5o8
Listek.
Slike so prav lepe, razločne in večinoma lahkoumevne; z ozirom na 50. sliko pa je v tekstu pomota. Ondu stoji: »Svetlobni trak Ae, ki je vzporeden z osjo AC,« namesto: »ki je vzporeden z osjo OC«, kar začetnika lahko popolnoma zmoti. Kakor smo že omenili, ne izgubi knjiga radi teh pegic svoje veljave in vrednosti, ampak navesti jih je bilo le zato,  da se v drugi izdaji opuste".   Da bi le učenci knjigo skoro nosili v šolo!
M.  Ci/enšek.
Iz šolskih izvestij. ,,Glasbena Matica" je ob konci šolskega leta izdala svoje posebno izvestje, katero je spretno in temeljito sestavil društveni tajnik prof. Anton Stritof. To izvestje ima poleg uvodnih besed, v katerih se razpravlja pomen ,.Glasbene Matice", sedem poglavij z nastopno vsebino: Kronika; Muzikalije; Glasbena šola (uči-teljstvo, učni načrt, imenik učencev, statistika glasbene šole) ; Koncerti (imenik pevskega zbora, vzporedi koncertov, statistika koncertov) ; Račun in proračun ; Imenik društvenikov ; Naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta. — Leta 1893/94 je izdala ,,Glasbena Matica" Nedvedov ,,Album 12 pesmij za višji glas s spremljevanjem klavirja" in Hu-badove ,,Slovenske narodne pesmi" ; za leto 1894. 95. pa izide Foersterjeva ,,Ljubica" in sedem moških zborov Sattnerjevih. — Poučevali so na glasbeni šoli gg. Fr. Gerbic, K. Hoffmeister, M. Hubad in K. Jeraj. — Učencev je bilo vpisanih 269, koncem leta jih je bilo 257 (149 učencev in 108 učenk). — Vseh koncertev je bilo doslej (od leta 1888. do danes) 13, pri katerih je sodelovalo 69 pevk in 55 pevcev, skupaj 124 — Račun za dobo od dne" i. kimovca 1893. do dne- 30. rže"nega cvčta 1894. kaže dohodkov v gotovini 9419 gld. ^3 kr., v vrednostnih popirjih 4580 gld. 85 kr. in 100 fr., blagajniškega ostanka pa je bilo v gotovini 205 gld. 88 kr. in v vrednostnih popirjih 3186 gld. 85 kr. in 100 fr. Proračun za bodoče društveno leto kaže 5889 gld. 38 kr, dohodkov in 8197 gld. troškov; nedostatek se pokrije s podporami. — Društvenikov je bilo 513 (5 častnih. 36 ustanovnih in 472 rednih). — Šolsko leto se prične dne-20. septembra.
Izmed srednješolskih izvestij smo prejeli izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, ki prinaša na čelu dve jako lepi razpravi, in sicer spis prof. S. Rutarja o argivski ravnici in spis prof. Jos, Hubada o račji kugi. Prof. Hubad priporoča na podlagi večkratnih poskusov, naj se proti račji kugi uporablja močvirsko osladje (spiraea Ulmaria), in sicer tako, da se nabira cvetoče in potem poveže v snopiče, ki se polagajo v vodo, kjer se privežejo na količe, primerno v zemljo zabite. Ali pa naj se zaseje močvirsko osladje ob vodah, da cvetovi prirodnim potem razkužujejo naše reke, potem ko so padli v vodo. Rezultat znanstvenih raziskovanj prof. Hubada utegne biti še izrednega pomena za naše vode. ¦— Poslalo se nam je nadalje izvestje c. kr. državne velike gimnazije v Ljubljani, ki obseza na uvodnem mestu nemško razpravo prof. dr. y. Soma »Ueber den Gebrauch der Prapositionen bei M. Junianus Justinu?.« — O razpravi v izvestji novomeške gimnazije, katero je priobčil pod naslovom »Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji«   prof. Fr. Novak, utegnemo   izpregovoriti še posebe,
Trije jahači. Melodram na pesem Nikolaja Lenaua (slovenski prevod A. Funtka), zložil za klavir Karol Hoffmeister. Založila L. Schvventnerjeva knjigarna v Brežicah. Cena 50 kr. — Ta novi proizvod imenujemo kar naravnost zelo simpatiški prikaz na glasbenem našem polji. Oblika je za slovensko literaturo nova — v splošnem glasbenem svetu sicer dobro znani, toda venderle malokdaj se pojavljajoči melodram. Melodram je deklamovanje, spremljevano z godbo; glasbeni del melodrama je podrejen govorjeni besedi in ima nalogo, povzdigniti učinek te govorjene besede. Gospod Hoffmeister je izvolil svojemu melodramu jako prikladen tekst — Lenauove »Tri jahače,« ki bi radi živeli,   toda   čutijo   smrtno   ranjeni   počasi a neusmiljeno   prihajajočo smrt,  dočim hrešče