	7.	1955	KV kovač	kovačnica	z ŠC Ravne na Koroškem
24. Klinc Boris	14.	4.	1951	NK delavec	obrat strojev in delov	z JLA
25. Kompan Leopoldina	7.	7.	1955	KV ključavničar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
26. Kordež Zdenka	16.	11.	1955	KV obr. elektr.	el. rem. j. t.	z Eelktrogosp. ŠC
27. Kotnik Maks	6.	10.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
23. Kragelnik Gregor	30.	10.	1956	KV kmetovalec	materialna sl. v enoti II prva zaposlitev	
29. Krajnc Maks III.	26.	5.	1955	KV orodjar	modelna mizarna	z ŠC Ravne na Koroškem
30. Kresnik Rajmund	6.	8.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	z ŠC Ravne na Koroškem
31. Krpan Branko	9.	2.	1956	KV kalilec	kalilnica	z ŠC Ravne na Koroškem
32 Kumer Alojz	22.	4.	1943	NK delavec	obrat strojev in delov	z druge delovne organizacije
33 Kumer Jože II.	24.	10.	1952	NK delavec	vzmetarna	z druge delovne organizacije
34. Lahovnik Ivan III.	9.	12.	1952	NK delavec	topilnica	z druge delovne organizacije
35. Lampret Ivan II.	16.	2.	1952	NK delavec	čistilnica	z druge delovne organizacije
36. Lenassi Rudolf	30.	6.	1936	VS dipl. pravnik	kadrovsko splošni sektor	z druge delovne organizacije
37. Lepičnik Branko	16.	11.	1956	KV valjavec o. p.	valjarna	z ŠC Ravne na Koroškem
38. Lesjak Dragica	23.	5.	1956	KV strugar	obr. pnevmat. orodja	z ŠC Ravne na Koroškem
39. Mager Dominik	31.	7.	1933	NK delavec	energetski obrat prva zaposlitev	
40. Mejdanac Mato	2.	11.	1953	NK delavec	topilnica iz druge delovne organizacije	
41. Mlinar Ivan III.	28.	2.	1954	KV ključavničar	obrat strojev in delov iz SC Ravne na Koroškem	
42. Mori Marjan	21.	3.	1955	KV strugar	centralna delavnica iz ŠC Ravne na Koroškem	
43. Oblak Silvo	26.	12.	1955	KV orodjar	čistilnica iz SC Ravne na Koroškem	
44. Pačnik Vesna	23.	4.	1955	KV strugar	obrat pnevmatskega orodja iz ŠC Ravne na Koroškem	
45. Pečovnik Franc	30.	7.	1950	NK delavec	vzmetarna iz druge delovne organizacije	
46. Pesjak Olga	29.	7.	1950	NK delavka	vzmetarna iz druge delovne organizacije	
47. Plešej Jožefa	16.	2.	1958	NK delavka	komunalni oddelek prva zaposlitev	
48. Počej Jože	22.	12.	1955	NK delavec	čistilnica iz druge delovne organizacije	
49. Potočnik Slavko	25.	5.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov iz ŠC Ravne na Koroškem	
50. Razdevšek Janez	22.	1.	1940	NK delavec	špedicija iz druge delovne organizacije	
51. Rebula Alojzija	12.	6.	1956	KV rezkalec	obrat industrijskih nožev iz ŠC Ravne na Koroškem	
52. Repnik Branko	28.	7.	1954	KV valjavec	valjarna iz ŠC Ravne na Koroškem	
53. Rotovnik Franc II.	8.	3.	1955	KV ključavničar	centralna delavnica iz ŠC Ravne na Koroškem	
54. Rozman Vojko	8.	1.	1953	KV avtomehanik	promet iz druge delovne organizacije	
55. Rus Franc II.	9.	3.	1955	PK ključavničar	obrat strojev in delov iz ŠC Ravne na Koroškem	
56. Sagernik Franc	22.	8.	1955	KV str. ključavničar	energetski obrat prva zaposlitev	
57. Sešel Boris	21.	3.	1955	KV orodjar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
58. Slatinšek Branko	27.	10.	1953	KV kuhar	kemijski labor.	z druge delovne organizacije
59. Srebotnik Leopold	27.	10.	1955	KV orodjar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
60. Strmčnik Milan	11.	8.	1954	KV kalilec	kalilnica	z ŠC Ravne na Koroškem
61. Sardi Katarina	27.	12.	1925	NK delavka	čistilnica	z druge delovne organizacije
62. Šmon Danilo	23.	8.	1955	KV ključavničar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
63. Spiler Jakob II.	19.	9.	1955	KV orodjar	obrat industrijskih nožev	z ŠC Ravne na Koroškem
64 Štajner Oto	2.	7.	1953	PK kalilec	kalilnica	z JLA
65. Štalekar Božo	2.	9.	1955	KV orodjar	obrat pnevmatskega orodja	z ŠC Ravne na Koroškem
66. Šuler Jože III.	28.	2.	1955	KV ključavničar	strojni obrat prva zaposlitev	
67. Šuler Marjan	15.	10.	1955	KV RTV mehanik	elektro remont š. t. iz Elektrogosp. ŠC	
68. Topalovič Peter	10.	9.	1955	KV orodjar	obrat pnevmatskega orodja iz ŠC Ravne na Koroškem	
69. Trojnar Terezija	1.	9.	1940	NK delavec	čistilnica iz druge delovne organizacije	
70. Vezovnik Stanko	10.	11.	1955	KV orodjar	obr. pnevmatskega orodja iz ŠC Ravne na Koroškem	
71. Voda Jožef	21.	5.	1956	KV topilec o. p.	topilnica iz ŠC Ravne na Koroškem	
72. Voler Branko	27.	6.	1954	KV strugar	centralna delavnica iz ŠC Ravne na Koroškem	
73. Vošank Milan	26.	7.	1954	KV kalilec	kalilnica iz ŠC Ravne na Koroškem	
74. Zavec Vlado	1.	7.	1955	KV ključavničar	strojni obrat iz ŠC Ravne na Koroškem	
ODJAVLJENI DELAVCI:						
1. Abraham Rudolf	27.	1.	1954	PK livar	čistilnica samovoljna zapustitev dela	
2. Buden Vladimir	28.	9.	1950	NK delavec	tbpilnica dana odpoved	
3. Briner Anton	14.	1.	1924	KV šofer	topilnica invalidska upokojitev	
4. Fišer Ivan	3.	7.	1951	NK delavec	kemijski labor. samovoljna zapustitev dela	
5. Glažar Maks	6.	9.	1942	KV usnj. pom.	topilnica samovoljna zapustitev dela	
6. Hribernik Božidar	24.	12.	1946	KV strugar	centralna delavnica dana odpoved	
7. Hudrap Mihael	14.	8.	1944	NK delavec	čistilnica dana odpoved	
8. Jakob Maks	27.	2.	1937	KV sedi. pom.	livarna samovoljna zapustitev dela	
9. Knez Jože VI.	7.	2.	1951	NK delavec	valjarna samovoljna zapustitev dela	
2ap.
št.
Priimek in ime
Rojen
Kvalifikacija
Obrat
10- Kričej Franc ji- Kveder Drago 12. Ladinik Avgust j2- Lampret Anica 14- Lenko Gorazd |5. Metelko Franc ‘8. Musliji Ahmetnafi jL Pavlak Rozalija j8- Praznik Rajmund 1®. Skrivalnik Peter Slemnik Ivan “L Sovič Mirko “2- Tušek Milena Založnik Alojz “4. Zorman Jože 28. Žiberna Danilo
20.	9.	1945	PK voznik	obr. pnevm. orodja	dana odpoved
28.	10.	1913	KV ključavničar	vzmetarna	umrl
20.	10.	1947	NS	konstrukcijski biro	samovoljna zapustitev dela
19.	7.	1923	KV jedrar	PD enote I	starostna upokojitev
14.	5.	1955	NK delavec	el. remont, j. t.	dana odpoved
4.	2.	1922	SS ek. tehnik	izvoz	dana odpoved
5.	7.	1952	NK delavec	topilnica	dana odpoved
21.	8.	1920	PK žerjavovodja	livarna	starostna upokojitev
30.	7.	1943	NK delavec	kontr. kakovosti	dana odpoved
27.	1.	1954	PK kovač	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
4.	5.	1933	NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
20.	7.	1943	PK strugar	obrat pnevmatskega orodja	dana odpoved
25.	2.	1953	NK delavka	jeklovlek	dana odpoved
11.	6.	1932	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
20.	3.	1932	NK delavec	valjarna	umrl
14.	11.	1924	NK delavec	kovačnica	starostna upokojitev
IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA:
^Prejeti:
1 — VS ~~ SS 15- KV 3 — KV 8 — KV 10 - KV 3 — KV j — KV j - KV 3 — KV
dipl. pravnik gimn.
ključavničar
obr. elektrikar
strugar
orodjar
rezkalec
el. mehanik
kovač
kalilec
1 — KV valjavec 1 — KV avtomehanik 1 — KV kuhar 1 — KV kmetovalec
1 — KV RTV mehanik
2 — KV valjavec o. p.
1 — KV kovač o. p.
2 — KV žarilec o. p.
1 — KV topilec o. p.
1 — PK ključavničar 1 — PK kalilec
Odjavljeni:
1 — SS ekonomski tehnik 1 — KV strugar
1 — KV ključavničar
2 — KV šofer
1 — KV usnjarski pomočnik 1 — KV sedlarski pomočnik
1 — KV jedrar 1 — PK livar 1 — PK žerjavovodja 1 — PK kovač 1 — PK strugar 1 — NS 12 — NK
17
NK
(Nadaljevanje s 17. strani)
Rudi Novak, livarna — pri odlaganju litrskih okvirov so se ti zaradi nestabilnosti 0°rušili, pri čemer mu je eden padel na nart toge.
Konrad Ledinek, topilnica — pri jemanju j °be med ulivanjem jekla mu je spodrsni-°> Pri čemer si je opekel stegno desne noge. Kanko Pogorevčnik, kemijski laboratorij — zapenjanju strugarskega noža mu je buč zdrsnil, pri tem pa si je poškodoval redinec leve roke.
Alojz Krenker, valjarna — pri valjanju na rednji valjarski progi je valjanec napravil ahko ter ga opekel po sklepu desne noge. Jože Posrpnjak, livarna — pri nakladanju gMene litine na tirni voz so mu žerjavne ®š£e stisnile palec leve roke.
,Dominik Plemen, valjarna — pri zaklada-Ju konti peči s pomočjo žerjava si je ob gre-*ci odrgnil golen desne noge.
Zdravko Fajmut, livarna — pri struženju P111 je padel vroč ostružek za čevelj ter ga Pekel.
Ivan Pirnat, valjarna — pri signiranju gre-,!e mu je odkrušen delček jekla priletel v Pralec leve roke.
, "eliks Pokeržnik, topilnica — tekoče jeklo J: brizgnilo čez rob lijaka ter ga opeklo po ^nju desne noge.
‘Van Prošt, valjarna — pri priklepanju Materiala se je podrl paletni steber in ga tvil po čelu.
Li atVel Mavrel, valjarna — pri ravnanju je-.enih palic na ravnalnem stroju DANIELI I je opletajoča palica poškodovala dlan le-
e roke.
, Ivan Ošlak I. kovačnica — pri zabijanju (jp^Pika z ročnim kladivom je po končanem P* nerodno stopil in si izpahnil koleno. VrJ«rnej Uršej, kovačnica — pri nakladanju So odpadkov s pomočjo žerjavnih klešč m Se te zavrtele in ga opekle po desni stra-1 °braza.
,^'hard Potočnik, čistilnica — pri priklepate yalja ga je žerjavna veriga stisnila za za-®‘je leve roke. ko Grilc> kovačnica — pri priklepanju j* vanca so zaradi nepravilnega pripetja kle-, Popustile in mu poškodovale sredinec de-roke.
Vt,0r Arcet, valjarna — pri spremljanju gredic, ki ga je prenašal žerjav, se je otaknil in si pri padcu poškodoval koleno. Jbtnilo Vauh, valjarna — pri adjustiranju jvgOic se mu je ena skotalila na roko in mu škodovala dlan.
Stanko Abraham, čistilnica — pri avtogenem rezanju mu je žlindra brizgnila v čevelj in mu opekla nart leve noge.
Marjan Vrhnjak, kovačnica — pri priklepanju kovane palice je žerjavovodja brez predhodnega znaka dvignil breme, pri tem pa so mu žerjavne klešče poškodovale palec leve roke.
Drago Šeruga, strojna in gradbena služba
— pri nameščanju opeke v oboke za obzidavo OFAG peči si je poškodoval hrbtno stran leve roke.
Ludvig Žilavec, skup. službe enote II — pri podlaganju z viličarjem izvlečene jeklene palice mu je ta potisnil palico na nart desne noge.
Anton Konečnik, strojna in gradbena služba — pri zategovanju holandske matice na vodno hlajenem okviru vrat 401 elektro obločne peči mu je zdrsnilo, pri čemer si je pri sestopu na tla zvinil gleženj leve noge.
Alojz Cerpnjak, strojna in gradbena služba
— pri kontroliranju izvrtine na jermenici je merilni trn potegnil iz izvrtine, pri tem zadel v izvrtinski nož in si poškodoval desno roko.
Jože Nabernik, kalilnica — v neposredni bližini delovnega mesta, kjer je sodelavec brusil segmentne nože, mu je priletel tujek v oči.
Ivan Petrič, skupne službe enote II — ko je iskal središčnico obdelovanca, postavljenega na koncu stolice, je z rokavom prevrnil kos, ki mu je padel na desno nogo.
Rudi Kotnik I. obrat strojev — pri lepanju
— koničnem obdelovanju noža mu je ta zdr-
Franci Pečnik
(Odlomek)
Malo čudno je, kako ga je mogla doslej prezreti. Najbrž je ves čas odvračala pogled od kraja, kjer ga je samo nekako slutila, nehote in ne da bi enkrat samkrat pomislila kaj o njem. Starec pa je prepričan, da se ga izogiblje zaradi tistega, kar ji je rekel včeraj. »Prava reč,« si misli zdaj, ko jo gleda. »Če sem se zdel jaz njej čuden in smešen, se lahko zdi ona meni še bolj.« A ne more si skriti, da je, kakor koli obrne, še vedno nekoliko jezen sam nase. »Zma-
snil v vrtišče diamantne plošče, od katere se je odbil in mu poškodoval dlan desne roke.
Anton Petek, špedicija — ko je kontroliral sodelavca, ki je ročno odmetaval jeklene odlitke iz košare, mu je v času, ko je šel mimo košare, nepričakovano priletel odlitek in mu poškodoval nart desne noge.
Zancan Galiano, strojna in gradbena služba — pri prevračanju betonskega bloka je hotel sodelavcu odložiti z vzvodom privzdignjen blok, pri tem je vzvod zdrsnil, blok pa mu je poškodoval palec desne roke.
Blaž Mlakar, obrat strojev — pri previjanju matice z roko na os T 10 se mu je ostri rob deformirane matice zadrl v palec desne roke.
Ljubo Oder, skupne službe enote III — pri nalaganju sodov s feroleguro FeCa z viličarjem na prikolico ga je stisnilo, pri čemer si je poškodoval palec desne roke.
Miran Gornik, strojna in gradbena služba
— pri menjavi gumastih cevi za dovod vode v elektrodni hladilnik ga je pri snetju cevi vrela voda opekla po obrazu.
Peter Bricman, strojna in gradbena služba
— pri odstranjevanju odvečne opeke in postavljanju venca na 25-tonski elektro obločni peči, ko je varil zaplate na venec oboka, mu je ta zdrsnil ter mu poškodoval prstanec in mezinec desne roke.
Jože Čekon, obrat strojev — pri izvlačeva-nju spodnje palice iz stolice s pomočjo žerjava se je zgornja, krajša, skotalila z nje in ga stisnila za gleženj leve noge.
goslavno bi se mi zarežal v obraz, ko bi videl, kako prav je imel, da mi je dal jasno čutiti, naj se, star kot sem, vendar za božjo voljo ne vtikam v take reči! Pa je šel že včeraj nazaj in me na srečo ne bo videl.«
Pogleda na uro. Devet bo. Odloži metlo v samokolnico in to odpelje s cestišča na rob, malo stran od mesta, kjer sedi deklina. Zdi se mu, da ga je zdaj prvič pogledala. »Skoraj morala je,« pomisli starec nekoliko šegavo, »da vidi, kdo jo hoče tokrat povoziti.« Tako nenadoma pozabi, da
AVTOBUSNA POSTAJA
NAŠI UPOKOJENCI
Bogomir Vastl, roj. 13. oktobra 1920, v železarni od 15. julija 1947 v centralni delavnici kot kovač. Star. upok. 29. avgusta 1973
Anica Lampret, roj. 19. julija 1923, v železarni od 29. januarja 1948 dalje, nazadnje v pripravi dela enote I kot raz-množevalka. Star. upok. 1. avgusta 1973
Anton Briner, roj. 14. januarja 1924, v železarni od 28. junija 1954 dalje, nazadnje v topilnici kot nakladalec. In-val. upok. 31. julija 1973
sta si menda, bogve zaradi česa, v laseh, in ravnodušno prisede k njej na tram. Vsaj videti je popolnoma ravnodušen, kakor bi ga tista malenkost ne prizadela niti toliko, kolikor ga je, in kakor bi že zdavnaj pozabil na ves včerajšnji dan, ko reče proti njej: »Poglej jih, kako dolgo spijo! Gotovo so bili na nočni izmeni ali pa imajo danes, ko je sobota, prost dan? Seveda, njih mislim, Cigane mislim, koga pa.« Ona ne reče nič, samo prikima, starec pa že jemlje svojo skromno malico iz oguljene torbe in odslej tudi on molči in čaka, da bo prva spregovorila deklina. Vendar tega ne more dočakati, kajti čas malice se izteka, ko ona še vedno molči in se nemirno preseda na tramu, zato reče on, ko vstane, brišoč si pri tem mastne roke, pravi kakor mimogrede: »Če si boš danes ali jutri premislila, lahko še vedno prideš. In prideš lahko tudi tako, da si ogledaš sobico, zakaj pa ne. Če si boš premislila, lahko prideš.« Ne gleda je, ko govori, in ko konča, takoj pograbi samokolnico in odide na cesto, ne da bi počakal, ali bo mogoče vsaj zdaj rekla karkoli.
Za čisto okolje je poskrbel tudi ravenski vrtec
Foto: M. Ko'
itn®
Kljub temu da se ji zdi stari zdaj malone že vsiljiv in bi mu skoraj bila zabrusila kakšno nesramnost, kljub temu jo vso nekam toplo preveje občutek, da se lahko vsak trenutek nasloni nazaj, pa ne bo telebnila na zemljo, čeprav za njenim hrbtom ni nobenega naslanjala. Postane skoraj razposajena, ko se ta občutek razširi še na druge reči, na vse, kar jo trenutno obdaja, in takšna se nenadoma odpravi proti Trgu. Nekako se ji zdi, da gre tudi del avtobusne postaje z njo, ali pa da je pravkar postala tako močna, da je šele zdaj lahko zares zapustila avtobusno postajo.
Stopi v lekarno in kupi dve škatlici, vsega dvajset tablet proti bolečinam. »Čeprav me zdaj nič ne boli, a kaj veš, lahko da mi bo po poti slabo,« si reče. Potem pomisli, kako nore se ji zdijo deklice, za katere je slišala, da so se hotele zastrupiti s tabletami. »Mogoče je že, samo jaz tega ne morem razumeti,« konča misel poglasno, da jo lekarnar začudeno pogleda. Vrne se v ščemečo svetlobo dopoldneva, tako prijetno toplega in sila prijaznega, in stoji nekaj časa na majhnem trgu, kot se ji zdi, majčkeno izzivajoče, vsem na očeh. Samo ko pomisli, da bi jo lahko tudi delovodja tukaj zalezel, jo rahlo zmrazi.
Vrne se do avtobusne postaje, za hip po-stoji pred njo, da more še enkrat z globokim vzdihom zajeti ves utrip, in da vidi starca, kakor bi gledala sebe izpred nekaj dni, potem stopi z drobnim, vendar odločnim korakom naprej. Rahlo zadihana pride pod kozolec, kjer je bila včeraj in kjer je spala ponoči, in ne sede takoj, ampak stoji tam na obronku z razprtimi rokami in globoko vdihava zeleni domači zrak. Ne rdečkastega iz doline in ne tistega s ceste pred A. P. Potem leže vznak in nekaj minut hiti za oblaki, za tistimi najmanjšimi, ki se hočejo igrati z njo. Tako zaspi, ne da bi se zavedla, da se je nehala igrati.
Okoli dveh popoldne kaže sonce, ko se zbudi in se začudeno sprašuje: »Ali sem spala? Kako je mogoče, da sem zaspala, ko bi vendar lahko zamudila?« in čez čas doda: »Odslej moram biti pazljivejša. Ne
smem več zaspati kar tako.« Očisti si »a0-vo« obleko in se, lahkotno poskakoval spusti po bregu v dolino. Šele na mostus' ustavi, da bi nekaj minut z odpočito rad0-vednostjo od tu gledala vrvež na A. P. tem se zdrzne: Nikjer ne more ugleda1' starca, možica, ki bi ga prav lahko mendrali zdaj ob dveh, če ga seveda prej ni povozil kak avtobus! Že je na te!® da bi takoj stopila tja in pogledala, ko ^ šele domisli, da je oni, če začne ob štif® ali celo ob treh zjutraj, zdaj že zdaVl*® doma.
Ko zadnji avtobus z delavci odbrni mo nje, se odtrga od ograje na mostu gre naprej. V bifeju kupi sendvič in P’ tem opazi, da ima vsega skupaj samo * petdeset, z drobižem največ šestdeset nar jev. Hlastno poje sendvič in po kr®' šem premisleku še enega. To zalije z ^ lim pelinkovcem in potem zadovoljna ^ če naglas: »Tako, zdaj bom pa že lahko f čakala do večera.«
Nemara se je sprva nekoliko bala, da bo v nestrpnem pričakovanju čas do Ve^ ra tekel mnogo prepočasi, nemara pa niti utegnila pomisliti na to, ko je Si^ upijanjena zavest že popustila in odpr’ vrata prednje sobice, ki je nanje vse m1® neje udarjal doslej nekoliko zapostavlja spomin. Mogoče je neko posebno vzdu« tega popoldneva tudi edino primerno, ^ prav kratko obdobje v njenem življeI,l ko se to more zgoditi, ne da bi jo prev prizadelo in bi se morala po vsej sili sti spominjanja in celo ne da bi jo preV* ozlovoljilo; dozdeva se ji marveč, da Se prikazujejo liki neke zgodbe, ki jo je Prel šnji teden brala pod odejo ob svetlobi ^ terije, pri neki teti, kjer je takrat sta11 vala. Dozdeva se ji tako, čeprav ne ve se niti ne sprašuje, zakaj si dogodki slej včasih v popolnoma neumljivem zapo®_ ju, v čudni doslednosti, katere zakone r zna samo podzavest.