61. iteumcn. v mniiioni, ■ petek 16. marca 1923 Leto LUi. Izhaja vsak dan pspsMss, tzvmaaUI nadali« la srasalks. Inaaralis do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vat * 1 D 50 p, večji iaserafl petit vrata 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitnc ponudbe besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor. £ rJpi-avnUtvo „Slov- Naroda" la „Narodna tlakama« Kaaflsva allea it 3, pritlično. — Telefon AL 304. BfOOsliliO „Slov. ftarota" Knaflavm aUea Tatama stav. S4. la aoaalaaaa la sad Posamezne številke: v Jugoslaviji vsa dni po Din 1«— inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelje Din 1« Poštnina plačana v gotovini* »Slovenski Narod" velja: ^V^Jhr oslarij | t Ljubljani j po po*U V taoiernsfrct j Din 120-— Din 144 — Din 216-— j . 60-— . 72-— . I08-— 1 . 30-— *» 36*— . 54— 1 * »••■.. | . 10-— 1*- Pri atorebftnem poviSimjn 9e ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno |ar* po nakaznic Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. V znamenju agitacije. Že od nekdaj je običaj, da se pred volitvami agitira. Voditelji političnih strank nastopajo pred volilci s programom, ki je v bistvu le načrt za zboljšanje socijalnih razmer in kažipot k čim večjemu napredku v razvoju dotičnega naroda, odnosno države. Namen agitacije bi moral biti stvarna popularna razlaga tega načrta in vzbujanje državljanske samozavesti ter smisla za dolžnost, ki jo ima vsak posamnik do skupnosti. Politična nezrelost širokih slojev naroda zahteva kot predpogoj za volilni uspeh kar najbolj živahno agitacijo in v kolikor je to orožje samopomoči v svobodni demokratično urejeni družbi čisto in se ne uporablja za dosego osebnih ciljev, je umestno in potrebno, kajti čim bolj bo ljudstvo sodelovalo pri državni upravi, tem manj bo upravičeno godrnjati in jeziti se na vladajoče razmere. To sodelovanje pa je mogoče edinole na ta način, da pri volitvah uveljavljena volja ljudstva pošlje na krmilo države ljudi, ki jim zaupa in čijih poštenost, značajnost in kvalifikacija ne vzbuja nobenega dvoma. Agitacija bi morala biti pripomoček za pravilno orijentacijo glede vodstva državnih poslov in sigurnosti, da to vodstvo res pride v zanesljive in sposobne roke. Žalibog je agitacija pri nas ta prvotni smisel skoraj popolnoma izgubila, postala je v rokah klerikalne in skrajnih levih strank sredstvo za beganje in hujskanje enega razreda ali plemena proti drugemu. Ta nemoralni pojav se posebno izrazito opaža v borbi za prvenstvo pri predstoječih volitvah v narodno skupščino. Stranke, ki so si prilastile monopol za ureditev socijalnih razmer na najnovejših principih — o katerih pa bodi povedano, da stoje na zelo slabih nogah in se niso še nikjer uveljavili — pošiljajo dan za dnem cele trume agitatorjev na deželo. Ti sipljejo raznovrstne obljube na desno in levo, prepričujejo volilce, da bo njihova stranka storila to, česar niti sami ne pričakujejo. pri tem pa seveda ne štedijo z osebnimi napadi in drugimi pripomočki za zapeljevanje preprostega ljudstva. Agitacija v njeni sedanji obliki ubija v poštenih in trezno mislečih ljudeh vsako veselje do volitev sploh, krši ugled in izpodbija avtoriteto ne samo osebnosti, marveč tudi državne oblasti. Ni čudno, da mnogi govore že sedaj, da se volitev sploh ne udeleže. V znamenju umazanega obrekovanja in volilne agitacije, ki je le navadna demagogija, pripravljajo te stranke naš narod za nedeljsko odločitev. Pristaši posebno klerikalne stranke se bahajo že vnaprej, češ dobro smo naščuvali ljudstvo, dopo-vedali smo mu, da je njegova sreča samo v naših rokah, zmaga je naša. Bahavo pripovedujejo, koliko mandatov jim je že zagotovljenih, kako temeljito bodo preuredili današnje razmere in kako dobro bo pri nas, kadar zavlada klerikalno - komunistično carstvo. Odveč bi bilo omenjati, da ljudje, ki pod krinko skrbi za ljudstvo zavedno sejejo razredno sovraštvo in razkrajajo narodno in državno edinstvo, niso in nikdar ne bodo mogli ustvariti blagostanja, kajti dokler ne bo konsolidirana država v celoti, dokler se ne bomo zavedali, da nismo več v stari Avstriji, ki so jo sredobežne sile njenih narodov končno uničile, bomo plesali v začaranem krogu in življenje bo od dne do dne težje. Če bi ne živeli v času resne krize na vseh poljih družabnega življenja in bi ljudje radi gmotnih ne-prilik, ki jih tarejo, ne bili tako dovzetni za raznovrstne fantastične obljube, bi bila seveda podobna agitacija, naperjena proti narodu kot celoti, izključena ali pa brez posebnega uspeha. Tako pa se preprosti človek, ki misli v prvi vrsti nase in na svojo najbližjo okolico, kaj rad vjame na li-manice, češ, kdor več obljubi, tistega bom volil. Drugo vprašanje je, koliko bo dal po volitvah tisti, ki danes največ obljublja. Zboljšanje obstoječih razmer v taki obliki kakor jo servira -jo številni klerikalno - komunistični agitatorji zaslepljenemu ljudstvu, je mogoče samo v slučaju, če bi padla z neba nadnaravna sila, ki bi delala čudeže. Poleg teh1 pomislekov, za katere govori realno življenje, pa ne smemo prezreti še druzega važnega vprašanja. V bodoči narodni skupščini bo imela Slovenija 26 poslancev, Srbija 116, Hrvatska in Slavonija 68, Bosna in Hercegovina 48 itd. Recimo, da dobe klerikalci in komunisti pri nas absolutno večino mandatov. Kam pojdejo ti slovenski poslanci v parlamentu, kjer bo večina ali demokratska ali pa radikalna, nikakor pa ne klerikalna? V opozicijo, kjer bodo prav pridno pomagali drugim strančicam ovirati konsolidacijo države in vznemirjati že itak razburjene duhove. Vse njihovo delovanje in toliko opevane obljube se bo omejilo v pogledu ljudskih interesov v prazno besedičenje, v pogledu državne uprave pa na pogubno razkrajanje, ki nas v najboljšem slučaju lahko pripelje zopet tja, kjer stojimo danes. Pri politično, versko in kulturno tako diferenciranem narodu kakor je jugoslovenski. je treba odstraniti najpreje ona protislovja, ki v negativnem smislu vplivajo na državo kot celoto. Ker pa je ta celota nacijonalna, mora dobiti v prvi vrsti krepko nacijonalno podlago. Zidati brez te podlage, je nevarno in zločinsko in tega bi se morali zavedati vsi, ki gredo v znamenju klerikalno - komunistične agitacije na volišče. Dunajski poslanik Tihomir Popović. »Jutro« je razkrinkalo poslanika Popovi ca na Dunaju, da je intrigi-ral proti našemu celovškemu konzulu Svetozaru Rasicu in povzročil, da je bil slednji prestavljen v Zadar. Pripominjamo, da oni konzul Rašić. ki je ob odhodu poslal poslovilno zahvalo v nemške liste je bil prednik sedanjega Rašica. Ta konzul Rašić je bil pred par leti upravnik našega poslaništva na Dunaju, zelo agilen mož, dober delavec in pošten Jugosloven. Dogodilo se je torej, da je poslal Rašić naši vladi za pogajanja z Avstrijo obsežno poročilo o položaju na Koroškem o krivicah, ki se gode našemu narodu in o pravičnih zahtevah koroških Slovence^ na šolskem, kulturnem in gospodarskem polju. — Ali dunajski naš poslanik Tihomir Popović, pravi »Jutro«, je to poročilo postavil na laž in Svetozar Rašić je bil kaznovan s premestitvijo. »Jutro« zahteva, naj se Popović odstrani z Dunaja. — Na Raši-ćevo mesto pa je bil poslan Vaso Pro-86, tajnik poslaništva na Dunaju, ki da ima nalogo, da s svojimi poročili potrdi resničnost — Popovićevih navedb. O teh škandaloznih pojavih je do-bUo tudi uredništvo »Slovenskega Naroda« točna obvestila, na podlagi katerih moramo z vso odločnostjo ugoto- I viti, da je konzul Rašić sestavil svoje | poročilo po najboljših virih koroških rojakov. Nič ni neresničnega ali morda pretiranega. — Zato more in sme slaziti za pogajanja z Avstrijo edino le to poročilo konzula RaškSa, nikdar pa kako poročilo Tiće Popovića, tega nesrečnega našega diplomatskega zastopnika na Dunakj. O tem možu so se že davno čule čudne reči. — Ko je bil pomočnik zunanjega ministra, je spravil to ministrstvo pri vseh tujih diplomatih v najslabšo luč. Vsi diplomati tujih držav v Beogradu so že pred par leti sklenili v skupni ad hoc sklicani seji, da ne bodo občevali z zunanjim ministrstvom toliko časa. dokler bo tam Popović. Zato je moral oditi. — Pravili so tudi, da je Popović pošiljal v inostranstvo telegrame s podpisom dr. Trumbića, ne da je ta vedel za take podpise. — Popović se je bil dal že davno prei imenovati za poslanika na Dunaju, zato smo imeli tam samo — upravnika poslova. Popović pa je ostal v Beogradu in si dal tam izplačevati dunajske dijete. — Ko je prišel na Dunaj, je nastala na našem poslaništvu korenita sprememba na — slabo. Kdor ne mora, ne gre na poslaništvo in Popovića se naši ljudje izo-gibljejo kakor hudič križa. Kakšen diplomat je, je pokazal v koroškem vprašanju! »Jutro« po pravici zahteva, da ga — premeste z Dunaja! Tjakaj spada pač mož, ki pozna Dunaj, pozna Avstrijo, ali pozna posebno naše slovenske in sosednje hrvatske razmere, posebno Dalmacijo! Današnje »Jutranje Novosti« sc tirih* bavijo s to zadevo, ki jo v bistvu potrjujejo. Pravijo pit, da ie odbor NRS bavil s to zaJcvo že v ponedeljek in odposlal vladi in centralnemu vodstvu stranke v Beogradu obširen memorandum, ki - - zahteva še radikalnejšo remeduro nego vlutro«. Nas le veseli ta korak ljubljanskega odborj NRS. ker srno prepričani, da bo to več pomagalo nego vsa kričanja po časopisih. Tudi mi zahtevamo: Rašić naza.i v Celovec — Popović pa proč z Dunaja. Pošljite ga v Madrid, tam ne bo mogel ničesar i>okvariti! — Ako NRS hoče res kaj veljati v Sloveniji, naj pokaže tak uspeh svojega odkritosrčno mišljenega deJa! Boj za suverenost nad Barošeni in Delto. NAŠA NAČELNA ZAHTEVA JE ZAHTEVA NAŠE SUVERENOSTI NAD BARO ŠEM IN DELTO. — GLAVNI PROBLEMI SO GOSPODARSKI, FtNANC- NI IN PROMETNI INTERESI REKE. — Beograd, 15. marca. (Izv.) Pred- sednik naše delegacije v paritetni komisiji dr. O. Rybar je snoči z brzovla-kom odpotoval v Opatijo. Z njim je odpotoval tudi predsednik posvetovalne komisije dr. Matko Laginja, ki se ustavi v Zagrebu in potem nadaljuje pot na Sušak oz. v Opatijo, da osebno intervenira glede ureditve prometa s Kast-vom. Po zanesljivih informacijah vašega dopisnika je dr. Rybar za časa svojega bivanja v Beogradu bil v neprestanih stikih z vodilnimi faktorji. Glede vprašanj Baroša. Delte in Reke je v vseh detajlih razpravljal z ministrskim predsednikom Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Posebno detajlira-ao se je reški problem razmotrival trn včerajšnjih dopoldanskih m popoldanskih konferencah. Kar se tiče deiovanja> paritetne komisije v Opatiji, je treba omeniti da se bodo posvetovanja nadaljevala 1. o izpraznitvi Delte in Baroša in 2. o kompleksu problemov, ki zadevajo celokupne interese Reke. Rezultat konference v Beogradu je ta, da je potrebno razločevati dva vidika. Naše zahteve so kratko formulirane v dveh načelnih nih stališčih: 1. Treba ie v pošte vati odločno stališče glede zahteve da se prizna popotna suverenost kraljevine SHS nad Barošem in Delto; 2. rešiti je treba kot celote kompleks gospodarskih, prometnih in tehničnih vprašanj, ki obsegajo tako Reko, kakor Sušak oziroma Baroš in Delto, Kompleks teh vprašanj se pa mora rešiti v celoti, da se zavarujejo gospodarski interesi Reke in Baroša. Kar se tiče vprašanja naše suverenosti nad Barošem in Delto, je stališče naše vlada nepopustljivo, v tem ozfru absolutno ne moremo popuščati in vesti gotovih hrvatskih in drugih listov g!ed Baroša so v tem ozira popolnoma brez vsake podlage. Mi smatramo Baroš hi Delto kot sestavni teritorijalni del Sušaka in ne moremo privoliti v kako drugo resolucijo ha-roškega vprašanja. Stališče naših nrerodajnib faktorjev glede suverenosti Baroša in Reke je popolnoma opravičeno in za nas nesporno ter se naša delegacija nc bo dalje spuščala v kaka pogajanja. Pričakovati je iucfi, da Italijani ne bodo oporekali naši zahtevi glede suverenosti, kajti ta zahteva bazira na jasnih in preciznih izjavah italijanskih politikov in dokumentih. Pod izpraznitvijo Sušaka nikakor mi ne moremo razumeti Mrptraanitve nekaterih hiš na Sušaka, ampak je čisto jasno, da razumemo m interpretiramo izpraznitev Sušaka tako, da je treba izprazniti in nam odstopiti rudi Delto in Baroš. Kaj bi pomenila na primer izpraznitev Beograda? Mogoče samo izpraznitev nekaterih glavnih ulic, Terazij, Knez Mihajlo-ve ulice? Ne! Pod izpraznitvijo Beograda bi naravno razumeli tudi izpraznitev .savskega pristanišča. Kompleks vprašanj gospodarskega, fmančnega m tehničnega značaja v zvezi z načinom ureditve reške države in organizacije pristaniške službe pa se ima in se mora rešiti na temelju teritorijalne in prometne celine, katero tvorita v zemljepisnem smislu Sušak in Reka. Urediti je treba vprašanje vodovoda, urediti je treba vprašanje medsebojnega neoviranega prometa v reški luki. To so pa vprašanja, ki jih ie treba tako rešiti, da se ne okrni avtonomija in naša državna suverenost nad Barošem in Delto. Na drugi strani ni je treba zopet zavarovati interese Reke same. A. E. W. Mason: 38 KLIC NA POMOČ. RomarC Globoko je vzdihnila in zaihtela kot otrok. Njena odporna sila je bila zlomljena. »Ubogo dete, vse to je končano,« le dejal Hana ud. In vstal je. Toda pri prvem gibu, ki ga je storila, je zavpiia: »Ne!« in zagrabila njegove rokave s prsti. *Ali gosoodična. na varnem ste,« je rekel z nasmehom. Pogledala ga je debelo in bedasto, kakor bi te besede ne imele nobenega pomena za njo. Toda ni ga pustila iti. »Rada bi imela zagotovilo, Ha sem mi varnem,« je rekla z lahnim nasmehom. »Povejte mi, gospodična, kaj ste jedli In pili zadnja dva dni?« »To sta bila dva dneva?« je vprašala. »Bila sem tu v temi. Ne vem. Malo kruha, malo vode.« »Ta pa je slaba,« je dejal Hanaud. »Pojdimo proč od tu!« »Da, da!« je živahno zaklicala Celija. Stopila je na noge, a omahnila. Hanaud jo je objel ? roka »Vi ste *elo UubexnixU la uJda, a AO-LneUal Ofid —JMi o& JftzfiOL j Obrnili ao srčnim glasom in vsak dvom je izginil iz njenega obličja. »Mirna sem in zaupam vam.« Ricardo je vzel njen plašč in ji ga ogrnfl čez rame. Nato je prinesel njen klobuk in ona ga je dala na glavo. Obrnila se je k Hanaudu in spregovorila prijazne domače besede. »Ali stoji postrani?« je vprašala. In Hanaud se je glasno nasmejal in za trenutek se je i Celija sama nasmejala. Hanaud jo je podpiral, ko je stopala dol po stopnjicah v vrt. Ko so korakali mimo odprtih vrat razsvetljene govorilnice v zadnjem koncu hiše, se je Hanaud obrnil k Lemerreu In nemo pokazal s prstom morfijevo iglo in stekleničico. Lemerre je prikimal, stopil v sobo in vzel oboje seboj. Nato so prišli ven na vrt Celija je dvignila glavo in se ozrla navzgor v zvezdnato nebo in potegnila globoko vase hladni nočni zrak. »Nisem mislila,« je rekla nežno, »da bom še enkrat videla žvečile.« Šli so počasi navzdol skoz? celi vrt In Hanaud jo je posadil v čoln, ona se je pa obrnila m ga prijela za plašč. »Vi morate z nami,« jfe rekla s pooSarkom. Hanaud je skočil za njo. »Za danes zvečer,« je dejaf veselo, »sem vaš papa.« Ricardo in ostali so sledili in čoln se je o3- proti Ženevi, voda se je razburkala za njim! in žarela kot svetel ogenj, nočni veter jim je hladno pihal v obraz. Izkrcali so se v pristajališču; Lemerre se je priklonil proti Ćeliji in se poslovil. Hanaud je vedel Celijo gor na balkon re-stavranta in naročil večerjo. Ljudje so Še večerjali pri mizar?. Neka družba le settela pri kavi in Ricardo se je stresel, ko jo je pogledal. Sedeli so na istem prostoru, kjer sta bila prej Hanaud in Lemerre ž njim, predno so zapustili restavracijo in šli na pohod. V tako kratkem času se je nakopičilo toliko važnih dogodkov. Hanaud se je sklonil čez mizo t Celiji In rekel prijazno: »Ce smem prositi, gospodična, bodite tato prijazni in obleci te rokavice, da ljudje ne bodo videli vaših brazgotin na rokah.« Celija je sledila njegovemu nasveta. Malo je jedla in izpila kozarec šampanjca. Nekaj barve se ji je vrnilo v obraz. »VI ste zelo prijazni napram meni, vi m vaš gospod prijatelj,« je dejala z nasmehom proti Ricardti. »Toda za vas--< in glas se ji je treseL »Tibo!« je rekel Hanaud — »vse to je pri kraju in nočemo več o tem govoriti.« Celija je pogledala čez cesto na drevje, tfiIBBQ fatifi S£ 16 svetilo in temnilo. x Iučih restavracije. Zunaj na vodi jc nekdo prepeval. »Nemogoče se mi je zdelo,« je rekla mehko, »da sem tu, na prostem zraku in svobodna. ( Hanaud jc pogledal na uro. »Gospodična Celija, deset je že proč. Avto Mr. Ricarda čaka pod drevesi. Rad bi vas privede! nazaj v Aix. Najel sem stanovanje za vas v hotelu, in usmiljenka iz bolnice že čaka, da vam bo stregla.« »Hvala lepa, uronšfičuiv: jc rekla, »na vse ste mislili. Toda usmiljenke ne bom rabila.«: »Toda imeli jo boste,« je dejal Hanaud trtfno. »Sedaj se počutite bolje — da, toda kcf boste položili glavo na blazino, mademoisellc, bo za vas naravnost udobnost, da lahko koga pokličete. In v enem ali dveh dneh,« je pristavil uljudno, »boste morda v stanu, da nam poveste, kaj se je zgodilo v vili Rose v torek ponoči.^ Celija je zakrila svoj obraz za par trenutkov z rokami, nato pa je kratko rekla: »Da, monsieur ,povedala vam bom.« Hanaud se ji je spoštljivo priklonil. »Hvala vam, mademoiselle,« je dejal iu y< njegovem glasu je bil resen ton simpatije. Šli so po stopnicah dol in stopili na Riear-dov avto. »Rad bi še telefoniral.« je rekel ttauaud, *£« boatft & počakali.« Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« S n e 16. marca 1923. stcv. er^ Nase stališče pa je dalje tudi, da se morajo ta vprašanja rešiti v duhu po-mirljivosti, lojalnosti in prisrčnosti. In listo gotovo je pričakovati, da se bodo V Opatiji pogajanja in posvetovanja na-taljevala v tem smislu in v tej smeri. — Beograd, 15. marca. (Izv.) V smislu sklenjenega santmargheritskega sporazuma ima paritetna komisija dokončati svoje delo do 27. t. m« Gotovo pa je, da vsi problemi do tega roka ne bodo rešeni in da se delovanje pari* tene komisje mora podaljšati. VZPOSTAVITEV ŽELEZNI-ŠKEGA PROMETA Z REKO. — Beograd, 15. marca. (Izv.) Posebno delegacija s Sušaka se je obrnila na ministra saobraćaja s prošnjo, da Čimprej vpostavi promet z Reko. To prošnjo je delegacija utemeljevala s tem, da je promet za prebivalstvo na Sušaku neobhodno potreben. Minister saobraćaja je odgovoril, da v tem ožini ukrene vse potrebno in je pričakovati, da se odpre železniški promet z Reko tekom prihodnjih dni. Madžarska in promet z Reko. —» Rim, 14 .marca, (Izv.) Madžarski delegat na konferenci o Južni Železnici grol Teleky Je zastopnikom tiska na vprašani o tako stališče zavzema Madžarska z ozi-*>m na posvetovanje v Opatiji glede sistemizacije reške države izjavil, da so Madžari prvi, ki se vesele ureditve tega vpraŠa-ija. Z ureditvijo reške države In vzpostavitvijo dobrih odnošajev med Beogradom In Rimom more Madžarska samo pridobiti. Predvsem bo Madžarska s ▼zopstavItvOa prometa in otvoritvijo prose Budimpešta -Zagreb In Reka rešena Izolacije ter bo zopet zvezana z Jadranskim morjem In tako % ostalim svetom. Po malem« a s sigurnostjo se obnavljajo In vzpostavljajo odno-saji med državami ■ naslednicami Avstro • ogrske monarhije. Madžarska bo ar*a najbolj sadevoliaa s sporazumom v Opatiji* ki bo obnovil Reko v gospodarskeai smislu. Raika luka je neobhodno potrebna sa madžarski izvoz. In mora se reaktivirati felez-niiki premet med Reko in Budimpešto. Na ta način bodo madžarski agrarski la Industrijski produkti našli svojo staro pot na Sredozemsko merje. Končno le Telekv izdavil zastopnikom tiska, da med Madžarsko in Italijo niso nik-dar cbstoiale In ne obstoje nikake interesne d.'terence. Zamenjava avstrijskih kron v Dalmaciji. RelacTfa 4 : 1, fn tudi 6 : 1. Množina kronskih bankovcev. — Beograd, 15. marca. (Izvir.) Komisija, ki izbira uradne podatke o množini starih avstrijskih kron v tretji dalmatinski coni, je včeraj ministru financ poslala poročilo, da znaša po dcsedanlh podatkih množina starih kron. bankovcev 25,919.18! kron. Podatki so šele do polovice zbrani. V slučaju, da množina kronskih bankovcev ne presega 35 milijonov, se krone v zasedenem con! izmemajo v razmerju 4 :1. Gotovo pa je že sedaj, da bo znašala svota nad 35 milijonov, vsled česar se krone zamenjajo v razmerju 6 : 1. a« Tele! Sestava barskega volllnsga kabineta. ie sedaj objavi'en razpis novih volitev v naredno sobranja, ki se vrša dne 22. aprila t, L Glavni čili Stambolijskega Je apelirati aa narod, da odobri njegovo politiko. Stam-boliski pa tudi hoče obenem z volitvami razbistriti položaj v zemljoradnički stranki kjer je pečel s temeljitim čiščenjem polltfč-nh oseb, Y\ so skušale kompromitirati njegovo politiko. — SoH?a, 14. marca. (Tzvfr.) Stambo-HJski le sestavil novo volilno vlado. Kabi-aet je takole sestavljen: 1) Aleksander Stambolijskf, ministrsko predsedstvo in ministrstvo zunanjih zadev; 2.) Ivan Popov, ministrstvo notranjih zadev: tO Aleksander Boter, ministrstvo pro-svete; 4$ Peter J a ne v, ministrstvo financ; S.) Dr. Duparinov, ministr. pravde; SjJ Zoografski, min'str. poledelstva; Tj Rista Stolanov, min. javnih del; e\) Nedeljko A t a n a s o v, min. saobraćaja •0 M n r a v J e v, ministrstvo vojne. IZENAČENJE DFAGINJSKIH ĐOKLAĐ ŽELEZNIČARJEM. — Beograd, 15. marca. (Izvir.) Ministrstvo saobračaja je izdelalo načrt zakona a Izenačenju draginlsk b doklad železniškim nradn'kom in uslužbencem. Po tem aačrtu so določen! Isti drag-njskl razredi, kakor za ostale državne uradnike in uslužbence. V glavnem pa je treba še železničarje opredeliti po strokah in kategorijah. To vprašanje je še nerešeno. Načrt zakona se predloži tekom prihodnjih dni finančnemu odboru v razpravo in odobrenje. Katastrofalne povodnji v Srbiji in Banatu. — Beograd. 15. marca. (Izvir.) Po potrdilih iz notranjosti SrbPe so reke Vardar, Morava in Bregalnica Izstopile radi neprestanega deževja fz struge In poplavile vso okolico. Katastrofalna Je povodenl okoli Sltpa in Velesa. V Velesu so hiše pod vodo. Stan?e vode znaša nad 3 m. Povodenj je povzročila velikansko škodo. Oblasti so organizirale rešilno akcijo. Konsignirani so oddelki orožništva. — Beograd, 15. marca. (Izvir.) Reki |Ti?a, Donava in pritoki so stopili iz bregov in poplavil? vso banatsko ravnino. Katastrofalno škodo Je povzročila reka Begej. Del mesta Velikega Bečkereka je pod vodo. Skcda ie neprecenljiva. ; KONVENCIJA S CEHO-j SLOVAŠKO PODPISANA. — Beograd, 15. marca. (Izv.) Vče-faj je bila podpisana v ministrstvu zunanjih del konvencija med našo kraljevino in Češkoslovaško republiko, nanašajoč se na vzajemno pravno moč. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. — Beograd, 15. marca. (Izvir). Na Včerajšnji konferenci je dr. Rybaf kot delegat na rimski konferenci poročal o glavnih rezultatih konference. O južni železnici je podal poročilo zunanjemu ministru dr. Ninčiču in ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Pogajanja v Rimu ne teko tako gladko, nastopile so nekatere diference in nesoglas;a med raznimi delegacijami. Zaključka konference še ni tako hitro pričakovati in ie vlada odposlala našemu delegatu Avramoviču nova novodlla. Dunaj, 15. marca. (Izvir.) Po poročilih z Rima sedaj teko precei gladko pogajanja o Južni železnici. V gotovih vprašanjih je dosežen sporazum. V Rim je prispel ravnatelj Kreditnega sasjsjj| Mauthnet t _ BS 1 n 1 i I I Anglija pripravlja intervencijo med Francijo in Nemčijo. Izjave parlamentarcev v angleškem parni en tu. — London, 14. marca. (Izvir.) Na včerajšnji sej je lord Fisher v spodn'i zbornici Izjavil, da Anglija glede ruhrske akcije ne more več ostati miren opazovalec in je obenem naglršal, da je potrebna revizija versalllske mirovne pogodbe. Lord Robert Cecil Je na drugi strani Izavil, da se Jo po-loža! v ruhrskem ozemlju zelo poslabšal In da prJpravlja Društvo narodov predlog, s katerim se bo naprosila Anglija za posre-dovan!e med Francijo in Nemč'io. Lord Mac Neil je izrazil željo, da Anglija še nadalje ostane prPateljica Francije, a da mora pri tem varovati svoje lastne interese. Predlog lorda Simonsa. da AnglPa Intervenira v ruhrskem vprašanju, je zbornica spreela z 201 glasom. Zanimivo pa je dalje, da je bil vladni predlog, ki se izreka proti intervenciji, sprejet le samo s 249 glasovi. ANGLEŠKA DELAVSKA STRANKA ZA INTERVENCIJO V PUHRSKEM VPRAŠANJU. — London, 14. marca. (Reutcr). Parlamentarni poročevalec »DaIIy Telegraplia« Javlja, da v najkrajšem času odpošlje posebno delegacijo v ruhrsko ozemlje, ki bo imela nalogo na mestu in osebno proučiti položaj. Delegacija bo po tem predložila strankinemu izvrševalr.emu odboru podrobno poročilo, da bo potem stranka lahko pričela s primerno akcio v parlamentu. — London, 14. marca (Izvir.) Današnji ministrski svet ped predsedstvom Bonnr Lawa je razmotrival položaj v ruhrskem ozemlju in vprašanje interevencije od strani Anglije. Angleška vlada stoji na stališču, da za sedaj ni umestno spremenili stališča Angine napram Franciji. V dplomatičnih krogih je razširjena vest, da bo Anglija skušala nemškega državnega kancelarja pripraviti na tof da poda primerno izjavo glede akcije, kj izhaa od strani Amerike, Anglije fn neke nevtralne države za ureditev reparacfTsVega vprašanja. Gre v prv! vrsti za mednarodno gospodarsko konferenco. LJENINA ZABELA KAP. — Parz, 14. marca. (Izvir.) Po nekem poročilu »Agencije Havas« iz Helstngsfor-sa Je Ljenina ponovno včeraj zadela kap. N;egovo stanje je kritično. Sovjetska vlada izdaja buletine o poteku njegove bolezni. — Moskva, 14. marca. (Izv.) Kakor ob* Javlja Ruska brzojavna agentura, se je stanje Ljenina znatno poslabšalo. Glasom zdravniške buleflna so nastopile komplikacije v krvotoka. Delovanje srca Je dosedaj še dobro. PRVI REDNI BUDGET SOVJETSKE RUSIJE. Berlin, 15. marca. (Izvir). Po poročilih Iz Moskve ie proračunska komisija komisarijata za finance Izdelala za leto 1923. prvi redni budget sovjetske Rusije. Budget izkazuje 1,418.816.517 zlatih moljev potrebščin. Proračunski deficit znala 362 milijonov zlatih rubliev. Dohodki znašajo nad 900 milijonov. Med izdatki fungirajo postavke: a) za promet 460 mllfIonov, b) za vojsko in mornarico 230 millonov, t) ca notranje posle 48 milijonov. Najmanjši izdatki so določeni za pravosodje 7 milijonov in za delo 2 milijona. PROCES PROTI KATOLIŠKIM DUHOVNIKOM V MOSKVL — Varšava, 14. marca. (Izv.) Listi na-? znanjajo, da se je pričel danes v Moskvi proces proti nadškofa Klepiku la IS katoliškim duhovn'kom, ki so obtoženi, da so 1. 1918. delovali proti sovjetom in da so se branili izročiti boljšcviškim oblastem vrednostne predmete, ki so se nahajali v petro-gradskih cerkvah. Kazenski zakon določa za prvo dejanje smrtno kazen, sa drugo Ijie xačletaa J*£* NEMČIJA PLAČALA ANGLEŠKI BANKI 43 MILIJONOV ZLATIH MARK* — Berlin, 14. marca (Izv.) Državna banka je na zadolžnice. zapadle 15. t m, danes odposlala in nakazala angleški banki 48 milijonov zlatih mark. — London, 15. marca (l*v.) Amsterdamski »Haadelsblad« javila, da Je včeraj pet železniških vozov, naloženih z nemškim plačilem Angleški banki v znesku 48 milijonov zlatih mark, pasiralo obmejno postajo OldenzaiL INTERVENCIJA VATIKANA NA IRSKEM. — Dobita, 14. marca. (Izv.) Na odredbo Vatikana je odpotoval na Irsko poseben delegat papeža msgr. Luicio, da poskusi pomiriti republikance in meščansko stranko na Irskem, da se tako odstrani meščanska vojna. TROOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN AVSTRIJO. — Rim, 14. marca (Izv.) Danes se je pričelo novo čitanje načrta trgovinske pogodbe med Italijo in Avstrijo. Italijanski de-legatje so predložili svoje zahteve avstrijski delegaciji, ki jih ima tekom prihodnjih dni proučiti. Avstrijska delegacija tudi predloži posebne zahteve. PODRŽAVLJENJE BU§TJEHRADSKE ŽELEZNICE. — Praga, 15. marca (Izv.) Kakor objavlja češkoslovaški tiskovni urad, je na podlagi obvestila železniškega ministrstva dosežen sporazum med zastopniki države in med zastopniki privatne družbe Buštje-hradske železnice. Država nastopi kot edina naslednica v lastnini železnice, ki bo v najkrajšem času podržavljena. Sporazumna pogodba se predloži parlamentu v odobrenju. ilicne vesti. = Radić skliče hrvatski državni sabor. Hrvatski listi poročajo, da namerava Stjepan Radić sklicati dne 23. marca vse hrvatske poslance v Zagreb na konferenco* ki se bo proglasila za hrvatski državni sabor. Na tem saboru bo dal Radić sestaviti pogoje za sporazum z Beogradom. Na ta sabor Radić povabi tudi predstaviteljc vseh političnih strank iz Srbije. »Obzore razpravlja o tem Radićevem načrtu in pravi: »Hrvati nečejo nasilne spremembe ustave, marveč hočejo priti do sporazuma zakonitim in parlamentarnim potom. To je v nedeljo Radić kot zastopnik ogromne večine Hrvatov ponovno naglasak« — Iz tega bi se dalo sklepati, da je Radić končno vendar le uvidel pogubnost svoje dosedanje politike in da išče izhoda iz zagate. Ni torej izključeno, da se v novi narodni skupščini nepričakovano pojavi tudi Stjepan Radić. r= Jugoslovenl na okup! Predsednik demokratske stranke je poslal dr. Tomljenoviću bivšemu hrvatskemu banu, ki je kakor znano, svoječasno izstopil iz demokratskega kluba in kandidiral v hrvatskem Primorju na svojo pest proti Svetozarju Pribičeviću, pismo datirano z dne 26. februarja. To pismo je tako zanimivo, da ga priob-čujemo v celoti Glasi se takole: »Na pozdravu s shoda, na katerem sta sestavili neodvisno jugoslovensko listo, katere nositelj ste Vi, se iskreno zahvaljujem vsem udeležencem in Vas prosim, da jim sporočito mojo zalivalo. Samo nepredvidene, nepovoljne razmere so razlog, da se moja akcija, uvedena pod geslom »Jugosloveni na okupU ni dosedaj razvila po vsi državi, kakor sem želel. Raduje me, da je hrvatsko Primorje z bližnjo okolico, kjer je jugo-slovenska zavest najpreje objela Širše narodne sloje, prvo stopilo na to pot in zbira okrog mojih prijateljev iskrene Jugoslovene ne glede na prejšnjo strankarsko pripadnost. Zlasti mi je milo, da zrem v vaši družbi znanega in priznanega borca dr. Dinka Trinajstiča in vašega uvaževanega tovariša g. Kučića. Vaše dosedanje delovanje na zbliževanju Srbov in Hrvatov dobiva s tem posebno priznanje. Prepričan sem. da boste Vi in tamoSnjl prijatelji močna podpora mo.'i daljnji akciji za narodni sporazum. Gledajoč v vašem uspehu splošni narodni interes, pozdravljam vse Vas, volilce, kakor bodo ta uspeh pozdravljali vsi Jugoslovenl, ki v sporazumu Hrvatov in Srbov zro najzanesljivejšo podlago naše nedeljive narodne države in našega narodnega ujedinjenja. Tudi pri tej priliki iz vsega srca ponavljam: »Na okup Jugosloveni! Ljuba Davldović.« — Dr. Tomljenović in njegovi somišljeniki seveda izrabljajo to pismo v agitaciiske svrhe, dokazujoč, da Je predsednik demokratske stranke Davidović popolnoma na njihovi strani in da odobrava njihovo borbo proti Svetozarju Pribičeviću. Ako je to pismo avtentično, potem bo morda dalo povod ta to, da bo prišlo do popolne ločitve mod pbema voditeljema demokratske stranke Davidovićem in Pribičevićem. == Nemško priznanja. Izdajatelj dnevnika »Pie Dank«, g. Landsburg, piše: »Za Nemca je bilo trojno stališče možno napram pogojem versaljske pogodbe. Izbirati je mogel med moralnim, realističnim in diplomatskim zreliščem. }. Moralno stališče: Pošteno •a Imfe Boitem ama iazubilt Pošten Človek pbča svoj dolg. Torej lahko pošteno plačamo. 2. Realistično stališče: Nalagajo se nam davščine, katerim odrekamo postav-nost Toda sovražnik je v veži naše hiše in mi smo brez orožja. Nekoč bo naš položaj bolj ugoden, kajti politične konstelacije se izpremin;*ajo. Potemtakem plačajmo ... pa mislimo na osveto. 3. D i p 1 o m a t s k o motrlšče: Naš smoter je, olajšati aH preklicati naložena nam bremena. Kako se nam to obnese? Ako izkoristimo gospodarsko skupnost narodov . . . Nemčija ni prisvojila nobenega teh treh vidikov. Krenila je na stranpotico. pogubno stran-potico. Tajila je svojo plačevitost ali zmožnost plačevanja ter uganjala politiko, katera je v neverjetno kratkem času uničila njeno plačilno zmožnost. Oprijela se je deske — papirjev — in v nekaj letih zapravila desetkrat toliko, kolikor je zahteval neprijatelj. Gospodarstvo. —g Žitni trg v Sombcru. Sombor 14. marca. (Izvir.) Radi deževja je povpraševanje po blagu nrnimalno. Pšenica notira 450—455, koruza 250—275. oves 300—310, pšenična moka »0« 670—675, otrobi 1S0— 1S5. Tendenca mirna. — g Zagrebški trg. Zagreb 14. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica (75—77 kg) 450—452.50, nova rumena začasno suha koruza 255—275, umetno sušena 300—305, ječmen za pivovarne 215— 225, oves 290—295, pisani fižol 410—415, beli 400—405, pšenična moka »0« 675—700 »2c 650—675, »6c 625—650, za krmo 225, drobni otrobi 160—180, debeli 225—230. Neizpremcnena tendenca. — g Novosadska blagovna borza 14. marca. Novi Sad, 14. marca. Cene v dinarjih notiralo: Baška pšenica 445, baškj ječmen ponudba 315, baški oves 2S5—287, sremski duplikat kasa 315, baška koruza dupl. kasa za april 275, koruza za april 4% kase 270, koruza prompt 250 baška koruza 40% kasa 255, beli baški fižol ponudba 450, pšenična moka baza »0* ponudba 650, otrobi v papirnatih vrečah 157—160. Neizpre-menjena tendenca. — g Zagrebški tedenski semen). Semenj radi dežja slab. Posebno malo sena In drv. Kupcev največ Italijanov, ki so kupovali snmo iiajbo! še biarco. Cene so notirale: voli I. 10—12, II. 9.50—10.50, III. bosanski 8.50—9.50, biki 10.50—11, krave I. 10—11, II. 9.50—10, bosanske 5.50—7, svi-n'e I. 25.75—25, TI. 23.50—24.50. III. 21.25— 22.50, teleta I. 12.50—14, II. 12—13, zaklana 14—16.50, seno I. 200. II. 150, za mtc, detelja 121.50—225, slama 100 Din. za mtc, cepljena drva 300—350, za večji voz, žagana In cepljena 150—200 Din. za man.Ši voz. — g Oeogradska blagovna borza 14. marca. Beograd, 14. marca. Blagovna borza danes ni delovala. —g Dobava skre?n*s"k h svetfljk. Pri ravnatelstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 29. marca tt. ofertalna licitacija clede dobave 2560 skretniških svetnik. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubl-anl Interesentom na vpogled. —g Dobava razn h železn'čhrsklb po-trebščn. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 5. aprila ti. oferiLilna licitacija glede dobave škatcIJ, zabojev, torb za uslužbence, ključev za konduktere, signalnih piščalk In motvoza za piščalke. Predmetni oj-las Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava nap*sn!h tabel, pečatnjkov Trm In š'amp'Ik za frrmčno kontrolo. Dne 31. marca ti. sa bo vršla pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo spodaj označenih predmetov za finančno kontrolo, in sicer: 935 komadov pečatnikov za vosek, 3995 komadov pečatnikov za vosek t arabskimi tekočimi številkami, 935 komadov štnmpilk iz kavčuka z blazinico, 160 komadov firm (uradnih grbov) in 868 komadov napisnih tabel. Predmetni ojrlas Je v pisarni trgovske In cbrtniške zbornice v L.ubljani Interesentom na vpogled. —g Predaja drv. Pri kr. direkcij Sum v Vinkovcih se bo prodalo na javni dražbi dne 5. aprila ob 11. uri dopoldne 1951 ms izdelanih drv iz raznega lesa. Predmetni oglas je v p'sarnl trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja bukovi drv. Pri kr. direkciji šum v Vinkovcih se bo prodalo na javni dražbi dne 3. aprila ti. ob 11. uri dopoldne 33.292 m* Izdelanih bukovih drv. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava električnega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Su-botic) se bo vršila dne 30. marca ti. ofertalna llcltacla glede dobave raznega instalacijskega električnega materiala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice t Ljubljani interesentom na vpogled. —g Stlanesov koncern nakopale zem-ffišca v ArgentnilL Iz Berlina poročajo: Stinnesov koncem se le pogajal tri mesece z vlado argentinske province Corrientes za nakup obsežnega zemljišča, na katerem se bo gojila bombažna kultura. Slednjič le omen'enl koncern kupil kolonijo Nouva Valenzia pri Corrientesu. —g Kongres mednarodne trgovske zbornice ▼ Rimu. Dne 18. tm. se prične v Rimu zborovanje mednarodne trgovske zbornice, (ki ima svoj sedež v Parizu), katerega se udeleže delegatke iz vseh držav sveta. Posebni interes za ta kongres kaže Amerika, ki bo na niem zastopan* oo }50 Velik volilni shod NAPREDNEGA BLOKA se vrši danes, 15. marca ob 20. ▼ »UNIONU«. Govorita gg. kandidata profesor Josip Reisner in dr. Vladimir Ravnina r. VSI NA SHOD! Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Četrtek, 15. marca: Jenufa Red D Petek, 16. marca: Vrag in Katra Red D Sobota, 17. marca: Tosca Red C Nedelja, 18. marca: Vrag fn Katra Izven Ponedeljek, 19. marca: Gorenjski flr.vček Izven. DRAMA. Četrtek, 15. marca: Othello Red C. Petek, 16. marca: Zaprto. Sobota, 17. marca: Za pravdo fn srre Red A Nedelja, 18. marca: ob 3. popoldne: Mada-me Sans Gene Izven ob 8. zvečer: Othello Izven PonedeKek. 19. marca ob 3. popoldne: Za pravdo in srce Izven ob 8. zvečer: Ugrabljene Sabinke Izven e e e — Iz p!sarne Šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. V soboto 17. in v nedeljo 18. marca cb 8. uri zvečer se vpri-zori Marije Kmetove drama dvodejanka »Mati« ter Rado Murnikova burka »Bucek v strahu«. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik pri blagajni. — Slovenska umetniška razstava v Češkoslovaški. Sdruženi v#tvarn£ch morav-sk£ch v Hodoninu na Moravskem Je povabilo vse slovenske umetnike potom Strokovnega udruženja, da bi priredili umetniško razstavo v Hodoninu. Ker Je rbjnl zbor imenovanega udruženja v principu soglasno sklenil udeležitev na razstavi, le odbor po dobljenih točnejsih informacijah Iz Ho-don:na sklenil povabiti vse umetniške klrb* v Sloveniil na sestanek, ki nai odloči, ali naj se razstavi v oddelkih po klubih ali pa enotno; na tem sestanku se bodo reševale tudi druge zadeve, tičoče se te razstave. Opozarjamo še enkrat vse klube, naj določijo po dva zastopnika kot delegata za ta sestanek, ki se vrši nepreklicno dne 18. t. m. ob 10. predpoldne v društveni sobi (poslopje Glasbene Matice, Gosposka ulica, 2. nadstr. vrata 25.) Razstava, na katero opozarjamo že sedaj vse obliku!oče umetnike, se bo vršila 1. septembra t 1. Predstava »V KRALJESTVU PALČKOV« se na splošno željo ponovi t nedeljo 18. t. m. ob 15. popoldne v opernem gledališču. Glasbeni vestnlk — Danes zve5er (četrtek, 15. t. m. ) točno ob 20. zvečer se vrši v FilharmoniČni dvorani klavirski koncert slovenskih pianistov g. Antena T ros ta In njegove soproge ge. Claire Trost - Fiedler. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, ki bo nudil poslušalcem mnogo umetniškega užitka. Spored le prvovrsten ter jc podrobnejši program dobiti v Matični knjigarni. Sedežev vseh vrst je še dovolj na razpolago. Vstop- I ntce se bodo predajale v Matični knjigarni j do 6. ure zvečer In pri koncertni blagajni pa od pol. 8. dalje. — Pevski zbor Ga^bene Matice r LJubljani. Vaja za ženski zbor sc vrši v četrtek 15. t. m. ob 6 in četrt, za moški zbor pa v petek, dne 16. t m. cb isti uri. Pclnoštc-vilno. Odbor. — Prednaznanflo. V petek, dne 2\ marca 1923 ob 8. zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union klavirski koncert naj« znamenitejše klavirske vituozmje, velikega francoskega naroda Btanehe Selva. Umetnica bo Izvajala na svojem koncertu največja klavirska dela In to Izključno le svrjh rojakov. Umetnica nam pokaže francoska klavirska dela v najlepši izberi, cbenem pa tudi v nalidealnejšem izvajanju. Končen se vrši pod protektoratom francoskega instituta ljubljanskega. Vstopnice bedo v predprodaji v Matični knjigarni od 17. mar-ca dalje. — Mus'cal Times pravilo, da Gouno-dov »Faust« ni Gounodov. Veliki mojster ga Je baje Izmaknil mlademu učencu na Konservatorilu ter ga dal uprizoriti. Ko Je dijak ob predstavi spoznal svojega Fausta v Gounodovem, Je zblaznel in bil odvedet? v umobolnico, kjer Je umri čez 14 dni. Kjf Je resnica? T Volilna skrinjica NAPREDNEGA BLOKA v Ljubljani je - četrta! SBLm c fRAK trate §tev. 62 »S L O V P N S K I NAR OO« dne 16. marca 1923. Stran 3 Dnevne vestin V Ljubljani, dne 15. marca 1923. — Klerikalno pravo lice. Ob prevratu so bili naši klerikalci zelo majhni in ponižni, ker so se zavedali svoje velike krivde, ki si so jo naprtili pred vojno in po vojni. Trepetali so pred pravično kaznijo, zato so se hlinili, da so postali iz Savlov Pavli iz zagrizenih — V volilnih komisijah v Ljub!Jani ostane.o vsi oni člani in namestniki predsednika, ki jih je imenovalo predsedstvo deželnega sodišča. — Kraljev dar đ'jaštvu. Po poročilih beogradskih listov Je Nj. Vel. kralj poklonil Dijaškemu ferijalnemu Savezu Karagjor- avstrijskih hlapcev in habsburških stre- | si-v dvor v Topoli. Ličen gradič, ki je ie v žajev navdušeni Jugosloveni. Da na zu- ; t0 svrho Preurejen, se izroči 1. maja vod- naj dokumentirajo svojo metamorfozo, so hiteli spremeniti Katoliško tiskarno in Katoliško buk varno v »Jugoslovansko tiskarno« in »Jugoslovansko knjigarno«. Delali so se velike Jugoslovene in njih voditelj dr. Korošec je v začasnem narodnem predstavništvu slovesno izjavil, da je prenehal biti Slovenec, da je odslej samo še Jugosloven. Zakaj so to delali klerikalci? Ker so se bali, da bi revolucionarna doba ob prevratu ne postavila vislic in ne nabila pušk za vse one, ki so imeli obremenjeno vest z neštetimi lopovščinami in zločini, naperjenimi proti delu za narodno osvoboditev in ujedinjenje. In res so s to svojo nehotično hinavščino osleparili in prevarili vso jugoslovensko javnost, ki je verjela, da so naši klerikalci postali v resnici iz avstrijskih in habsburških Savlov jugoslavenski Pavli. Samo naš list jim je opetovano spraševal kosmato njihovo vest in jim odkrito povedal v lice, da ne verjame v njihovo spreobrnitev. In takrat so se postavljali v pozo razžaljene nedolžnosti, se zaklinjali, pri-dušali in klicali Boga in vse svetnike za svedoke, da ni pod solncem bolj prepričanih in bolj navdušenih Jugoslo-venov in bolj zvestih podanikov naše kraljevine, kakor so oni, slovenski klerikalci. In tako je napočilo peto leto po osvobojenju. Klerikalna golazen se sedaj čuti varno in nič več se ne boji ne ljudske sodbe In kazni božje za svoja zagrešena zlodejstva. Ker jih nič več ni strah, zato so klerikalci sedaj vrgli krinko z obraza in se smelo kažejo v vsej svoji stari nagoti protinarodnih in protidržavnih subjektov. Danes pa ljudje, ki so samo vsled dobrodufinosti in v resnici krščansko - slovanskega usmiljenja utekli zasluženim vislicam ln zasluženi svinčenki, objestno kriče na nsta »Slovenca« v svet: »Slovenski narod le kmalu Izpregledal kruto pre-vsro In »bratske« namene beogradskih »Osvoboditeljev«, ki so med vojno tihotapili, verižili in sleparill po vsej Evropi . . . Vedno bolj se je zato dvigal v našem Pudstvu klic: »Srbi da, a pod Srbe nikdar!« Tako si klerikalne junačine drznejo pisati danes, preje pa so robotali kot sužnji Habsburžanom, opravljali službo avstrijskih in nemških biričev in žbirov ter se valjali v prahu in blatu kot cucki pred svojim gospodarjem, pod korobačem Nemca in Habs-buržana. Te propalice igrajo sedaj vlogi ponosnega Spanca in tulijo v svet: »Srbi da, a pod Srbe nikdar!« Toda klerikalna objestna gospoda s) naj zapomni, da še ni vseh dni — večeri — Neresnične vesti o spremembah pri pokrajinski vladi za Slovenijo. Predsedstvo pokrajinske uprave objav-J.a: G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar je prejel pod št. 599 od ministra za notranja dola Vujičića nastopno brzo* javko: »Popolnoma izmišjena in tendenciozno objavljena je v Clcvartčc-vem »Eeogradskern Dnevniku« z dne 14. L m. vest, da sem konleriral s predsednikom ministrskega sveta o Vasi odstavitvi z mesta pokrajinskega namestnika.« — Akcijski odbor narodno radikalne stranke za Slovenijo v Ljub-Eanj pa objavlja v današnjih »Jutranijh Novostih« to-le brzojavko: »Napram r aim časnikarskim vestem se ugotavlja, da nista bila gg. dr. Ažman in Ko-- pozvana na poročanje v Beograd in da se tudi nista udeležila nobene seje glavnega odbora narodno radikalne stranke . . . Vse kombinacije o spremembi osebe namestnika Slovenije so Proste fantazije.« — Vesti o razpustu obč. odbora v Kočevja. Predsedstvo pokrajinske uprava za Slovenijo nam sporoča, da so vse vesti o razpustu obč. odbora v Ko-Jevja od kraja do konca izmišljene. — Ker nimamo vzroka dvomiti o resničnosti tega demantija, vprašamo, ali je Pošteno, ako se spravljajo v javnost Zšoij v volilnoagitacijske svrhe vesti, ••d so tendenciozno izmišljene? Meni-teo, da bodi za poštene stranke tudi v volilni borbi poštenost ena izmed glavnih smernic volilne agitacije. — Vpokojitev velikega župana dr. Bsltiča. Po poročilu našega beogradska dopisnika je bil veliki župan dr. Vilko Baltič upokojen na podlagi § 70 zagona o činovnicima. — Dragjnjske doklade že'ezničar-ieni. Pokrajinska vlada razglaša: »Povodom raznih tendencioznih vesti, ki se namenoma širijo med železničarji, objavlja g. minister saobračaja, da se bodo brezpogojno vsem železniško-direk-tiJskim organom v novih krajih izenačile draginjske doklade z dokladami njihovih tovarišev v Srbiji, kakor se je to izvršilo že za druge stroke. Te povišale doklade se jim bodo priznale, kakor ostalim strokam, od prvem marca i* L« stvu Saveza. — Tavčarjev večer. Jug. napr. akad. društvo »Jadran« priredi v torek, dne 20. marca ob 20. v dru~ št veni dvorani (»Napred. dijaškega doma«) v počaščen je spomina svo- j jega starešine in častnega člana dr. Ivan Tavč ar i a spominski večer z akademijo. Na programu je predavanje o pomenu dr. Ivan Tavčarja in njegovega dela na kulturnem, političnem in gospodarskem polju, z ozirom na razvoj Slovencev. Sode* luje društveni pevski zbor. Vljudno vabimo vse gg. starešine (bivše »Slovenijane*) in vse napredne akademike. — Odbor. — Pristojbinski ekvivalent Na poziv trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo se je vršilo včeraj popoldan v zborničnih prostorih posvetovanje zastopnikov našega zadružništva, po-sojilništva, bankarstva, hranilništva, dalje industrijalnih in trgovskih organizacij. Po uvodnem poročilu zborničnega tajnika g. dr. Frana Windischerja o bistvu in pomenu tega davčnega bremena je podal zbornični konzulent g. Fran Žagar pismene predloge za reformno akcijo. Po daljši debati, katere so se udeležili gospodje dr. Fran Cerne, dr. Windischer, F. 2agar so bili li sprejeti soglasno predlogi zborničnega referenta, ki se tičejo načina odmere, odnosno akcije za odpravo pristoj-blnskega ekvivalenta. Temeljem teh za-ključkov izdela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spomenico, ki se predloži finančni upravi in zakonodajnemu odboru Narodne skupščine. Predmetno vprašanje ie tehtovite važnosti za denarne zavode, hranilnice, posojilnice, banke, razne korporacije ter za pridobitne družbe raznih vrst in strok. — V stalni pokol ?e stopil profesor na drž. realni gimnazij! v Celju g. Jof*a Kožuh. Gosp. profesor Je b;l vedno pril'ubJ'en med đVfafHrom radi svo'ega blagega zna-ča'a. Njegovi bivši »n sedani učenci mu fz srca želi'o, da bi zasluženi pokoj užival dolgo vrst let. — Poroč I se fe v Celju g. Lovro Mi-MavcTC carinik v Čakovcu z gdč. Marico Pušnik, hčerko hišnega posestnika g. Puš-nika v Oaberju pri Celju. Bilo srečno. — Olvoritev telefona v Scleh nad Škotto Loko. Pri poŠti Selca nad Skojo Loko ;e b!la dne 1. marca ti. otvoriena telefonska centrala z javno govorilnico za kra!evnf in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Otvoritev telefona r fliifllaa*!. Dne 20. Januarja ti. Je bila pri pošti Guštanj otvorena telefonska centrala z Javno govorilnico za kra?evnl In medkrajevni promet z orne eno dnevno službo. — Pošta na Dovjem—opuščena. S prl-vol?enrem poštnega ministrstva štev. 9570 od 2!. februarja ti. se dre IS. marca ti. začasno opusti pošta Dovje. Obenem se pri-de!e kraji Dovie. Belica In Scdelčnik pošti v Mojstran*. Dne 16. marca ti. se uvede pri pošti Mo:strana dostavljane p?š'nlh pošiPk po se'skem pismonoši v kra'u Dov- i je. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah. — Neznanemu posTlateFti p*sma Iz CcT'a. Dobili smo pismo Iz Celja, datirano z dne 13. tm., ki se nanaša na porotni slučaj Stergar. Pismo fe brez podpisa. Ker Je | torej anonimno, vsebine tega pisma ne moremo uporabiti. — Sporazumne ž?!eznrčor?ke oriran'za-cfje v Celju imajo v petek 16. t. m. ob 18.31 > v ami| dvoran! protestni sbod proti zavla- | čevanju Izenačenja dravinjskih In stanarin- ! skih doklad za železničarje. — Volišča v občini o1'c,llcs:C.e\)c. Kn* kor mcsfft Olje. i^na t'*di okolica Celje rfve volil"?. Za volilce iz Lave. Lozni^e. Babnc^a, Medloga. Ostro?nec!a. B-ecja, Mi* k!*v2cvccja hriba, Lise, Poh"l. Košric<*, Za* vodne. Pečovnika in Zagrada sr nahaja vo« lišče v posvetovalnici občinske hiše na Bre* za volilce iz Gabrja, Spodnje Hudinje, j Zgornje Hudinje, Lcskovca in Dobrove sc I nahaja v poslopju oroŠkega vrtca v Gaber* ju St. 120. — Prepoved točenja alkoholi v Celiti. Mestni magistrat cel ski objavlja razglas glede prepovedi točenja alkohola ob dnevu pred volitvami, na dan volitev ln na dan po volitvah. — Davek na vozla v Celja. Mestni magistrat razglaša, da je pokrajinska u- prava na podlagi sklepa občinskega sveta celjskega z dne 4. januarja ti. dovolila, da pobira mestna občina celiska v koledar-sk em letu 1923 občinsko davščino na vozila v Izmeri in po pravilniku, kakor Je bi) ob avljen v naredbi bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921 v Uradnem listu štev. 17b In glede §§ 9 in 10 spre-men:en z naredbo z dne 4. avgusta 1922 Ur. list št. 85. — Stavbeno gibanje v Celja le bilo v zimskem času precej živahno. Palača Jadranske banke v Aleksandrovi ulici bo tekom letošnjega leta dogotovljena in cddana stanovanjskim svrham. Tudi tvrdka »Zlatar-ka« bo kmalu dogotovila svojo velko stanovanjsko hišo pred GroMo. Tvrdka We-sten gradi v Gaberju novo stanovanjsko hišo, ki bo tudi tekom leta izročena svojemu j namenu. Upajmo, da se a tem vsaj acJcoliko i omili stanovanjska beda v našem mestu. Treba pa bi bilo, da bi se tudi drugi denarni zavodi v Celju zganili ter v smislu stanovanjske naredbe pričeli graditi stanovanja za sveje uslužbence. — Šentjakobski gletfcd škl oder t LJubljani V soboto 17. marca: .Mati« In »Eu-cek v strahu«. V nedeljo 18. marca: »Mati« in »Bucek v strahu«. — Herman Wendel v Beogradu. Znani nemški p satelj Herman VVendel, ki se je nedavno te^a mudil tudi v Slovenji, je te dni prispel v Beograd, ker ostane deli časa. Prihodnjo soboto bo imel v veliki dvorani na vseučilišču javno predavanje o Nemčiji I. 1871. do 1918. — »Aliinchener med'z. WochensehrJft« z dno 2. raarca 1923 svari nemške Roent-genasistentke pred službami v Jugoslaviji češ, da odločujoči faktorji ne drže danih obljub in imao uboge reve, ki se dado zapeljati v Jugoslavijo, po preteku 1—2 mescev velike neprijetnosti. Plača, ki je v splošnem nezadostna, namreč 2000 Jugo-kron mesečno ter prosto stanovanje, prehrana, perilo, luč in kurjava, je labilna, ker se skuša uve1?av1'at! razne odbitke (n. pr. za hrano po 25^). Pred sprejemom težke ! službe nai si zagotovi angažlranka meseč-i nih 1000 Din plače in popolnoma prosto j štacijo, predvsem pa si je treba izgovoriti lastno sobo. Sploh naj se zanimao za take službe le prvovrstne moči, ki so v svoji stroki samostone in zmožne vzdržati dober sloves nemškega eksaktnega dela. Vsak Nemec, bodisi možki. bodisi ženska, more koristiti svoji domovini le, ako pomaga, da se čisla In ceni nemška delovna sila. Tako M. m. WJ Ml bi pa radi vedeli, po kom In kje so bile angažirane nemške Roentgen-ske asistentke in kdo jih Je — osleparil. — Za enotnost našjh obrambnih organl-zac'J. Pišejo nam: Nesebični rodoljubi so opetovano propagirali, naj bi se vse naše obrambne orgnn;zaci e, kakor Ciril Metodova družba, »Straža«, Gosposvetski Zvon«, »Udružen e koroških Slovencev«, «Soča» Itd. združile z našo največjo organizacijo Jugoslovensko Matico, ki je bila ustanovljena za celo državo. Do take spojitve Še vedno ni prišlo. Da želijo tako enotnost posebno na deželi, o tem pričrro de stva, da si marsike podružnici Ciril-Metodove družbe in J. M. izvolite skupni odbor ter Imate skupne prireditve, katerih dohodki se potem delejo na enaka dela. (Dvomimo, da bi bila ta Ideja Izvedliiva. Uredništvo.) — Ne v Nemčijo! Ministrstvo zunanjih poslov opozarja na prošnjo našega generalnega konzulata v Berlinu vse one, ki hoče5o potovati v Nemčijo po zaslužku, da so delavske In pridobitne razmere v Nemčiji vsled nizkega stanja nemške marke In vsled Izrabl'anja Inozemskih delavcev tako slabe, da delavcem mnogokrat prihranek celega leta ne zadostuje, da bi z njim pokrili stroške za povratek v domovino. Ker postaneTo taki delavci le breme državi, ki nudf sama dovolj dela, se vsi oni, kf nameravajo potovati v Nemčijo za zaslužkom, ostro svare In opozarjajo, da v lastno korist opuste rnmero. — Zcleznjška nezgoda v Bos, Rroda. Kakor nam javljajo iz Bosanskega Broda, Je včeraj 14. t. m. z'utraj tovorni voz. ki je vozil delavce Iz Dervente ▼ Bos. Brod pred brodsko postajo skočil s tira. Več delavcev, kr so bili v prvih vozovih, je bilo težko rnn'enlh. — Surovost. Pri:ate!J našega Tista nam piše: Te dni sem bil priča, kako Je v neki tukajšnji kavarni neka družba mladih ludi surovo nahrulila neko stare:šo gospo, ki jim nI ničesar z!ega storila. Zgražal sem se, ker še nisem doživel takšnega nastopa mladih Tudf proti starešim. Ali je danes pri nas res že vse podivjano? — Težka poškodba. Janez BcŠtar, posestnikov sin Iz Podblice je na žasi prekladal hlode, pri čemur se mu je eden zvalil na trebuh. Beštra so s teškim! notranjimi poškodbami prepeljali v bolnico, so prepeljali v ljublansko bolnico. — Neprevidnost. Martin Cesar, posestnikov sin Iz Gore pri Kamniku, je z dinamitom razstrelieval kamen'e za vodn:ak. D:namJt ie predčasno eksplodiral fn odrgal Cesarju desno roko. Teško poškodovanega ga so prepeljali v lubljansko bolnico. — Razno nesreče. Marija KlemenčiČ, hči kočarja iz Kovor'a Je vtaknila roko v s'amoreznico In si prerezala kite. — Jos'p Kondolf, posestnTkov sin Iz Sv. Kr:štofa, Ja pri šo'sk} telovadb? padel z droga In si zlo-nv! desno roko. — Posestnikov sin Ivan Friah Iz Sv. Ane pri Tržiču, je vtaknil roko v slamoreznjco, k» mu jo Je težko poškodovala. —' Franc Jerič, posestnikov sin iz Smartnega, se fe pri sekan'u dreves nevarno vsekal v levo roko. Poškodovance so prepeljali v ljublansko bolnico. —Nesreča pri Igr\ Učenca Ivan §kof In Ivan Končan sta v šoli na Dobrovi poskušala svojo moč drug nad drugim. Ker se zmaga nI nagibala na nobeno stran. Je Končan končno prijel Škofa In ga vrgel s tako s-Io ob tla, da si Je sledn'1 zlomH desno roko. Na koncu koncev je torej Končan končno rmagaJ. — Vlomi in tatvin*. V eni zadnjih noči so vlomili nemani zlikovci v klet hišnega posestnika Kuharja v Zavodni pri Celju. Odnesli ao različno blago v precejšnji vred* nos t L Vlomilcev še niso izsl^diH. — Nesreča, Te dni so iz celjskih zaporov izpustili kaznjenca Antona Kladivnika. Hotel Je potem nekemu svojem« tovarišu v zaroni skrivaj dati kruha in tobaka. Prt tem Je plezat (ez zid. Spcdssnllo mu Je In si Je pri padcu zlomil obe nogi. Spravili so ga v celjsko bolnica — Kavarna »Jadran« dnevno koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta. Cena obieVne. — Pozor na poleftTce, ka*ere smo priložili onim naročnikom, katerim j« zapadla naročnina v februarju in marcu. Kd*r za-mudi poslati do 28. marca t L k mu po* š!Ilan*e preneha. Pros'mo t^rej točnosti. — N"žJl itra-^nTk išče blagega človeka, ki bi mu podaril nekaj sveta za stavbo družini 10 oseb. Glet oglas. — Anacot-past Me su nenadoknadive kot bolesU zrla I anale vrata. Somišljenikom širem Slovenije. Vse somišljenike nujno prosimo, da nem o izidu volitev v narodno skupščino v nedelo brzojavno ali telefonično spo-roče izid volitev v vsaki posamni občini. Brzojavna e oročila na' naslove na uredništva »Slovenskega Nareda«, pri telefonskih poročilih pa naj pokličejo m-terurban št. 34. Za tclc!ors!:a poročila ni treba plačati nobenih pristojbin, ker se lahko razgovor vrši na naš račun, brzojavni stroški pa sc m m naj sporrče vo dopisnici, na ker j.h take) poravnamo. Vse naše somišljenike rajno prosimo, da ustrežejo zanes7jivo temu našemu pozivu. — Uredništvo »SI. Naroda«. Sckr!:tvo. — Sokol na Viča priredi v soboto 17. tm. cb 8. uri zvečer v dvorani viškega sokolskega doma p'esnl venček. Nan' so vabljenj vsi prratel j in člani sokolskih društev. Ako bi morda kdo izmed teh pomotoma ne bi prejel vabila, se bodo Ista Izdajala vsak dan od srede do vStevŠi petka tega tedna v garderobi viškega sokolskega doma od 8. do 9. ure zvečer. Vstopnina znaša 8 Din. I zvezi lahko vsak delovodja ali risar stavb streke slovenske narodnosti, kateri Je š< Isk* : strokovno Izobražen ali pa Ima najmanj l I let strokovne praktične izobrazbe. Odbor. Borzna poročila. — Zagreb, 15. marca (Izv.) Zaključek. Devize: CurJh 1S.45, 1SX9. Pariz 6.—. 6.03. London 465.—, 467.—, Berlin 0.47, 0.48. Dunaj 0.1575, 0.138, Praga 295.—, 29j.—, Trst 4.725, 4.755, Ncwyork 95.50, 99.75, Budlmepešta 3.10, 3.125. Valute: dolar 9J.—, 95.75. Ura 4.57, 4.70. — Cur.h, 15. marca (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.5J, Berlin 0.0258, Amsterdam 212.2j. Newyork 5.3725, London 25.2?, Pariz 22.77. Milan 25.70, Praga 15.95 Budimpešta 0.1725, Bukarešta 2.5 \ Varšava 0.01 IS, Dunaj 0.C0745',, avstr. žJg. kroue 0.0075, Sofija 3.75. — Trst. M. m-rca. Zagreb 21.40, Der- Ln 0.k25, Praga 62.93, Pariz 1J .9 \ London 98.60. Ke\vyork 2J.S5, Curiii 39!.—. Ttirislika in sport. — Dvanajst šahovsk.h partij na slepo. Ruski mojster Aleksander Alehin je koncem februarja Igral »na slepo« 12 šahovskih partij z 12 dobrimi pariškimi igralci, pustivši vsakemu začetek. V nekoliko urah je dobil 11 iger. Edino s Freedman—Gau-tuierom je igral neodločeno (mateh nul.) — Nogometna sezona v Ljubljani se otvori 18. In 19. t. m. z dvema tekmama med Ilirijo in Sportvereinom iz Beljaka. SV Je prvak Koroške, njegovo moštvo tvorijo večinoma dunajski in graški Igralci. Začetek tekme cba dni ob 16. uri. — Pred-tekme: v nedeljo ob pol 15. uri Akademiki: Ilirija rez., v ponedeljek ob 13. uri Slavija: Ilirija IL, ob pol 15. uri Hermes :Slovan. — Članske fn dijaške vstopnice se izdajajo edl-nole v predpredaji pri blagajni na športnem prestoru v soboto cd 16. do 17. ure ter v nedeljo m ponedeljek od 10. do 11. ure. — Predtekme v slučaju deževnega vremena dopadejo, glavni tekmi se vršita ob vsakem vremenu. fzrirsd sedišča. Društvene vesti. — Železničarji bodo protestirali proti dosedanji pasivnosti vlade napram pogubno rastoči bedi celokupnega železniškega osobja. Četudi razdvojeni v več organizacij, jih je beda prignala skupaj in hočejo rama ob rami z javnimi nameščenci odslej solidarno nastopiti za svoje pravice. Ker vlada noče slišati njih obupnega klica, se pripravljajo, da apelirajo na splošno javnost za podporo pri borbi za kruh, obleko in življenje v obče. Železničarji in nj h rodbine predejo vsi; pride naj pa tudi drug oobčinstvo, da slši opravičene zahteve železnicarstva. Shod bo jutri, v petek. 16. t. m. ob 19. uri v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. — Zadruga kleparjev. Instalaterjev In kotlirjev za Ljubljano in okolico v Ljubljani je imela dne 18. februarTa t. I. svoj redni občni zbor, kateri se je vrŠTI glasom vpo-stavljenega dnevnega re'a. V odbor so bili Izvoleni: Načelnikom g. Jakob Bnbnik, instalater, podnačelnikom g. Em!l Ecker, klep. in instalater, odborniki za mesto: gg. Al. Smerkol, Pe*er Zftnik. Ivan Jerančič, Lovro Pičman In Al. GoršiČ. Odborniki za okolico: gg. Ivan \Vostner v Mostah, Primož Justin na GIfncab in Josip Babšek v Rudniku. Namestniki: Ferd. Ferenc in Jurij Košar. Pregledniki računov: gg. Anton Gantar in Josip Remžgar. Ta7nik Viktor Fligl. Krovci, kateri so bili dosedal včlanjeni, so Izstopili, ker so si ustanovili lastno pokrajinsko zadrugo. — Podporno drrš.vo žefeznlšk'h nsruž-beneev v Ljubljani javlja na podlagi sklepa cbenega zbora, da ;e mesečna članarina cd 1. aprila ti. na 3 Din povišana. Cd I. mara ti. S3 izplačuje za vsak smrtni slučaj Din 2500. — Občni zbor dovoluje svojim članom upokojencem, da plaču'ejo dcsedan'o članarino D 2, v katerih slučajih pritiče istim podpora v znesku Din 1500. Vse vpo-kojence prcs;mo. da najkasne'e do 1. julija ti. sporoče društvu katero članarino že'e v bodoče plačevati. Obširnejša letna poročila so izvešena na vseh postajah. Odbor. mm Zveza slov. stavb, delovodij ln risarjev za Slovenijo ▼ LJubljani. Po prvem občnem zboru se Je cdbor na prvi svoji seji konstituiral tako-le: predsednik Zigon An-gelj, naddelovodja: podpredsednik: Černi-vec TranJo, delovodja; tajnik: Tome Albin, delovodja: blagajnik: Merljak Ante. delovodja: odborniki: Sakslda Rudolf. Dolničar Ivan, Brglez Jože, Karnnikar Rudrll, Gorenc Franjo, Sedej Janko, vsi delovodje; namestnika: Vrhovnik Jože, delovodja. Seršen Franjo, delovodja, pregl. računov: Forna«* zarlč Ante, Battelino Ciril. Odbor ima svoje redne seje vsak drugi torek v mesecu cb 6.30 zvečer v poa. sobi gostilne Miklavc v Komenskegs ulici. Istočasno se sprejemajo novo vsteplvli Člani ali pa se lahko prijavijo po dopisnici na naslov Zveze. Dolžnost vsakega stavb, delovodje in risarja Je. da pristopi k novo ustanovljeni zvezi, ker U takrat more ta uspešno zasledovati interese svojih članov, kadar ne bode manjkalo nobenega kolega v naših vrstah. Potreba združitve nas vseh je velika, in na ta način doka "imo. da se zavedamo svojega stanu ter smo pripravljeni medsebojno enotno nasto-iac si pomagati * stiakaJk Pmtooi k Vaška IJila... Danes pa je pred poroto obravnavan slučaj, ki se dodaja po naših vaseh dan za dnem, leto za letom. Fantje se stepo, ponavadi radi kakega d:kl2ta in na k~ncu tepeža obleži eden ali dva z razbito čreoinjo nn bojišču ... Tudi danes je tak slučaj na po-rotnorazpravnem programu. Jožef Zupančič, 271etni delavec v Bukoveah, jc hodil vasovat k sveji Ijrbici Angeli Prašnkar. Vaški fantje so postajali nanj zavistni, deloma radi dekleta, deloma radi tega, ker Je »Jože« kerenjaški fant. ki je že marsikateremu posvetil, in sklenili so. da ga napadejo. Zbrala se je njih junaška četvorica Franc Jermin, Anton Razpotnik, Ivan Kos in Anton Kline. Luna Je na nebu jasno sijala lepega meseca marca preteklega leta. ko se je Zupančič vračal od svoje ljubice. Fantje so so oborožili z različnim bajnim orodjem in začeli so Zupančiča obkreževati. Ta pa se jih ni ustrašil, temveč jih je povabil z »ne-žnimi« besedami: »Kje pa ste, otroci, porc.i M.....I« ter se približal Jermanu in Antonu Klincu. Prišcdši do njih pci korakov blizu, Je nenadoma potegnil samokres in ustrelil na Klinca. Zadel ga Jc v sečni mehur in desno stegno ter se je Kline zgrudil na tla. Med tem pa Je priskcčil Razpotnik in Zupančiča pošteno naklestil. Bitka je bila za tem končana, njen finale pa se odigrava danes pred poroto. Razprava se vrši v precej humornem tonu In zlasti origina'ni fantovski odgovori vzbujajo med občinstvom v av-ditorju precej zabave. Razprava se nadaljuje, — Izpred sodiSČa. Včeraj dopoldne ata se vršili dve tajni razpravi radi posilstva. Prva razn-ava proti delavcu Ivanu Podbcv# šku j*? bila preložena radi pomanjkanj« prič. Vršili pa se je razprava proti Franc:; Sobarju, ki ie bil onrošeen. Nato se jc za« povarjal ITletni Jakob -Ihnl, ki Je nam prinesel v prlobčenje ob-javo Or'tme. — Naš Ust o stvari ni p\sa! fa nfma torej n^bene^a vzroka se vmešavat v afrro. — Urednš'vo. Glavni urednik: RAST O PUSTOSičMSEK, Odznvornl orrdmk: VALENTIN KOPITA* Stran 4. ♦S L O V E 7VS RT F *W AITOHt Sne T6 marca 1923. nrai PA L 1*1 A Ka**či*K potpe tniKe in- po tfal ate ...............................- Il»ninr&:^ Šivilja gre šivat im dom. Ponudbe na upravo »Slov. Naro= da« pod »Izurjena'2697«. Stavbna parcela v lepi legi, 1200 m* velika, 20 minut od ljubljanske glavne pc^tc oddalje* na, SE PRODA. — Dopisi pod »Zelo ugodno/2640* na upravo lista. Perzijska preproga SE KUPI. .Velikost približno 6 m2. Ponudbe z imenom preproge in ceno na upravo »Slov. Naroda« pod »Preproga/2685«. Več vagonov smrekovega čresla takoj na prodaj. Vpraša se na poštni predal št. 6, Vrhnika. 26S2 Popolnoma nove stroje PRODAM. Ugodno obrestovanje privatnega denarja. — Ponudbena upravo »Slovenskega Naroda« pod: »Ugodno obreatovanje/2703«. Javna dražba. V soboto dne T7. marca t. 1. ob frek popoldne SE PRODA na jrmi dražbi SPALNA OPRAVA (pobi* *tvo) ZA ENO SOBO, na RAZPOTNI ULICI 10 {Trnovsko predmestje). 2484 Pomožna uradnica, vešča korespondence, strojepisja in stenografije, kakor tudi vseh pisarni« ških del ter t daljšo prakso. ŽELI ▼ svrho izboljšanja plače PRIMERNE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Daljša praksa/2708« m upravo »Slov. Nar.«. Sena zdravega, slavonskega, najbolje vrsie, jednakomernega, iz lastnih travnikov PRODAJA NA KOMPLETNE V A* GONE PO USMERJENIH CENAH Braća MYOHL\ Nova Gradiška. 2710 Srednjeveliko posestvo z dobro ohranjeno hišo ter mas lim hlevom blizu železnice in postaje ter ne preoddaljero od Ljubljane, KUPIM. — Ponudbe pod »Posestvo/2634« do 22. t. m. na upravo »Slov. Naroda«. Športna vojaške železnitarske čepice izdeluje P* Semko, krznar Krllevniška ulica 7. 2712 Absolvent kmetijske šole s primerno izobrazbo v gospodarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, kletarstvu ter v vseh v to stroko t»pa« dajočih delih IŠČE PRIMERNE SLU2BE, najraje na kakšnem vele* posetvu ali pri kakšni lesni trgovini z večim obratom. — Naslov pove uprav« »Slov. Naroda«. 2628 išče popoldanske sluz* be od 3—6. — Ponudbe pod »Uradnik/2687« na upravo »Slo« venskega Naroda«. Na hrano se sprejmeta DVA ALI TRIJE GOSPODJE. Naslov pove uprava lista. 2700 Kdo posodi 50.000 Din v kratkem NA DVE POSESTVI. — Ponudbe pod »Posojilo/2672« na upravo »Slovenskega Naroda«. Ceno se proda travnik fl6.000m*) NA VIČU. — Ponud, be na upravo *SIov. Naroda« pod: »Travnik na Viču/2704«. Lepo meblovana soba SE ODDA simo boljšemu solid* nemu gospodu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2674 Meblovana soba v sredini mesta SE TAKOJ OD* DA ENEMU GOSPODU. — Na* slov pove uprava lista. 2691 Na Sušaku se proda hiša, uporabna za vsako obratovanje. Ponudbe pod: »Hiša- na Sušaku 2703« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim en vaep fižola RTRNI^ANA in EN VAGON PRE* PELIČARJA. — Ponudbe prosimo na t*pra^o »Slov. Naroda« pod »Ribnik čanf2678«. Trgovski potnik, ki je prod vojno že potoval po Kranj* skem, 5>taier*kem. Gorskem Kotoru, Liki in Dalmaciji. IS«*E SLUŽBO KOT POTNIK. — Naslov pove upra* va »Slovenskega Naroda«. Službo želi premeniti SLUŽKINJA (Korošica). stara 23 let, k majhni družini a!i za pestunjo k otrokom. — Nas!odpove uprava »Slov. Nar.«. 2694 Le blag človek bi mogoče ODSTOPIL nižjemu drž. uslir/bencu TOLIKO SVETA, DA POSTAVI MALO HISO za deset ^lav broječo družino! — Blag. ponuds be pod »Ve dna hvaležnost/2688« na •ipravo »Slovenskega Naroda«. Gospodična, Ui je vešča vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, samostojna mrč. shsolvertinia trgovske šole, ISCE PRIMERNEGA MESTA V LJUB* LJANI. — Ponudbe na upravo »Slo« venskega Naroda« pod Vestna/2670. Knjigovodje in računovodje. Ljubljanski odsek drž. kom. ea pomoč Rusom naraanja, da je knjigovodski tečaj, ki je bil prirejen v Ljubljani, dovršilo s prav dobrim uspehom 14 oseb. in prosi denarne zagode, banke ter industrijska podjetja, da se v slu« čaju potrebe obračajo na na naslov: Ljubljanski odsek drž. kom. hotel »Soča*, soba 14. 2706 Zahvala.. Za vse tolažiiae! pismene in ustne sožalae ieraze dragih znancev, za prijazne podelitve krasnih vencev ta Šopkov ter za ljubeznivo mnogobrojno spremstvo povodom pogreba mojega nepozabnega soproga franca langa državnega bldt*otehftlemr»jm v Ljubljeesti izrekam vsem udeležencem in podpirtteljeai, zlasti fR. načelnikom in deputacijam raznih uradov, svojo nsjlskreaejso zahvale. Ljubljana, 14. marca 1923. JMiplM Lttf, SOpCOgSL Tvrdka J.GOREC, Ljubljana staroznana trgovina z automobili, motocikli« kolesi in cieli tvori poleg svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore v petek, 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v palači Ljublj. kreditne banke Dunajska cesta • t 100 do 200 tisoč dinarjev ISCE ZA TAKOJ VELEPODJETJE proti po voljnemu obrestovanju in jamstvu. — Ponudbe pod »Kapital 2693« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam 70 praznih hrastovih in bukovih sodov OD KISLEGA ZELJA. — Vprašanja na trprav> *Slov. Naroda« pod »Prazni sodi /2679«. Proti nagradi SE SPREJMETA dva gospoda, event. tudi zakonca, NA STA* NOVANJE. — Naslov pove upra= va »Slovenskega Naroda«. 2680 Seno, slama, najboljšo, čisto, zdravo, v bale prr. Sarto, RAZPOŠILJA PO NAJNI2JT CENI dnevno na vsako postajo v S1c,Tent^T. FRANC KAMB1C. Zagreb, Tkalčiče* va -jlica 71 B. 26*1 Proda se lepo posestvo, obstoječe iz 5 do 6 oralov sadonosni* ka, njive, travnika, gozda in gospo* darskega poslopja: vse v dobrem sta« mi. Oddaljeno je tri četrt ure od Maribora, občin« Rošr>oh, Dunajski jarek št. 193 (A. GSELMAN"). 26*9 Dobro iriočo pekarijo V LJUBLJANI PREVZAMEM V NAJEM, event. tudi KUPIM; pripravljen sem stopiti tudi kot družabnik s primernim kapitalom. — Naslov pove uprava lista. 2698 Hiša v Ljubljani z velikim vrtom in dvoriščem SE UGODNO PRODA. Lega posebno pripravna za kako prevozno podjetje. Pa tudi zasebniki lahko najdejo mi= ren dom. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod »Velik vrt/2692« na irpravo »Slov. Naroda«. Sprejmem na stanovanje IN DOBRO DOMAČO HRANO DVA GOSPODA ▼ sredini me* sta. Kateri plača za 3 do 4 mesece naprej, ima prednost. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 2696 Naprodaj ste dve hiši z malo trgovino, vrtom m večjo parcelo ▼ prijaznem kraju z lepo okolico NA GORENJSKEM. — Vprašanja na: Anončni zavod Drago Beseljak m drug, Ljubi j a* na. Sodna ulica 5. 2684 Zavod v Ljubljani SPREJME v zava. rovalni stroki popolnoma irvežbano starejšo moč kot VODJO PISARNE, dalje PRAKTIKANTA, absolventa trgovske šole ali abitori* jentskega tečaja pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe z navedbo referenc pod: »Stalno mesto/2695« na upravo lista. Primerno delavnico !*£•■» pol*« LJubljani »II •kebllel. Najemnina postranska stvar. Pismene posmdbe pod ^Ifsr 2711* na opravo Slovenskega .\\iroda. 2711 Nepremočliive dežne plašče za damo in gospode priporoča tvrdka 9. SE. Snebernčiftio Namočena polenovka se dobi vsako sredo in petek pri FR- KHAM, Ljubljana nasproti hotela »Union«. 654 Dvokolesa, motorčki, OTROČJI VOZIČKI, ŠIVALNI STROJI, najceneje pri »TRIBUNA«, Ljubljana. Karlov* ska cesta št. 4. 1909 Rabljene britvice Gillete. Mem itd. *e sprejemajo v eiektr. bTusenje v drogeriji I. C. Kotar, Wolfova ulica 3, in v drogeriji Anton Kane, Židovska ulica l. Zunanja naročila bitro in točno. 2455 2274 PefroSeiska vrče z zaboji ali brez zabojev in železne barele kupujemo v vsaki množini. Hrovat & Komp., Ljubljana, Vegova ulica 6. TrttMlJsftl mM m im štabno v ealogi vsaka množina. Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. 2243 Trstfe za strope izdelujem z najmoder nimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. t. Jugoslovanska tvornica Bakula Jos. R. Puh, Ljubljana, Gradaika ulica 22. Telet. 531« Kupimo rabljeno polička 084 tračnice in drugi materijal za poljsko železnico Ponudbe pod .Poljske železnice 1784* na upravo Slov. Naroda. PERILO ■ za dame. gospode in otroke po zmernih cenah pri A. Šinkovtc oasL R. Soss UVBUAHA, Mestni trg 19. Tovarna na deželi sprejme takoi elektromonterja z večletno prakso, popolnoma samostojne**^, prvovrstnega strokovnjaka pod selo ugodnimi pogoji. Ponudbe na opravo Sov. Naroda. 2705 Samostojen Knjigovodja bitan cist, absolvent trgovske akademije, nC vseh trgovskih poslov, dober organizator in kalkulant, ki se je do seda) bavil s komercijalnim vodstvom industri skega podjetja, veič razven slovenščine, hrvaščine nemščine in francoščine, želi spremeniti dosedanjo službo« Gre tudi na dežela Cen j. ponudbe pod „Komercijalist* na anočni zavod Aloma Comparrj. dr. t a t Ljubljana. Kongresni trg 3. Slaščičar z dolgoletno prakso v največjih dunajskih tovarnah slaščic, kanditen in čokolade, želi ustanoviti sam svojo tovarno slaščic in pozneje tovarno za izdelavo čokolade ter išče v to svrho posojila do Din 50.000* Za to posojilo mi je porok oseba, ki je soposestnica večjega posestva ! Porrađb* pod .Nova industrija* na Alcma Companv, d. z o. z. LJubljana, Kongresni trg 3. Prodam (takoj prosto) hišo a la vila popolnost« sere, ravnokar dograjeno m suho, ker hm pod streho v pri'aznrm zdravem kraju blizu Kamnika, krasen razgled na Julijske in Kamniške planine, poleg 1800 m* sveta, ležečo ob glavni cesti, pripravno za letovišče kakor tudi za trgovce, obrtnike ali vpokojence. — Cena Din 175.000-—k Posredovale: izključeni. Ponudbe do 10. aprila 1923 na upravo Slov. Naroda pod .Vila/2683". Kdo potrebuje delavce? Biro rada državne kom., ljubljanski odsek, predlaga STROKOVNJAKE VSEH STROK, IN2ENJERJE. TEH* NIKE, AGRONOME, KNJIGOVOD* JE, UPRAVITELJE POSESTEV, UČITELJE RAZNIH JEZIKOV IN GLASBE, ŠOFERJE itd. ter NA* VADNE DELAVCE. — Ljubljana, hotel »Soča*, soba 14. — Sef odseka: Dr. E. Borisov*Morozov. 2707 Odvetnik dr. Oton Fettlch naznanja, da preseli svojo odvetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo ulico št. 7 visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne dr. Triller — dr. Treo). 2699 Došlo!! najfinešje angleško iičešKo sulino v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno in letno sezijo. Specialna zaloga DRHGO SCHVJHB, LHIBUHIIH DVORIH TRG 3 Vedno v zalogi vaeb vrst obleke, raglanl, površniki, Balerina, dežni plašči, delovni plašč?, nanfeni sakopleiči (anto), razno parilo, eeplee in drago modno blago. Snkno za modne hlače. — Oddala blaga na metre; sprejemalo ae tudi _ naročila na obleke. £5 Zajamčeno prvovrstna Izdelava po meri p lastnem modnem salona. EE 0 0 H 13 H5 letnim in ti iv »Narodne tiskarne««