TEDNIK
LETO Lil, št. 36  PTUJ, 9. SEPTEMBER 1999  CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Nol majhno £e
postane welika
i Od jutri pa do nedelje, 19. septembra, bo m gospodarskem
področju bolj ali manj aktulna tema mednarodni obrtni sejem v
Celju in z njim povezane dolgoletne zahteve po ureditvi tega
tudi za Slovenijo izredno pomembnega dela gospodarstva, kije
sicer za zdaj v bruto domačem proizvodu udeležen le z 19
odstotki. Tega ustvarja čez 50 odstotkov aktivnih gospodarskih
družb in samostojnih podjetnikov, v katerih je zaposlenih sko-
raj 18 odstotkov aktivnega prebivalstva Slovenije. Majhno želi
postati veliko, vendar če obrtniki še vedno nimajo priznanega
enakovrednega statusa v pogovorih z vlado in parlamentom, so
vsi še tako dobri načrti le skupek dobrih želja in nič več.
Kot jara kača se vlečejo stari problemi s plačilno nedisplino,
pri zaposlovanju, sivi ekonomiji. Za tesno zaprtimi vrata pa že
dolgo nastaja celovit zakon o malem gospodarstvu, da ne govo-
rimo, da ob celi paleti nerešenih vprašanj obrtnike čaka še iz-
[ redno težko soočanje z enotnim evropskim trgom. Odgovor zanj
pa je lahko le dobro medsebojno poslovno povezovanje, ki ga -
resnici na ljubo - pričenjamo odpirati šele v zadnjem obdobju.
\ Tudi zato je to letošnja osrednja strokovna in poslovna tema
32. mednarodnega obrtnega sejma v Celju. "Skupaj smo na
trgu močnejši" zato ni le fraza, je nujnost tega trenutka v slo-
^ venskem obrtništvu, saj se bo majhno in razdrobljeno, kot tre-
nutno je, izgubilo v konkurečnosti evropskega trga. Majhno pa
lahko postane veliko le s pravim konceptom povezovanja, ki te-
melji tudi na pravih organizacijsko-pravnih oblikah. In ko bo
majhno postalo veliko in predvsem povezano, bo tudi lažje
reševalo trenutno še težko rešljive probleme, predvsem pa svoj
največji problem - plačilni nered, kljub nekaterim na videz
dobrim zakonskim rešitvam v zakonu o izvršbi in zavarovanju
in zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki pa obrtnikom še
vedno ni postregel z osnovno zahtevo - zagotovitvijo plačilnega
roka. Ker tega še vedno ni, ni pričakovanega razvoja in s tem
novih delovni mest. Malo gospodarstvo je tudi v najbolj raz-
vitih državah tisto, ki skuša   .
vsaj delno rešitt težave veh-^j^^^ iL/^^L
kih sistemov pri njihovem j\ i
konkurenčnem prilagajanju. M
Ko se je pred 30 leti, ob 1900-letnici Ptuja, rodil festival slovenske domače zabavne glasbe, je
ng njem prvi raztegnil meh Tone Kmetec s svojim ansamblom. Polke in valčki vas tudi ta konec
tedna vabijo v Ptuj.      o Foto: Martin Ozmec
OD MALEGA OKICA DO SLATINE /
POTEPANJE PO HALOŠKI CESTI
KLOPOTCEV
Med velikani^ klopotii
in klopotieki
v širnih Halozah najde popotnik samo eno cesto klopotcev, pa
čeprav se ti slišijo po vseh hribih in dolinah. Tako ime so svoji cesti
dali domačini dveh majhnih haloških naselij - Malega Okiča in Sla-
tine, ko so želeli biti izvirni in so v imenu uporabili simbol Haloz.
Stran 20
2
Četrtek, 9. september 1999 - TEDNIH
AKTUALNO
SAVINJSKA DOLINA / PERUTNINA PTUJ KONČUJE
HMELJARJENJE
Hmelionka l^na pml sfrefte
Hmeljarska letina je skoraj
že pod streho. Perutnina
Ptuj, ki je s sodelovanjem mi-
nistrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano poskrbe-
la, da je letos zaradi stečaja
Hmezada - Kmetijstva Žalec
glavnina slovenskih hmeljišč
vendarle bila obdelana, je
računala, da bo pod streho
spravila 1400 ton hmelja,
vendar ga bo predvsem zaradi
slabega vremena v času obi-
ranja nekoliko manj.
Obiralcem hmelja se je prejšnji
četrtek na delovišču v Arji vasi
pridružil tudi predsednik uprave
in generalni direktor Perutnine
Ptuj dr. Roman Glaser ter kme-
tijski minister Ciril Smrkolj in
minister za delo Tone Rop; mi-
nistrstvo za delo je namreč omo-
gočilo delovna dovoljenja vsem
sezonskim delavcem, ki so prišli
iz tujine. Slovenski brezposelni
prebivalci namreč niso pokazali
zanimanja za to delo in tako je
Perutnina za spravilo letošnje
hmeljarske letine poleg 130 del-
avcev nekdanjega Hmezada -
Kmetijstva Žalec morala začasno
zaposliti še tisoč obiralcev iz
Hrvaške in Federacije Bosne in
Hercegovine.
Na srečanju najpomembnejših
akterjev za to, da bo slovenski
hmelj obdržal ugled in tržno kon-
tinuiteto v svetu, je bilo ponovno
poudarjeno spoznanje, da je zele-
no zlato, kot smo v preteklih de-
setletjih najpogosteje poimenova-
li hmelj, trajnica, ki ne dopušča,
da bi polja ostala neobdelana eno
samo poletje. "Prav to dejstvo nas
je vodilo, da pristopimo k projek-
tu obdelave slovenskih hmeljišč,
čeprav kot vodilni rejec piščancev
in predelovalec piščančjega mesa
nikoli nismo pomišljali, da bi se
tudi dolgoročno lotevali pridela-
ve hmelja," je na delovišču v Arji
vasi poudaril dr. Roman Glaser.
O usodi nadaljnjega pridelovanja
hmelja v Sloveniji se bo tako
kljub pospravljeni letini v nas-
lednjim mesecih v Sloveniji še
veliko govorilo, saj Perutnina
Ptuj zaenkrat ne načrtuje, da bi
ostala dolgoročno vpeta v pridela-
vo hmelja, ki tudi v Sloveniji
zahteva specifično tehnološko in
marketinško znanje.
Predsednik uprave PP dr. Roman Glaser, vodja hmeljišč v
Arji vasi Marija Kos in Slavko Visenjak, ki je s strani Pe-
rutnine Ptuj bdel nad letošnjo pridelavo hmelja, med
četrtkovim spravilom pridelka na hmeljišču in v sušilnici
Arja vas. Foto: NVPRESS
TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE
- BORZNOPOSREDNIŠKE HIŠE
Teden v znamenju
L septembra
s prvim septembrom je začela veljati uredba, s katero je
svet Banke Slovenije znižal obdobje, ko tuji rezidenti na
slovenskem trgu na smejo prodajati vrednostnih papirjev,
s sedanjih štirih na eno leto, če se želijo izogniti stroškom
skrbniškega računa. To naj bi vzpodbudilo tuje investitorje,
da se bodo odločili za naložbe v vrednostne papirje, ki ko-
tirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zatorej je
bilo tudi trgovanje v tem tednu v pričakovanju, kaj bo prine-
sel letošnji september. Na A in B trgu je bilo podobno kot
teden poprej največ prometa z delnicami trgovskih in far-
macevtskih družb, nekoliko manj z delnicami Intereurope
in Luke Koper. Nekoliko umirjeno je bilo trgovanje s pidov-
skimi delnicami, najzanimivejše pa je bilo trgovanje z delni-
cami Nacionalne finančne družbe 1 in Triglav steber 1.
Glede na trend rasti enotnih tečajev na kapitalskem trgu
vrednostnih papirjev je slovenski borzni indeks v tem tednu do-
segel prvega septembra 1.954 indeksnih točk, naslednji dan
se je nekoliko znižal, v petek spet okrepil ter ostal na približno
enakem nivoju 1.952 indeksnih točk. Podoben trend gibanja
tečajev je bil tudi na prostem trgu, ko se je PIX z nivoja 1.401
indeksne točke v četrtek znižal na 1.3^ in v petek znašal 1.386
indeksnih točk.
Veliko trgovanja je bilo z delnicami Mercatorja, katerih enotni
tečaj je porasel glede na minuli teden in je v petek znašat
12.625 tolarjev. Po nekaterih napovedih borznih analitikov naj
bi se rast nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Dokaj živahno je
bilo tudi trgovanje z delnicami Merkurja in celjske Kovino-
tehne. Gorenjska trgovska družba je že objavila, da je postala
lastnica 53,15 odstotka izdanih delnic družbe Kovinotehna, ka-
tere prednostne delnice so se ta teden gibale okoli 940 tolarjev
za delnico, daleč največ prometa pa je v petek bilo z delnicami
Kovinotehna redne pri višjih 961 tolarjih. Delnice Merkurja so
ustaljene pri 18.000 tolarjih. Enotni tečaj farmacevtske družbe
Lek je z začetkom tedna začel naraščati, dosegel vrh v sredo,
1. septembra, ko je tečaj znašal slabih 41.500 tolarjev, in se ko-
nec tedna znižal na 40.937 tolarjev za delnico. Podobno se je
dogajalo z drugim farmacevtskim dvojčkom Krko, katerega
enotni tečaj se je dvignil glede na teden poprej in je konec ted-
na znašal 29.426 tolarjev. Omeniti velja še trgovanje z delnica-
mi Intereurope, katerih enotni tečaj se je zvišal na 2.444 tolar-
jev, Luke Koper, ki je v petek z 18 sklenjenimi posli pristala pri
3.440 tolarjih za delnico in kaže, da bo počasno rast nadaljeva-
la tudi naprej. Zanimivo je bilo še trgovanje z delnicami Petrola
pri 27.107 tolarjih, ki jih je delnica dosegla konec tedna.
Trgovanje na prostem trgu se je nekoliko umirilo. Še vedno
gaje bilo največ s pidovskimi delnicami, med katerimi iztopajo
delnice polnih pidov. Delnica Nacionalne finančne družbe 1 se
je glede na minuli teden nekoliko pocenila in je konec tedna
znašala 84 tolarjev, prav tako se je znižal enotni -tečaj delnic
Triglav steber 1 - na dobrih 87 tolarjev za delnico. Veliko pro-
meta je bilo še z delnicami Infond Zlat pri 49 tolarjih, Trdnjava
pri 33 tolarjih ter Atena 1, 2 in 3. Med podjetji je bilo najzanimi-
vejše trgovanje z rednimi delnicami Veletrgovine potrošnik pri
višini 2.014 tolarjev, delnicami Gorenja, katerih tečaj se je v pe-
tek nekoliko znižal - na 2.396 tolarjev ter delnicami Tkanine pri
267 tolarjev za delnico.
Borzni posredniki pričakujejo v prihodnjem tednu nekoliko
živahnejše trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev,
še posebno če se bodo novice o večjem zanimanju in prihodu
tujih investitorjev pokazale za resnične. Ob primernem optimis-
tičnem razpoloženju lahko pričakujemo, da bo slovenski borz-
ni indeks po enem letu zopet dosegel 2000 indeksnih točk.
Blaž Seražin, I lirika, d.d., BPH
MOSKANJCI / TRADICIONALNI DAN PERUTNINE PTUJ
^nrininarji mdiiffiif#/a
iht^d^^ijlo^- ilfeftii^pii s^i^MMU^^
v MOŠKANJCIH SE JE ZBRALO 1500 SODELAVCEV PERUTNINE PTUJ
Ob koncu tedna je na letališču v Moškanjcih potekalo že tra-
dicionalno srečanje sodelavcev Perutnine Ptuj. Dan PP, kot
ga imenujejo, tako nadaljuje edinstveno obliko druženja so-
delavcev tega poslovno nadpovprečno uspešnega kolektiva,
tudi v obliki sproščenega vzdušja in degustacij izdelkov, ki jih
vsak dan pošiljajo na trg. Letos ga v Moškajncih ni moglo
zmotiti niti slabo vreme ob koncu tedna.
S srečanjem sodelavcev je Per-
utnina Ptuj na svojstven način
okronala celo vrsto dogodkov, ki
so jo v letošnjem letu postavljali v
ospredje poslovnih dogajanj.
Zadnja med njimi sta razglasitev
Perutnine Ptuj za nosilca kako-
vosti mesnih izdelkov na osnovi
ocenjevanja pred mednarodnim
kmetijsko-živilskim sejmom v
Gornji Radgoni, in skupščina
delniške družbe pred dobrim ted-
nom v Ptuju. Zaradi tega je pred-
sednik uprave in generalni direk-
tor Perutnine Ptuj dr. Roman
Glaser bil še posebej zadovoljen.
ker se je Dneva PP udeležilo več
kot 1500 ljudi, kar je celo nekoli-
ko več, kot je sedaj sodelavcev
tega kolektiva. Zaradi tega je
srečanje eden od dokazov, kako
močno je Perutnina Ptuj vpeta v
okolje, v katerem posluje in iz ka-
terega je večina sodelavcev tega
kolektiva. V svojem nagovoru so-
delavcem je dr. Roman Glaser
poudaril pomen vsakega zaposle-
nega za celovito uspešnost gospo-
darskega sistema in dodal, da si
uspešnosti podjetja ni mogoče
zamišljati brez pripadnosti kolek-
tivu, kakršno lahko izgrajujejo
samo sodelavci sami. "Tudi zaif
si bo vodstvo podjetja še napr^
prizadevalo, da izgrajuje poslovna
sistem, v katerem bo vsak sodela
vec lahko uveljavil vse svoje sp(>
sobnosti in interese za skupi"^
uspešnost Perutnine Ptuj," je
jal dr. Glaser. Na ta način podje'
je  ne  izraža  zgolj   skrbi ^
dobiček, ampak tudi za human'
delovno   okolje   in   prijetna
vzdušje, ki je eden od pogojev ^
zadovoljstvo in pripadnost sodej
avcev. Kako temeljito se je to vs'
dralo v zavest slehernega
nininega sodelavca, pa je ^'
svojstven način dokazala
letošnja udeležba na dnevu PP-
Sodelavci Perutnine Ptuj so *
ob     koncu     slovesnosti
Moškanjcih zaželeli le, da bi se^'
naslednje leto nadaljevala tuj*
tradicija lepega vremena ob tra'''
cionalnem srečanju na letališčijjj
PTUJ / PRED 32. MEDNARODNIM OBRTNIM SEJMOM V CELJlll

Jutri bodo v Celju svečano odprli 32. mednarodni obrtni se-
jem (odprl ga bo predsednik države Milan Kučan), na kate-
rem se bo predstavilo več kot 1800 razstavljavcev iz 25 držav.
Na njem se bodo že tradicionalno predstavili tudi obrtniki s
Ptujskega. Sejem bo odprt do 19. septembra.
Kot je povedal predsednik
Območne obrtne zbornice Ptuj
Jože Milošič, je ptujska zbornica
ena redkih, ki ohranja tradicijo
predstavitve pod skupno streho.
Letos bo to v novi hali L, kjer je
na voljo 60 m^ razstavnega pros-
tora. Za obrtnike je takšna skup-
na predstavitev cenejša, saj levji
delež stroškov pokriva zbornica.
To možnost bo letos izkoristilo
okrog 20 obrtnikov, nekateri pa
se bodo tako kot v prejšnjih letih
predstavili samostojno. V zborni-
ci ocenjujejo, da se bo tako s Ptuj-
skega predstavilo okrog 30 obrt-
nikov oziroma različnih dejav-
nosti, kar je še vedno premalo
glede na članstvo. Trenutno ima
Območna obrtna zbornica Ptuj
1368 članov; lani ob koncu leta
jih je bilo še 1432, leta 1997 pa
1376. Upad števila obrtnikov na
Ptujskem ni neka posebnost, s
podobnimi razmerami se srečuje-
jo tudi v drugih območnih obrt-
nih zbornicah.
Sejem v Celju je po besedah Ja-
neza     Rižnarja,     sekretarja
Območne obrtne zbornice Ptuj,
za vsakega obrtnika v prvi vrsti
poslovni in promocijski izziv,
brez katerega v sodobnem obrt-
ništvu ne gre. Vsako leto v orga-
nizaciji Območne obrtne zborni-
ce Ptuj poteka tudi organiziran
ogled sejma za vsa vodstva občin
s Ptujskega. Letos bodo župani,
podžupani, člani mestnega sveta
oziroma svetov in drugi predstav-
niki občin njihovi gostje 15. sep-
tembra. Sejem si bodo tega dne
organizirano ogledali tudi člani
upravnega odbora in drugih orga-
nov zbornice. To bo nova pri-
ložnost za seznanitev z dosežki,
zlasti še občinskih razvojnih
skladov, preko katerih poteka
usmerjeno spodbujanje razvoja
obrti in podjetništva, ter s proble-
mi (premajhna stimulacija pri za-
poslovanju, plačilna nedisciplina
in siva ekonomija) te pomembne
gospodarske panoge na Ptujskem
in širše.
Celjski sejem je največji tovrst-
ni sejem v srednji Evropi, pred-
stavlja pa tudi svojevrsten preg-
led dosežkov slovenske obrti na
njeni poti v Evropo, je ogledalo
uspešnosti slovenske obrti. Tudi
letos ga spremljajo številne obse-
jemske prireditve, pogovori in
srečanja. Od strokovnih tem bo
še posebej zanimiva tema o pos-
lovnem povezovanju obrtnikov
pod skupnim imenom Skupaj
bomo močnejši. V soboto, 11. sep-
tembra, bo v Golovcu tradional-
no srečanje obrtnih delavcev Slo-
venije. Kot je povedal sekretar
ptujskega sklada za izobraževanje
delavcev pri samostojnih podjet-
nikih Vlado Petrovič, se bo s
Ptujskega tega srečanja, ki je že
17., udeležilo okrog 150 od 2OO0
delavcev, kolikor jih zaposlujejo
tukajšnji obrtniki. Na letošnjem
srečanju, ki ga organizira Repu-
bliški odbor sindikata obrtnih
delavcev Slovenije v sodelovanju
s skladi za izobraževanje delavcev
pri samostojnih podjetnikih, bo
slavnostni govornik Dušan Se-
molič, predsednik Zveze svobod-
nih sindikatov Slovenije. Podelili
bodo tudi priznanja sindikata za
letošnje leto.
V soboto, 11. septembra, bodo v
okviru celjskega sejma potekale
21. športne igre obrtnikov in pri
njih zaposlenih delavcev za pokal
mednarodnega obrtnega sejma
'99. Ptujska Območna obrtna
zbornica bo, kot je povedal stro-
kovni sodelavec zbornice Boris
Repič, imela ekipe v pikadu
(moški in ženske), tenisu (moški
in ženske) in malem nogometu
(moški).
MG
Število obrtnikov po
občinah na Ptujskem: v
občini Destmik 29, v Dor-
navi 61, Gorišnici 97, na
Hajdini 86, v Juršincih 21,
v Kidričevem 144, v
Majšperku 65, Markovci^
99, v mestni občini Ptui
601, v Podlehniku 36, prf
Sv. Andražu 10, v Trnovi
ski vasi 8, v Vidmu 85, 4
Zavrču 16 in v Žetalah 101
skupaj 1368.
Delovni pogovor pred pričetkom mednarodnega obrtnega
sejma v Celju (od leve): Vlado Petrovič, sekretar Sklada za
izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj,
Jože Milošič, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj,
Boris Repič, strokovni sodelavec zbornice, in Janez
Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.c, Ptuj.
Direktor.' Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda. Oliver Težak,
•s 041-669-509.
Naslov.- RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
s (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.890 tolarjev, za tujino
13.780 tolarjev
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost.
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
vvMAv. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnikš)radio-tednik. si
tednik&>amis.net
fgpNIK ( /
POKOČAMO, KOMENTIRAMO
OBČINA PREVZELA STARO POŠTO |
Vponedeljek, 6. septembra, sta Pošta Slovenije in Telekorti j
dokončno prevzela prostore v novenn poštnem poslopju in j
I na razdelilnih postajah v Ptuju, meetna občina Ptuj pa je prevze- j
i \o stavbo stare pošte. S tem dejanjem je omogočeno, da se lah- j
i ko obsežen in za Ptuj posebej pomemben projekt PTUJSKE TRO- j
i JKE nadaljuje tudi v tretjem, torej zadnjem delu. j
DEVIZNI RAČUNI ZA PODJETJA I
Od prvega septembra lahko podjetja in samostojni podjetniki j
pri Novi Ljubljanski banki in v enotah bank, članic njene \
\ bančne skupine, odprejo devizni račun. Namenjen je vodenju |
\ dobroimetja  v  različnih  konvertibilnih  valutah,  opravljanju j
I poslov plačilnega prometa s tujino, trgovanju na deviznem trgu j
I in s tujimi vrednostnimi papirji, odplačilu deviznih kreditov in j
poplačilu zapadlih obveznosti ter drugim negotovinskim in goto- j
vinskim poslom. S sredstvi na računu bodo stranke razpolagale i
prosto, lahko jih bodo tudi oplemenitile z vezavo v različnih va- i
I lutah in ročnostih. Posebej velja poudariti, da bo do konca j
j letošnjega leta odprtje in vodenje deviznega računa brezplačno. |
SVEČANO ODPRTJE POSLOVALNICE ABANKE I
V PTUJU I
Danes ob 13. uri bodo svečano odprli nove prostore Abanke I
v Ptuju, v Osojnikovi ulici 9, ki na novi lokaciji dela od 26. j
I julija letos. Enota je sodobno zasnovana, v njej pa še prav po- j
I sebno pozornost posvečajo osebnemu pristopu pri urejanju j
I  bančnih storitev. I
ZA ECHOCHECK TUDI ROTART KLUB I
KftARIBOR
Vmariborski bolnišnici so bogatejši za novo sodobno apara-
turo za zgodnje odkrivanje prirojenih naglušnosti. Stala je
800 tisoč tolarjev, polovico je prispevek Rotary kluba Maribor.
\ Z echocheckom ne sledijo samo zahtevam svetovne zdravstvene
i organizacije, pomeni tudi kvalitetnejšo skrb za noše najmlajše, j
i ki je ob že taki nizki nataliteti tako rekoč nujna, poudarjajo v \
\  mariborski bolnišnici. I
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI T)! \
mm° programu je glasbena oddaja "Naj spot" s slovenskimi in
lwtujimi videospoti. Sledila ji bo poljudna oddaja "Kako biti
zdrav >n zmagovati". !
Prijpj^il«
rOVORISE...
j DA bi največ čevljev za
igranje golfa težko našli pri
kakšnem znanem ptujskem gol-
fistu. Ima pa jih znan vino-
gradnik in vinar z Majskega
Vrha, ker so menda zelo primer-
ili za varno hojo po haloških
^regačah.
•.. DA se lahko terme pohvali-
jo z nočitveno sezono tudi zara-
'^i tega, ker njihove bivalne ka-
pacitete koristi tudi direktorica z
... DA so v kratki zgodovini
slovenske države ceste zapirali
kmetje in prevozniki. Edini, ki
so zares množično na cesti - de-
lavci, pa o zapori zaenkrat še ne
razmišljajo, saj bi jo lahko ures-
ničili zgolj z golimi rokami.
... DA je finančni minister na
pogajanjih s šoferji na veliko ze-
hal. Očitno so ga s svojimi
majhnimi zahtevami dolgočasi-
li. On se v glavnem pogovarja o
milijardah.
... DA so parlamentarne počit-
nice mimo in na TVso se znova
začele zabavne oddaje. Kmalu
bo na sporedu prenos iz parla-
menta.
VIDI SE ...
... DA je zadružni sindikalist
na cirkulanskih igrah kazal
mišice, medtem ko sta
predstavnik kmetov in gradbeni-
kov pridno iskala kovance.
Temu primeren je bil tudi rezul-
tat: nič denarja za sindikat in
delavce.
PTUJ / TALUM IN BOLNIŠNICA NAŠLA SKUPNI JEZIK
Z donaforsNom do medkinskega aparata
Tretjega septembra sta mag. Danilo Toplek, dipl. oec., direli-
tor Taluma Kidričevo, in direlctor ptujslie iiolnišnice Lojze
Arko, dr. med., spec. če^ustne Idrurgije, podpisala pogodbo o
donatorstvu v višini štirih milijonov tolarjev za nakup novega
ultrazvočnega denzinometra Lunar Achilles solo za merjenje
mineralne gostote kosti. Gre za humano dejai^e, s katerim
bo ptujska bolnišnica prišla do novega nujno potrebnega
aparata, pacienti, v glavnem ženske, ki jih pogosteje kot
moške prizadene osteoporoza, pa do več zdravja.
Direktor Taluma Danilo Top-
lek je po podpisu pogodbe pove-
dal, da bi verjetno bilo s strani
Taluma lahko še več takšnih ak-
tivnosti oziroma dejanj, če
podjetje ne bi bilo od leta 1991
do 1997 iz že znanih razlogov v
tako težkem ekonomskem
položaju. Vsako podjetje je ses-
tavni del kraja, kjer ima svoj
sedež, in ne more živeti izoli-
rano od njega. Njegov sestavni
del so ljudje, ki so se odločili, da
bodo v tem okolju živeli in dela-
li, ga kvalitetno razvijali.
Zdravstvo pa je ena izmed tistih
dejavnosti, ki lahko pomembno
vpliva na večjo ali manjšo kvali-
teto življenja vseh nas, je med
drugim poudaril Danilo Top-
lek. Talum klasične ekonomske
propagande ne potrebuje, zato
se raje odločajo za donatorstvo
na področju kulture, športa in v
zadnjem času ponovno tudi
zdravstva. Upa, da bo v bodoče
takšnega sodelovanja lahko še
več.
Direktor ptujske bolnišnice
Lojze Arko je ob tej priložnosti
zadovoljno povedal, da do skle-
nitve pogodbe ni prišlo čez noč,
pogovori o tem so trajali dlje
časa. Donatorstvo v takšni ali
drugačni obliki je sestavni del
njegove poslovne politike in
strategije razvoja ptujske bol-
nišnice v krajšem oziroma
daljšem obdobju. Pomembno je,
da je bil tokrat donacije deležen
majhen zdravstveni center, v
preteklosti pa so jih bili deležni
le veliki centri - tudi s strani
podjetij s Ptujskega; direktor
bolnišnice upa, da bo to imelo
posnemovalce. Stroka namreč
živi in se razvija ter opozarja
nase tudi v majhnih okoljih.
Nakup nove aparature za mer-
jenje mineralne gostote kosti
pomeni tudi več zdravja za to
območje. Za zdaj jo bodo v
ptujski bolnišnici oziroma na
njenem oddelku za radiološko
in UZ diagnostiko pregledovali
samoplačniško. Cena bo promo-
cijska, štiri tisoč tolarjev, drugje
računajo od šest pa tudi do se-
dem in pol tisoč tolarjev.
"Osteoporoza je stanje
zmanjšanja kostne mase oziro-
ma trdnosti kosti, ki ima za pos-
ledico predvsem patološke zlo-
me kolkov in vretenc hrbtenice.
Ti zlomi so povezani z velikimi
nevšečnostmi za bolnika, z iz-
redno drago terapijo in dol-
gotrajno rehabilitacijo. S pra-
vočasno ugotovitvijo osteoporo-
ze, ki je posledica več dejavni-
kov, ob pravilni terapiji bolezen
preprečimo ali omilimo. Za pos-
tavitev diagnoze uporabljamo
rentgenske, ultrazvočne in labo-
ratorijske metode. Rentgenski
aparati delujejo na osnovi io-
nizirajočega sevanja in s tem po-
vezanimi nevarnostmi. V naši
bolnišnici nameravamo kupiti
najnovejšo UZ aparaturo, ki
meri gostoto oziroma trdoto
kosti petnice. Metoda je nene-
varna, hitra in poceni. Primerna
je tako za oceno stopnje bolezni
kot tudi za spremljanje učinkov
terapije, saj od najboljših rent-
genskih metod oziroma apara-
tur rezultati odstopajo za največ
2 odstotka. V bolnišnici
pričakujemo predvsem pa-
cientke, a tudi paciente (pri
moških se bolezen pojavlja
bistveno redkeje) v starosti od
45 do 75 let. Pregled traja nekaj
minut, je nenevaren, neboleč in
tudi  brez  vsakršnih   drugih
nevšečnosti. Rezultat preiskave
je v bistvu primerjava paciento-
ve BMD (bone mineral density -
gostota mineralov kosti) z BMD
25 let stare ženske. Preiskava je
trenutno samoplačniška, vendar
pa ob morebitni ugotovitvi bo-
lezni terapijo plača zdravstvena
zavarovalnica," je med drugim
po podpisu donatorske pogodbe
povedal Robert Čeh, dr. med.,
specialist radiolog, predstojnik
oddelka za radiološko in UZ
diagnostiko ptujske bolnišnice.
Zoltan Mileta, dr. med., speci-
alist ginekolog, pa se je v svojem
strokovnem razmišljanju o oste-
oporozi posebej dotaknil osteo-
poroze v klimakteriju, ki se
uvršča med njene pozne posle-
dice; te nastajajo počasi in neo-
pazno, pokažejo pa se več let po
zadnji menstruaciji, ko je tudi
več bolezni srca in ožilja. "Oste-
oporoza v klimakteriju je stanje,
nekateri ji pravijo bolezen, pri
kateri se gostota kosti zaradi po-
manjkanja estrogena zmanjša,
nosilna sposobnost in trdnost
pa oslabita. Zapleti napredova-
ne osteoporoze so zlomi. Najpo-
gosteje se pojavljajo, kot je
znano, na vretencih, kolkih in
zapestjih. Zlom kolka ali zapest-
ja je vedno posledica padca, do
zloma vretenc pa lahko pride
samo od sebe in je samo pri tret-
jini bolnikov boleč. Pri ženskah
je zlom roke desetkrat pogos-
tejši kot pri moških, zlom kolka
pa enkrat pogostejši. Zlom kol-
ka je resna poškodba z 20-
odstotno smrtnostjo v prvem
mesecu     poškodbe     zaradi
spremljajočih bolezni. Tisti, ki
preživijo, lahko živijo samosto-
jno in kvalitetno kot pred zlo-
mom kolka, čeprav je samo v
tretjini primerov rehabilitacija
popolna. Ugotovljeno je, da os-
teoporoza prizadene več kot po-
lovico vseh žensk v klimakteri-
ju. Med bolj ogrožene sodijo:
vitke ženske, ženske z zgodnjo
menopavzo, ženske, ki so
družinsko obremenjene z osteo-
porozo, ženske po operativni
odstranitvi jajčnikov, kadilke,
ženske, ki čezmerno uživajo al-
kohol in kavo, ženske, ki veliko
počivajo, sedijo in ne telovadijo,
ženske, ki jemljejo kortikoste-
roide, heparin, antacide, antie-
pileptike, in ženske, ki ne uživa-
jo dovolj kalcija v prehrani. Za
postavitev diagnoze osteoporoze
je potrebno merjenje mineralne
gostote koti. Zdravimo jo z upo-
rabo estrogena in biofosfonata,
ki zavirata razgrajevanje kosti.
Zdravljenje traja več let. Po pre-
nehanju zdravljenja se redčenje
kosti nadaljuje. Za zdravljenje z
estrogeni oziroma hormonsko
nadomestno zdravljenje ni ni-
koli prepozno. Trajanje je indi-
vidualno. Nadomestno hor-
monsko zdravljenje ne povzroča
povečanja telesne teže, včasih pa
povzroči mesečne krvavitve; v
tem primeru je nujen posvet z
ginekologom. Pred začetkom
hormonskega nadomestnega
zdravljenja je potreben tudi
pregled dojk. Zaradi naraščanja
števila žensk, ki so v menopavzi
ali klimakteriju, smo v bol-
nišnici ob podpori direktorja
Lojzeta Arka na ginekološkem
oddelku odprli ambulanto za
menopavzo in osteoporozo," je
dodatno utemeljil potrebo po
nakupu aparata za merjenje mi-
neralne gostote kosti ginekolog
Zoltan Mileta.
Donatorska pogodba med Ta-
lumom in ptujsko bolnišnico je
lahko zgled za druga podjetja na
Ptujskem in širše, pa tudi za
mestno občino Ptuj, da bodo
prisluhnili njenim potrebam po
nabavi nujno potrebnih so-
dobnih zdravstvenih aparatov,
ker predstavljajo korak do
večjega zdravja ljudi in tudi do
kvalitetnejšega življenja.
MG
Mag. Danilo Toplek, direktor Taluma, in direktor
ptujske bolnišnice Lojze Arko podpisujeta pogodbo o
donatorstvu. Foto: Črtomir Goznik
4
četrtek, 9. september 1999 - TED|||k
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
CIRKULANE / STO LET ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA
1^ soboto osrednia slovesnost
Prelom prejšnjega stoletja je napovedal novo dobo v zgodovi-j
ni haloškega človeka, tudi on je hotel biti udeležen občega
napredka. V devetdesetih letih so po vas^h ustanavljali kul-:
turna društva, ki naj bi pripomogla k hitrejšemu splošnemu j
razvoju in 8. septembra 1899 smo ga dobili tudi pri Sv. Bar-^
bari v Halozah. Ustanovljeno je bilo bralno društvo Naprej, i
ki je imelo knjižnico, pevski in tamburaški zbor ter igralsko j
skupino.
Danes so vsi od dramske sku-
pine, knjižnice in mešanega
pevskega zbora pa vse do lam-
burašev, ljudskih pevcev. Mla-
dih veseljakov ter tamburaške
šole - združeni pod okriljem
Kulturno-prosvetnega društva
Francka Kozela Cirkulane. Ju-
bilejno leto praznujejo Cirku-
lančani z bogatim koledarjem
prireditev, ki ravno te dni dose-
ga svoj vrhunec. Osrednja prire-
ditev, posvečena slavi in delu ta-
mkajšnjih kulturnikov, bo v
večnamenski dvorani v Cirkula-
nah v soboto, 11. septembra, ob
17. uri. Predstavilo se bo
društvo, njegovi posamezniki,
združeni v skupine, bodo skozi
igro, pesem in igranje na tambu-
rice predstavili stoletno zgodo-
vino in del sebe. Najzaslužnejši,
ki so člani že dvajset let, bodo
prejeli priznanja, vsi drugi ak-
tivni člani pa spominska priz-
nanja. Nekaterim organizacijam
in posameznikom, ki z društ-
vom sodelujejo že vrsto let.
bodo izrekli zahvale. Z zahvalno
slovesnostjo na pokopališču pa
se bodo posebej spomnili doma-
čina in častnega člana društva
prof. dr. Vladimirja Bračiča, ki
je pred desetimi leti spisal de-
vetdesetietno zgodovino društ-
va. Letos so njegovo delo dopol-
nili, dodali popravke in izdali v
obliki zbornika, ki združuje po-
memben del zgodovine vasice z
okolico. Bračič je bil tudi prvi
rektor univerze v Mariboru in
njen soustanovitelj. Ker pa je le-
tos ravno okrogla obletnica nje-
govega rojstva, bo sedanji rektor
univerze v Mariboru dr. Ludvik
Toplak pred pričetkom os-
rednje prireditve odkril spo-
minsko ploščo prof. dr. Vladi-
mirju Bračiču.
Ker je stoletje kasneje že čas,
da pogledamo, kako je društvo
živelo, delovalo in se spreminja-
lo, so pripravili tudi razstavo.
Odprta bo od petka, 10. septem-
bra, popoldne do nedelje, 12.
septembra, dopoldne v prosto-
rih OŠ Cirkulane. Z razstavo se
spominjajo dogodkov in ljudi,
ki so ustvarjali zgodovino
društva, pa tudi bolj oddaljenih
dogodkov, ki so nanj posredno
ali neposredno vplivali. V sode-
lovanju z OŠ Cirkulane so
pripravili tudi nekaj drobcev iz
zgodovine šolstva, saj je bilo
slednje - posebej v zgodnejših
obdobjih - s prosveto neločljivo
povezano. Del razstave obravna-
va teme, ki se društva nepos-
redno ne tičejo, so pa del širšega
evropskega dogajanja, ki je po-
membno za prikaz nekega
obdobja, saj zgodovinski tokovi
globalno posegajo v življenjski
utrip še tako odmaknjene vasi.
Dvajseto stoletje sodi namreč
med najburnejša obdobja slo-
venske zgodovine pomislimo
samo, da smo preživeli kar dve
svetovni vojni. V ta politični in
družbeni okvir so avtorji razsta-
ve zaradi celovitejšega prikaza
postavili osnovno razstavno pri-
poved. Etnografski del razstave
prikazuje oblačilno nošo in
predmete iz vsakdanje rabe,
predvsem iz prve polovice sto-
letja, ki so izredno zanimivi, saj
jih danes v haloški hiši skoraj
ne najdemo več, kaj šele, da bi
jih uporabljali.
Bošf/on Polafžer In
Mira Jerene€
MARIBOR/PLESNI PAR
J. BRENHOLC - D. PEKIC
Ponovno z
lepimi rezultati
Pred dnevi sta se z odprtega
prvenstva v nemškem mestu
Manheim vrnila plesalca ples-
nega kluba Pingi iz Maribora -
Ptujčan Jernej Brenholc in Da-
niela Pekič iz Maribora. Svoj
dolgoletni trud v plesnih dvora-
nah sta doslej že velikokrat nag-
radila z lovorikami in tudi to-
krat, ob pričetku nove sezone,
posegla po zavidljivih rezulta-
tih. Izmed 153 parov iz domala
cele Evrope sta si priplesala
uvrstitev na 15. mesto v stand-
ardnih in 17. mesto v kombina-
ciji standardnih in latinskoame-
riških plesov.
Za celovitejšo predstavo nju-
nega uspeha velja poudariti, da
gre za udeležbo na tekmovanju,
ki sodi v vrh svetovnih plesnih
prireditev. Doseženi uspeh ju
seveda nikakor ni uspaval, saj
sta že pričela intenzivno pripra-
vo na izjemno pomembno
mednarodno tekmovanje sredi
oktobra v Londonu.
P.P.
Jernej in Daniela - skladen plesni par
PTUJ / NADALJEVANJE PROJEKTA O
JANEZU PUHU
Razstavo v postavnem
tentru Domino
JANEZ PUH JE AVTO SKONSTRUIRAL ZATO,
DA DEŽ NE BI ZMOČIL NJEGOVE ŽENE
Stavek iz podnaslova tega sestavka je eden od naslovov
razstave z mednarodno udeležbo eksponatov in avtorjev.
Pripravlja jo Zgodovinski arhiv na Ptuju kot nadaljevanje
projekta o Janezu Puhu in njegovem umeščanju v slovensko
zavest. Razstavo bomo kmalu videli, in sicer v Poslovnem
centru Domino na Ptuju.
Poslovni center je ponudil
svoj ogromni osrednji prostor
od kleti do strehe. Razstava bo
postavljena vertikalno, kar sim-
bolizira tudi Puhov vzpon v ev-
ropski prostor in zapis v tretje
tisočletje. Spremljali ga bomo
od rojstnih Juršincev preko časa
šolanja do prihoda v Gradec.
Orginalni dokumenti bodo
predstavili njegova prizadevan-
ja za lastno delavnico, njegove
patente in seveda njegova kole-
sa, motocikle in avtomobile, ki
jih hranijo številni zbiralci in
muzeji. Puhov duh dobi v
zadnjem nadstropju krila,
predvsem zaradi odmevov nje-
govega dela tudi v slovenskem
prostoru - slovenska pamet, To-
mos in zaradi impulzov študen-
tom strojništva v Mariboru.
Ogromni zračni prostor, ki bo
uporabljen za razstavišče, je svo-
jevrsten izziv oblikovalcu in iz-
vajalcem razstave.
Razstava je vsebinsko nadalje-
vanje monografije o Janezu
Puhu, ki je bila predstavljena
javnosti 18. decembra 1998 na
ptujskem gradu, in želi na at-
raktiven in učljiv način pokaza-
ti večplastno osebnost Janeza
Puha, njegovo nenavadno ener-
gijo in ogromno dediščino, ki
nam jo je prepustil v uporabo in
za izziv. Odprta bo 25. septem-
bra. Njena avtorica je Kristina
Šamperl Purg.
Ur
Notranjost poslovnega centra Domino bo oblikoval-
cem razstave svojevrsten izziv.
Foto: B. Kovačič, Maribor
FILMSKI KOTIČEK
Vzhaiaioie some
(Rislng Sun)
Sean Connery je prejšnji teden že obiskal naš
filmski kotiček, sobotna filmska uspešnica pa
nam je omogočila, da se nam bo pridružil še
danes. Spomnimo se torej, v kakšni vlogi smo
ga spoznali v tem filmu.
Na odprtju japonske multinacionalne korporacije
skrivnostno umre mlado dekle in vse kaže, da je
smrt nastopila med ljubezensko igro nenavadne
vrste. Na prizorišče pokličejo policijskega
poročnika Weba (Wesley Snipes) in detektiva
Connorja (Sean Connery), ki v ozadju umora od-
krijeta mnogo večjo zaroto...
Smrt mlade priležnice med seksom - le kdo bi se
zaradi tega pretirano vznemirjal? Policisti, kot jih
poznamo iz Newyorške policije, gotovo ne. Zato
pa se je na pravem mestu in ob pravem času
znašel 'večno bondovski' Sean Connery, ki sluti,
da se za običajnim umorom skriva bombastičen
primer. Reševanje uganke, ki ponavadi
predstavlja prijetno telovadbo njegovim (in gle-
dalčevim) sivim celicam, se tokrat spremeni v
pravo aerobiko.
Pozornost zbuja odnos Japonci - Američani. Kot
smo že navajeni, se Američani spet čutijo
ogrožene. Le kaj bi se zgodilo, če bi izgubili las-
kavi naslov svetovne velesile? Katastrofa, vsaj
zanje. Tako smo priče nenehnemu primerjanju
navad ljudi obeh dežel, od njihove marljivosti pa
do vljudnosti. In ves čas se nam zdi, da so Ja-
ponci v rahli prednosti (čeprav jejo suši in govo-
rijo verjetno tudi samim sebi nerazumljiv jezik).
Pred nekaj leti nam je film nemške produkcije
razkril, da so Japonci boljši ljubimci. Američani
so v svojem filmu o prebivalcih Dežele vzhaja-
jočega sonca ta podatek zamolčali, čeprav bi
verjetno bil edini, ki bi si ga gledalci od celotne-
ga filma resnično zapomnili.
Matoša Žuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Mostovi priiatelistva <
Kako lepo in pomembno je
dobro prijateljstvo, se običajno
zavemo takrat, ko iz različnih
razlogov prijateljstvo preneha.
Pravi prijatelj je enako pomem-
ben za otroke in odrasle in obo-
jim ni enostavno ustvariti ena-
kovredne prijateljske zveze.
Mladi, ki še oblikujejo svoja raz-
merja znotraj skupine in si nabi-
rajo življenjske izkušnje, so po-
sebej občutljivi in ranljivi pri
ustvarjanju medsebojnih zvez.
Odrasli bi morali pozorno, razu-
mevajoče sprejemati otroška
prijateljevanja, četudi prijatelji
niso vedno po meri odraslih.
Prav o teh pomembnih razmer-
jih govori pisateljica Katherine
Paterson v novi knjigi iz zbirke
Andersenovi nagrajenci, ki jo iz-
daja založba Mladinska knjiga.
MOST V TERABITJO je prva
knjiga te ameriške pisateljice, ki
je prevedena v slovenščino.
Katherine Paterson se je rodila
leta 1932 na Kitajskem ter je za
svoje knjige prejela številna
priznanja, tudi svetovno najpo-
membnejšo nagrado za mla-
dinsko književnost - Anderseno-
vo nagrado za življenjsko delo
leta 1998. Prvo knjigo. Znak kri-
zanteme, je objavila leta 1972,
pričujoča slovenska knjiga pa je
prvič izšla leta 1978. Pisateljico
zraven odličnega sloga odlikuje
tudi izbira občutljivih mla-
dostniških tem, ki jih obravnava
na otrokom razumljiv, domač
način. Verjetno je pisateljica
mnoge vzgibe za knjižne junake
dobila v krogu domače družine,
saj je vzgojila štiri otroke.
Most v Terabitijo, čudežno
domišljijsko deželo, gradita fan-
tič Jess in priseljenka Leslie.
Jess ima dve zoprni starejši
sestri in dve prijaznejši mlajši.
Njegova družina se preživlja s
skromno kmetijo, kjer mama
gospodinji in ni vedno pri volji
Jessov oče je delavec v mestu
in se vrača ves utrujen pozno
zvečer. Skromnemu življenju
nasproti je Lesliejina družina,
kjer sta oba starša pisatelja iri
sta se odločila za odmaknjeno
»bio-življenje«. Kljub denarno
dobremu položaju so se Leslie-
jini vselili v razpadajočo kmetijo
in tudi televizije nimajo. Jessova
največja želja je zmaga na šols-
kem tekaškem tekmovanju, a
nova deklica je hitrejša od nje-
ga. A zmaga ni ovira za njuno
prijateljevanje, saj kmalu začuti-
ta izjemno naklonjenost: Leslie
je zelo nadarjena, razgledana in
pametna, Jess pa jo spoznava z
naravo ter jo občuduje takšno,
kot je: suhljato in fantovsko,
čudaško, mestno hipijevsko
oblečeno.
Njuno domišljijsko pribežali-
šče je onstran potoka, v gozdu,
kjer vladata Terabitiji, deželi, ki
je na moč podobna Narniji C.S.
Levvisa. Bogata mestna deklica
in reven podeželski fantič posta-
neta drug drugemu glavna
življenjska opora: s skupnimi
močmi premagujeta domače in
šolske ovire in postajata razu-
mevajoča in odgovorna veliko
bolj, kot bi lahko pričakovali.
Prvo poglavje knjige je glavni ju-
nak zgodbe Jesse Oliver Aa-
rons mlajši sam, sam je tudi v
poslednjem, trinajstem pogla-
vju, saj Leslie utone v potoku, a
pisateljica je tragično zgodbo o
umrli edinki Burkovih zapisala s
tako mero literarne imenitnosti,
da dekličina smrt zapušča Jes-
sa modrega in zrelega ter je vsa
knjiga ena sama hvalnica
otroštvu in življenju. Gotovo je k
takšni podobi knjige pripo-
mogla tudi izkušnja prezbiteri-
janske misionarke na Ja-
ponskem, kjer je pisateljica
živela vse po odhodu iz Virgini-
je.
Most v Terabitijo obsega 141
strani, knjigo je prevedla Savina
Zvviter, ilustriral Boštjan Martin-
jak, spremno besedo pa je napi-
sal Aleš Debeljak. Delo Katheri-
ne Paterson toplo priporočam
bralcem od četrtega razreda
dalje, kakor tudi vsem odraslim,
ki se ukvarjajo z mladimi.
t/f/ano Klemenii
rfgDNIK - Četrtek, 9. september 1999

KULTURA, aOBRAŽEVANJe
ftUI I IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
(efos fvcfl štipendije xa brezposelne
y$e več odraslih danes ostaja brez služb, ker nimajo ustrezne
Izobrazbe ali pa je sploh nimajo. Zato veliko institucij nudi
^gzne oblike usposabljanja za pridobivanja raznih dodatnih
^nanj ali poklico. Na Ptuju se lahko odrasli izobražujejo v
šolskem centru, na Ljudski univerzi in v Animaciji; te institu-
cije nudijo formalne oblike izobraževanja. Vse več pa je po-
greb in povpraševanja po neformalnih oblikah izobraževanja.
Znanje postaja vedno po-
[iieinbnejši dejavnik, ki omo-
goča zaposlitev oz. zagotavlja
ohranjanje zaposlitve. Vodja
Urada za delo Ptuj Žarko Mar-
kovič nam je povedal, da je v av-
gustu na uradu prijavljenih čez
5369 brezposelnih oseb, od tega
kar 50,9 odstotka brez formalne
izobrazbe. Med brezposelnimi je
kar 25,7 odstotka mlajših od 26
let. Vloga Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje je,
omogočiti tem osebam, da čim
prej najdejo zaposlitev, če pa je s
svojim poklicem ne morejo naj-
ti, pa jim svetujejo dodatno izo-
braževanje, kar določi zase vsaka
brezposelna oseba z zaposlitve-
nim načrtom.
Organizatorka izobraževanja
in usposabljanja v Uradu za delo
Ptuj Vlasta Stojak meni, da je na
našem področju vse več nekvaU-
ficiranih oseb oziroma oseb z ne-
primerno izobrazbo - kar 60 od-
stotkov. Tudi letos nadaljujejo
projekt Program 5000, v okviru
katerega v šolskem letu vključijo
v izobraževanje pet tisoč oseb.
Dosedanji podatki kažejo, da so
v lanskem letu to številko prese-
gli in mislijo, da jo bodo tudi le-
tos.
Odrasli se lahko izobražujejo v
oddelkih, ki jih organizirata mi-
nistrstvi za šolstvo in šport ter za
delo, družino in socialo, vanje pa
vključijo odrasle brezposelne
osebe. Kateri oddelki izo-
braževanja odraslih se izvajajo
na nekem območju, je odvisno
od analize trga dela, saj zavod RS
za zaposlovanje opravi analize,
po katerih poklicih je največ
povpraševanja sedaj oz. v nas-
lednjih letih, ter od razpoložlji-
vih možnosti organiziranja od-
delkov.
V letošnjem letu so na Ptuju
izpisani oddelki izobraževanja
'Odraslih za poklic varilec, kon-
strukcijski ključavničar in kro-
v Šolskem centru, v Ljudski
*iniverzi bodo izvajali program
^3 pridobitev poklica kuhar ali
J^atakar, v Animaciji pa prekva-
lifikacijo v kombiniran poklic
^^har - natakar za tiste, ki že
likajo poklic na IV. stopnji izo-
""■azbe, ter usposabljanje za ko-
jl^^rcialiste. To so programi, v
matere se vključujejo brezposel-
ne Osebe v sodelovanju z zavo-
rni Rs za poslovanje, omenjene
^i^Sanizacije pa izvajajo še več
Programov, ki so v njihovi režiji,
^^i" pa na Ptuju ni vseh progra-
j v katere se lahko vključuje-
odrasle brezposelne osebe, se
ti z napotitvijo Zavoda za zapos-
lovanjem vključijo tudi v izo-
braževalne programe izven Ptu-
ja, največ v Mariboru. Brezpo-
selne osebe, ki se vključijo v pro-
grame izobraževanja, imajo s
strani Zavoda RS za zaposlovan-
je zagotovljene stroške izo-
braževanja ter štipendijo.
ŠOLSKI CENTER
PTUJ
"V letošnjem šolskem letu smo
na veliko odprU vrata tudi odras-
lim, tako da lahko pridobijo
želen poklic," je ob začetku šol-
skega leta povedal direktor Šol-
skega centra Ptuj Branko Ka-
mer. Odrasli se bodo lahko izo-
braževali za poklice ekonomski
tehnik, strojni tehnik, elektro-
tehnik - elektronik, klepar - kro-
vec, varilec, konstrukcijski
ključavničar, obdelovalec kovin,
pomočnik kmetovalca in
pomočnica gospodinje. V neka-
tere programe se lahko vpišejo
tudi tisti, ki nimajo končane
osnovne šole. Izobraževanje bo
potekalo najsodobneje, saj bodo
v tem šolskem letu modern-
izirali veliko učilnic, tako
splošnih kakor specializiranih.
Prirejali bodo veliko seminarjev,
predvsem s kmetijskega po-
dročja. Obenem pa ponujajo
obrtnikom možnost, da se izo-
bražujejo po najmodernejših
metodah, saj v Šolskem centru
nudijo tisto, kar naša okolica po-
trebuje oz. kar si posamezniki
želijo.
LJUDSKA
UNIVERZA PTUJ
Izobraževanje odraslih na
Ljudski univerzi Ptuj sestavlja
več področij, med katera sodijo
izobraževanje za pridobitev izo-
brazbe, s katero si odrasli prido-
bivajo uvodno priznano stopnjo
izobrazbe, splošno ali strokovno,
poklicno usposabljanje in izpo-
polnjevanje, s katerim si odrasli
pridobijo ali izpopolnjujejo
znanje za delo in poklic, ter
splošno izobraževanje, ki je na-
menjeno zadovoljevanju
predvsem splošnih in osebnih
potreb odraslih po znanju in izo-
brazbi. Zraven izobraževanja je
njihova dejavnost še strokovno,
razvojno in svetovalno delo.
Danes je Ljudska univerza
Ptuj kot ena najstarejših in naju-
spešnejših izobraževalnih sre-
dišč za izobraževanje odraslih
programsko fleksibilna in
odprta za različne interese in po-
trebe izobraževanja. Organizira-
jo in razvijajo različne nove obli-
ke izobraževanja, kajti ne-
pojmljiva hitrost sprememb
zahteva lastne ustvarjalne
zmožnosti, aktualne vsebine
programov, sodobne metode in
tehnike dela, usposobljene pre-
davatelje ter zavzet, prijazen in
poslovni odnos do dela. Njihov
osnovni cilj je torej dvigovanje
kvalitete dela in s tem zado-
voljstva udeležencev.
Tako imajo brezplačno osnov-
no šolo za odrasle in mladostni-
ke. Programi za pridobitev izo-
brazbe po končani osnovni šoli
so kuhar, natakar, trgovec, trgo-
vinski poslovodja, ekonomsko-
komercialni tehnik in strojni
tehnik. Po končani peti stopnji
izobrazbe pa se lahko pri njih
vpišejo tudi v visoko poslovno
šolo. Imajo tudi programe za
usposabljanje računovodij, pos-
lovnih tajnikov, vodenje poslov
v manjših podjetjih, natakarskih
in kuharskih pomočnikov,
pomožnih tekstilcev, voznikov
viličarjev in upravljalcev težke
gradbene mehanizacije ter pro-
grame splošnega izobraževanja
(tečaji tujih jezikov, kuharski
tečaji, tretje življenjsko obdobje,
študijski krožki, usposabljanje
za življenjsko uspešnost,
računalniški tečaji).
Zelo zanimivo pri njih pa je
središče za samostojno učenje.
To je ustanova, kamor se ljudje
lahko pridejo učit. Ne gre samo
za prostor in opremo, temveč za
posebno organizirano dejavnost,
ki pomaga posamezniku pri sa-
mostojnem učenju. Na voljo
imate miren in primerno
osvetljen delovni kotiček z avdio
in video napravami ter računal-
niki s CD romom in dostopom
do Interneta. V takšnem sre-
dišču so na voljo tudi različna
gradiva za samostojno učenje in
svetovalci. Namenjeno je vsem,
ki bi si radi sami izbirali kraj,
čas in ritem učenja. Vse to je za-
enkrat brezplačno.
ANIMACUA
čas počitnic se izteka, zato se v
Animaciji že pridno pripravljajo
na novo šolsko leto. Programi, ki
potekajo pri njih, so namenjeni
izobraževanju odraslih. V šol-
skem letu 1999/ 2000 bodo pote-
kali v podjetju Animacija mnogi
izobraževalni programi.
V oktobru se bo pričela uspo-
sabljati že tretja generacija ko-
mercialistov. Program je namen-
jen vsem, ki so končali kateroko-
li 4-letno srednjo šolo in želijo
delati kot komercialisti. Na po-
dročju izobraževanja za gostin-
ska dela so pripravili dva nova
programa. Z uspešno končanim
programom prekvalifikacije po-
klic kuhar - natakar bodo učenci
pridobili kar dva poklica, možna
pa bo tudi prekvalifikacija samo
v poklic natakarja. Pogoj za
vključitev je končana poklicna
šola katerekoli smeri. Programa
potekata v sodelovanju s Srednjo
šolo za gostinstvo in turizem Ra-
denci. Druga novost na področju
izobraževanja v gostinski stroki
je program za pridobitev naziva
gostinski poslovodja. V Ptuju in
v Mariboru bodo potekale pri-
prave na poslovodski izpit, tega
pa bodo kandidati opravljali na
Gospodarski zbornici. Vključi se
lahko vsak, ki je končal poklicno
ali srednjo šolo gostinske smeri
in ima 3 leta delovnih izkušenj.
Po vseh uspešno opravljenih iz-
pitih si kandidat pridobi srednjo
strokovno izobrazbo.
V podjetju Animacija je tudi
klub za iskanje zaposlitve. Ta je
namenjen brezposelnim in jim
nudi pomoč pri iskanju zaposlit-
ve. V klubu brezposelni dobijo
veščine in znanja, potrebna za
učinkovito in uspešno iskanje
zaposlitve. Kandidate v klub na-
poti Zavod za zaposlovanje, zato
se je potrebno za vključitev v
klub pogovoriti s svojo svetoval-
ko.
Brezposelne, pa tudi zaposlene
in vse, ki želijo prebirati dnevni
časopis, oglase, razne revije, pa
tudi knjige v bralnem kotičku,
ki si želijo pogovora ali pa se
želijo vključiti v ustvarjalne del-
avnice in se naučiti kakšne nove
spretnosti, prijazno vabijo v
Klub Obzorje, ki deluje na
Potrčevi ulici 34 na Ptuju (Dom
krajanov dr. Jožeta Potrča). Za vse
so vrata odprta vsak delovni dan
od 8. do 17. ure. V klubu je tudi
center za samostojno učenje ang-
leščine, nemščine in itali-
janščine, lahko pa se tudi
naučite osnov računalništva.
In še zanimivost za podjetni-
ke: v okviru Animacije deluje
informacijska pisarna Gospo-
darske zbornice, kjer posreduje-
jo informacije s področja kadro-
vanja in izobraževanja.
ZANSTVENO-
RAZISKOVALNO
SREDIŠČE BISTRA
Dinamičen razvoj na področju
podjetništva, storitev in javnih
služb zahteva vedno novo tako
imenovano neformalno znanje,
ki ga v formalnih oblikah izo-
braževanja ni moč več pridobiti,
je povedal direktor Znanstveno-
raziskovalnega središča Bistra
Ptuj dr. Štefan Čelan. V Bistri
sledijo razvoju tehnologij in sto-
ritev, ki se zelo hitro spreminja-
jo. Za obvladovanje teh oblik
znanja formalna oblika učenja
(osnovna, srednja in druge šole)
ne pride v poštev, saj so te oblike
konservativne oz. faktografske,
skratka ne morejo slediti razvo-
ju. Podoben zaostanek opazimo
tudi na fakultetah. Tako v ZRS
Bistra podpirajo predvsem ne-
formalne oblike izobraževanja
odraslih, samo tako je lahko po-
sameznik neposredno v stiku z
razvojem. V tujini namenjajo
neformalnim oblikam izo-
braževanja zelo veliko pozor-
nost, kar je moč opaziti pri raz-
pisih za delovna mesta. Po-
membno je namreč obvladati
nove tehnologije, nove oblike
znanja, ne pa govoriti o zgodovi-
ni.
V razvitem svetu je normalno,
da si za izobraževanje in prekva-
hfikacijo najprej pripravijo raz-
vojne programe, ki jasno načrtu-
jejo tudi potrebe po kadrih. Na
podlagi razvojnega programa
načrtujejo izobraževalne progra-
me ter jih posredujejo izo-
braževalnim organizacijam in
drugim institucijam, pri katerih
so brezposelni prijavljeni. Naš
način izobraževanja in prekvali-
fikacij, ki poteka za neznana de-
lavna mesta, torej ni primeren.
"V ZRS Bistra smo pripravili
razvojno vizijo in strategijo z
naslovom Z dediščino za razvoj.
Iz programa so jasno razvidne
potrebe po kadrih, ki jih naše
okolje potrebuje. Žal je pri odgo-
vornih premalo posluha za pod-
poro tovrstnega načina dela.
Tako smo v ZRS Bistra prisilje-
ni nuditi le tiste oblike izo-
braževanja, ki jih potrebujejo
podjetniki ali javne institucije, s
katerimi neposredno sodeluje-
mo. To so predvsem znanja s po-
dročja priprave razvojnih pro-
gramov in tuje tehnične
pomoči," je povedal dr. Štefan
Celan.
Na Ptuju je torej vse več podjetij,
ki nudijo zraven formalnih še nefor-
malne oblike izobraževanja. Naj-
večje povpraševanje je zaenkrat po
računalniškem opismenjevanju, ne-
kateri obrtniki pa se že obračajo po
najsodobnejših oblikah izo-
braževanja, saj pravzaprav z
majhnim vložkom v znanje lahko
svoj kapital močno povečajo. Danes
in še zlasti jutri bo znanje najple-
menitejši kapital.
MIlan Kraint Pavllta
Vodja Urada za delo Ptuj
Žarko Markovič
Organizatorka izo-
braževanja in uspo-
sabljanja v Uradu za delo
Ptuj Vlasta Stojak
Direktor Šolskega centra
Ptuj Branko Kumer
Stokovna delavka Ljud-
ske univerze Ptuj Mateja
Hlupič
Direktorica Animacije
Franja Čeh
Direktor Znanstvenorazi-
skovalnega središča Bi-
stra Ptuj Štefan Čelan.
Foto: Nini
PTUJ / VABILCV GALERIJO DRAVA
Jlcffsfilifa hh^raHi Alfreda Bradaia
v skromnih prostorih galerije Drava v Vošnjakovi ulici v Ptuju se je v četrtek, 2. septembra,
zvečer zbralo čez 50 ljubiteljev lepe fotografije, prisostvovalo slovesnosti ob odprtju razstave in
si z zanimanjem ogledalo izbrane razstavljene fotograflje lani umrlega Alfreda Bradača, nosil-
ca umetniškega naziva fotoamater 1. razreda.
O Alfredu Bradaču, mojstru
tekstilne stroke, je govorila
Kristina Šamperl-Purg in se
tudi zahvalila hčerki pokojnika
Silvi Žižek, ki je lepo urejeno in
ohranjeno zbirko predala Galeri-
ji Drava Ptuj, ki jo vodi priza-
devni Lojze Petrovič. O strokov-
ni strani razstavljenih fotografij
in tehniki, ki jo je uporabljal po-
kojni fotografski ljubitelj, je
navzočim govoril mednarodni
mojster fotografije Stojan Ker-
bler. Vsem zaslužnim za razsta-
vo je čestital tudi podžupan Er-
vin Hojker. Razstava je gotovo
vredna ogleda.
FP
Pata: Kosi
Kristina ŠamperI Purg je predstavila Alfreda Bradača
in njegovo delo; ob njej fotografova hčerka Silva
Žižek, ki je lepo urejeno in ohranjeno zbirko predala
Galeriji Drava Ptuj.
6
Četrtek, 9. september 1999 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAilli
HAJDINA/ PRVI ŠOLSKI DAN V PRVI DEVETLETKI NA PTUJSKEM
Šesfietniki so dali torbe na rame
Prvega septembra je v prvi razred nove devetletice stopilo 1500;
otrok na 42 osnovnih šolah, ki so bile izbrane za poskusno'
uvajanje te oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Zadnje v tem
tisočletju začeto šolsko leto bo torej zares nekaj posebnega,,
saj so v šolske klopi prvič sedli 6-letni prvošolčki. Ti bodo prvi j
v celoti končali program nove devetletke; med izbranci so tudi^
h]\jdinski prvošolčki.
Za 27 prvošolcev na OŠ Hajdi-
na je bil prvi dan šole slovesen
in nekaj posebnega. V družbi
svojih staršev so jih na šoli
pričakali poleg ravnatelja
Jožeta Laha župan občine
Hajdina Radoslav Simonič,
podžupan, tajnica občinske up-
rave, Branko Florjančič,
predstavnik Zavoda za šolstvo iz
Maribora, predstavnik sveta
staršev Stanko Glažar ter seve-
da učiteljici in vzgojiteljica v
prvem razredu. Sprejem je bil
nadvse prijeten in obarvan s
kratkim kulturnim programom,
ki   so   ga   pripravili   starejši
hajdinski učenci. Uspešen
začetek šolanje je malim koren-
jakom zaželel ravnatelj, hajdins-
ki župan pa ni skrival zado-
voljstva, da se na ptujskem
območju to dogaja ravno na
Hajdini. Poudaril je, da je to
zadnja generacija prvošolcev v
tem tisočletju, da pa je na Hajdi-
ni to že 103. generacija prvošol-
cev in da se bodo za uspešno
šolanje mladih v občini trudili
tako starši kot občinski možje.
Ob koncu je otrokom zaželel, da
bi bile poti v šolo in domov kar
najbolj varne.
DEVETLETKA
PRINAŠA
NOVOSTI
Novost v prvem razredu de-
vetletke ni le nov učni program,
prilagojen malim šestletnikom,
temveč bosta poslej v razredu z
učenci združeno delali in
poučevali učiteljica in vzgojitel-
jica. Zanju bo to zagotovo
precejšen izziv, že lansko leto in
tudi med počitnicami pa sta se
na preskok v devetletko dobro
pripravili. V hajdinjskih prvih
dveh razredih bodo s šestletniki
delalw učiteljici Olga Ser-
dinšek in Dragica Kosi ter
vzgojiteljica Dragica Rozman.
Učilnice, ki so veliko bolj po-
dobne prejšnji mali šoli ali
vrtcu, so na Hajdini zelo lepo
urejene in podobne igralnicam,
prvošolčki pa si bodo tam skozi
igro pridobivali znanje o črkah,
pisanju, branju in računanju.
Devetletka je v prvem poskus-
nem obdobju prinesla tudi dru-
ge novosti; mednje sodi opisno
ocenjevanje, izbirni predmeti in
dodobra prenovljen učni načrt,
v katerem naj bi bile vsebine
bolj povezane, učni načrt pa bolj
sodoben kot doslej; v prvih treh
letih bo učenec imel tudi isto
učiteljico. Devetletka več ne
pozna razdelitve na razredno in
predmetno stopnjo, temveč je
razdeljena na triletja, največja
novost pa je vsekakor zgodnejši
vstop v šolo.
Ravnatelj OŠ Hajdina Jože
Lah je ob sprejemu prvošolčkov
povedal, da so jih na šoli že
nestrpno pričakovali in se jim
želijo posebej skrbno posvetiti.
Na novo šolsko leto so se dobro
pripravili, prepričani so, da so
tudi staršem dobro razložili vse
novosti in spremembe, ki jih
prinaša postopno uvajanje de-
vetletke, ter da je sedaj vsak
strah pred "drugačno" šolo
odveč. To, da učitelji nosijo
ključ do uspeha učencev, ni tre-
ba posebej poudarjati, dodati pa
je treba, da naj bi devetletka
učenca bolj razbremenila in
tako naj bi se veliko bolj kot
doslej pokazale sposobnosti
učenca. Tudi z nabavo novih
knjig naj ne bi bilo večjih težav,
saj so skoraj vse že skrbno
spravljene v torbah prvošolcev.
In še ena novost je, na katero ne
bi smeli pozabiti: na OŠ Hajdi-
na prvošolčkov več ne
pozdravlja in vznemirja šolski
zvonec, je povedal ravnatelj
Lah.
PO NOVEM
PROGRAMU TUDI
SEDMOŠOLCI
Hkrati s prvošolci bo na
hajdinski šoli po novem progra-
mu devetletke delalo še 24 sed-
mošolcev; to so pravzaprav
šestošolci, ki so "preskočili"
šesti razred, pač pa bodo sedaj
obiskovali 7., 8. in 9. razred de-
vetletke. Ti bodo po novem raz-
deljeni pri nekaterih predmetih
v različne skupine. Poleg obvez-
nih se bodo lahko odločali tudi
za tri izbirne predmete; te so
jim na šoli že podrobneje
predstavili. Sicer pa na hajdins-
ki šoli pouk normalno poteka
tudi v osemletki, saj so starši tja
še lahko vpisali sedemletne
prvošolce.
Devetletka je posebnost le ene
šole na Ptujskem, kaj pa bo pri-
nesla in kako jo bodo sprejel
prvošolci in sedmošolci, pa je še
prezgodaj govoriti. V Sloveniji
devetletko uvajamo postopoma,
tja do leta 2002, ko se bo začela
čisto zares za vse generacije ot-
rok.
Tatjana Mohorko
Šestletni hajdinski prvošolci so bili že prvi dan navdušeni nad prostorom, ki jim
bo poslej služil kot učilnica in igralnica
Med prvošolci so poleg dvojčic Maše in Tjaše Murko
tudi Sagadinovi trojčki Sara, Karin in Žan - vsi iz
Slovenje vasi. Foto: TM
PTUJ / V MODELARSKEM DRUŠTVU
Uspehi modelariev se vrstilo
v letošnji tekmovalni sezoni
člani modelarskega društva
Aviotech Ptuj dosegajo uspeh
za uspehom, ja povedal tajnik
kluba Matjaž Praprotnik. Na
zadnjih štirih tekmah so bili
znova v ospredju, vse njihovo
prizadevanje pa je v zadnjem
času usmerjeno v velik mode-
larski miting, ki bo 2. ok-
tobra na letališču v Moškan-
jcih.
Na tekmovanju v kategoriji
modelov HLG za pokal dr. Fika
v Kranju so člani prujskega mo-
delarskega društva dosegli nas-
lednje rezultate: Jernej Fidler
je bil drugi, Grega Urbančič
peti, Mitja Zamuda osmi in
Boštjan Fidler dvanajsti. Na
mednarodni tekmi HLG v Za-
prešiču na Hrvaškem je Jernej
Fidler osvojil 12. in Boštjan
Fidler 15. mesto. Minuli konec
tedna je bilo v Slovenski Bistrici
državno prvenstvo v F-3-J, kjer
je Grega Urbančič osvojil 5.
mesto, v nedeljo na državnem
prvenstvu v Mariboru pa je
Grega Urbančič stal na najvišji
stopnički, Mitja Zamuda je os-
vojil 3., Jernej Fidler 5.,
Boštjan Fidler 7. in Iztok
Žohar 16. mesto.
TM
Mladi ptujski modelarji
PTUJ / MAJA ZUNKOVIC, SE EN LEP PTUJSKI OBRAZ^
"Na odru se dol$ro poiutim
17-letna dijakinja ptujske gimnazije Maja Žunkovič je bila na
Tednikovi lanski avdiciji za manekenke in manekene tretja.
Ta uspeh ji je bil svojevrstna spodbuda za delo menekenke in
fotomodela, poteguje pa se tudi za naslov miss Smrklje '99 in
Obraz tega poletja. Dela preko agencije Vulcano models zna-
ne lepotice Metke Klajderič iz Maribora, ki je bila prva
spremljevalka miss Slovenije leta 1992.
Delo manekenke in fotomode-
la ji pomeni izziv, dosti novih
prijateljstev, obenem pa odpi-
ranje novih možnosti za delo v
bodoče, ni pa nobena obveznost.
Maja se na odru dobro počuti,
zato vsako delo na njem in pred
kamero opravlja z največjim ve-
seljem. Ker pa to ni njena na-
jvečja želja oziroma cilj v
življenju, tudi ne bo razočarana,
če ji bo spodletelo. V tem tre-
nutku ji kaže dobro. Maja tudi
redno sodeluje v oddaji Petka
Ivane Šundov.
V prostem času veliko bere, se
druži s prijatelji in prijateljica-
mi. Najraje se oblači v udobna
oblačila, pri srcu pa so ji črna in
siva barva, poleti tudi bela. Med
manekenkami nima vzornice,
čeprav so ji nekatere še posebej
pri srcu. Letošnje počitnice je
preživela izredno zanimivo, če-
tudi se ni vse izteklo po načrtih.
Tako kot večina mladih Ptuj-
čanov pa tudi Maja kritično raz-
mišlja o tem, da mladi v našem
mestu nimajo pravih kotičkov,
kjer bi lahko preživljali svoj
prosti čas, poleti pa bi lahko
bilo tudi več koncertov.
Večina prijateljic in prijatel-
jev je njeno pojavljanje v javnos-
ti sprejela dobro, čeprav je pri
nekaterih čutiti zavist in spre-
menjeno obnašanje. S tem se,
kot pravi Maja, ki se bo, če bo
šlo vse po načrtih, odločila za
študij psihologije, moraš, hočeš
nočeš, sprijazniti. Takšno je
življenje, v njem se izmenjujejo
lepi in manj lepi trenutki.
Pogovor z Majo je nanesel tu-
di na tekmovanje za miss Slove-
nije. O njem trenutno še ne raz-
mišlja, morda čez dve, tri leta?
Do takrat si bo namreč nabrala
dovolj izkušenj, življenjskih in
drugih, ki jih potrebuje dekle,
če želi promovirati našo deželo
zimaj njenih meja.
MG
Maja Zunkovič.
Foto: Črtomir Goznil'
fEDNIK - Četrtek, 9. september 1999
7
ZAHimnfOSTh REPOKTAZE
ORMOŽ/TURISTIČNO DRUŠTVO OCENJUJE UREJENOST KRAJA
Uniene kmetiie in skrb la stan kmeiko arhitektun
ie od pomladi letos tričlanska komisija Turističnega
jfušt\& Ormož ocenjuje urejenost krajev v krajevni skupnosti
0rniož. Osredotočili so se na ocenitev arhitekture, hortikul-
(fire ter urejenost okolja bivališč, poslovnih objektov, pa tudi
uajev kot celote. Ocenjevanje se bo končalo konec avgusta,
ge/ultati bodo objavljeni v medijih po seji upravnega odbora
turističnega društva v oktobru, priznanja pa bodo podelili na
občnem zboru spomladi leta 2000.
Urejenost okolja v KS Ormož je
l£ v lanskem letu ocenjevala tri-
članska komisija, v kateri so bili
jVietka Lešničar, Sara Rajh ter
/Vlojz Skrjanec kot predsednik
l^omisije; letos^ je Saro Rajh za-
menjala Mira Švajgl. Kot smo že
oinenih, so ocenjevali okolico s
treh vidikov. Pri arhitekturi so
bili pozorni na videz, všečnost
zgradb, kot pomemben vidik pa
so upoštevali ohranjenost sta-'
rejših zgradb in skrb za kulturno
dediščino. Drugi vidik je bila ure-
jenost stavb, okolice bivališč,
kmečkih domov, počitniških hišic
in posameznih stavb. Kot tretje,
Icar so člani komisije pozorno opa-
zovali, pa je bila hortikultura.
Ocenjevali so urejenost vrtov in
nasadov ter raznolikost zastopa-
nosti različnih rastlinskih vrst -
od balkonskih in vrtnih do par-
kovnih. V posameznih krajih so
bili pozorni na urejenost vaških
domov, kapel ter različnih starih
znamenj, s čimer krajani izražajo
skrb za ohranjanje naravne in kul-
turne dediščine.
Lani so začeli oglede in ocenje-
vanje kasneje kot letos, šele avgus-
ta. Dobitniki priznanj v lanskem
letu so bili Lidija Kukovec iz
Frankovcev - zmagovalka, Alojz
Zadravec z Dobravske ceste v
Ormožu je bil drugi, na tretje
mesto pa se je uvrstila Ida Voršič
iz Lešnice. Letos razmišljajo, da
bi poleg treh nagrad posamezni-
kom podelili priznanja tudi za na-
jbolj urejeno posamezno naselje v
krajevni skupnosti. Do sedaj so
ocenili okoli 120 bivališč. Naj-
lepših jim ni potrebno posebej is-
kati, kajti dober glas seže v deveto
vas. V lanskem letu so najboljše
nagradili s sadikami grmovnic.
Letos razmišljajo tudi o dodatnih
nagradah. Verjetno bo to celolet-
na naročnina na revijo Moj mali
svet ali strokovna knjiga s
področja hortikulture. Razmišlja-
jo pa tudi, da bi k nagradi dodali
video kaseto najlepše urejenih
vrtov, ki so jo posneli že lani.
OHRANJENA
MOGOČNA
KMEČKA
ARHITEKTURA
^ Metko Lesničar in Alojza
Skrjanca smo spremljali na ogle-
du najlepših domovanj. Domačija
Mastenovih iz Pušencev 14 je
izstopala. Doma smo našli Mitja
Mastena, ki nam je povedal, da
sodelujejo pri urejanju njihovega
malega raja vsi družinski člani.
Tri generacije v slogi ohranjajo
vez med preteklostjo in sedanjost-
jo. O vseh posegih v okolici ali na
hiši iz leta 1924 s prelepo stebri-
často vhodno lopo se predhodno
dogovorijo. Brat Beno, ki študira
arhitekturo, ima izredno zani-
manje za ohranitev kmečke tradi-
cije in izročila, nam je povedal
Mitja. Tudi drugi družinski člani
si želijo, da bi se ohranila stara
kmečka arhitektura. Z izredno
senzibilnostjo so uredili tudi
družini prijazno okolje svojega
doma. Mladim je poznana zgodba
o tem, s kakšno težavo in odre-
kanjem je bila hiša zgrajena. Za
gradnjo so se odločili po tem, ko je
staro domačijo uničil požar. Padla
je odločitev, da bo novo domovan-
je služilo več generacijam, zato so
se odločili, da postavijo za tiste
čase nadpovprečno veliko in mo-
derno zgradbo po načrtu, ki so ga
dobili iz Nemčije. Tudi material
za gradnjo sta ded in praded
skrbno izbrala. Samo najboljše je
bilo dovolj dobro.
Tradicija se ohranja tudi s pose-
gi v ureditev okolja. Stara drevesa
avtohtonih vrst sadja in urejena
mlaka z močvirskim rastjem
obkrožajo skrbno in z občutkom
obnovljeno kmečko arhitekturo,
domovanje ljudi in živali. Po dvo-
rišču se sprehajajo, tako kot se za
pravo kmetijo spodobi, pes,
mačke in purani. Mlako, ki je bila
včasih pri vsaki hiši, danes pa je
ena redkih ohranjenih, bodo še
preurejali. Vsakih nekaj let jo izp-
raznijo ter očistijo.
Idila iz Frankovcev
KMETIJA
IVANUSEVIH
Na kmetiji Ivanuševih v
Pušencih 35 vse leto cvetijo rože,
ki jih Pepika Ivanuša vzgoji sama
doma. Spomladi cvetijo nageljni,
nato vrtnice, v avgustu pa smo
našli hišo obdano z vodenkami.
Polne so jih bile okenske police in
vrt. Pepika pravi, da nima denar-
ja, da bi rože kupovala, zato jih
vse vzgoji sama, kajti rože so nje-
no veselje. Na kmetiji Ivanuševih
vzorno skrbijo tudi za zemljišče
ob cesti. Ob robu gozda na drugi
strani ceste so vodnjak obdali z
vrtnicami. Trava ob cesti je
pokošena, sproti pa odstranjujejo
tudi grmovje in veje, ki segajo na
cesto.
IDILIČNO
UREJENA MLAKA
Vzorno je urejena tudi okolica
in stara kmečka hiša Jadvige Iva-
nuša iz Frankovcev, izpred kate-
re je lep razgled na okolico. Oh-
ranjena bogata kmečka arhitektu-
ra je obdana z zelenjavno-cvetnim
vrtom in starimi vrstami sadnega
drevja. Okolica je vzorno urejena,
pod hišo pa leži mlaka s cvetočimi
lokvanji, različnimi vrstami
močvirskega rastja ter senčno
lopo pod staro vrbo. Idila, ki je
pogosto zbirališče mladih iz
domačega kraja. Z lesenimi stop-
nicami je urejena tud^pot, ki pelje
od mlake navzgor proti hiši, do-
movanju mladega para, ki po
skrbi in odnosu do okolja presega
svoja leta.
MOGOČNA HIŠA,
KI PRITEGNE
POGLED
MIMOIDOČEGA
v dolini Lešnice se s ceste lepo
vidi kmetija Mira Majcna.
Mogočna kmečka arhitektura v
Spodnjih Ključarovcih pritegne
pogled večine tistih, ki se peljejo
mimo. Nismo bili prvi, ki smo za-
vili s ceste, da bi si jo ogledali.
Kmetija je lepo urejena, dvorišče
in okolica hiše sta v cvetju. Nekaj
metrov stran pod pobočjem, kjer
se pasejo krave, pa je tudi cvet-
lično-zelenjavni vrt, po domače
ograd, grede ali ogračjak v pravem
pomenu besede.
Majda FridI
Grede, ograček ali ogračjak
Okoli hišice so same rožice
Predsednik komisije za
ocenjevanje _ urejenosti
okolja Alojz Skrjanec ...
- in članica Metka Les-
ničar
Mitja Masten: "Domačija
je moj mali raj!"
^f^ačija Mastenovih - idila na kmečkem dvorišču
Pepika Ivanuša rož ne
kupuje, temveč jih vzgoji
sama
ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV VERDINEK
Po 50 letih panovno "IM"
v soboto, 28. avgusta, so v ormoškem gradu praznovali kar
dve zlati poroki. V prejšnji številki smo čestitali zakoncema
Zadravec, tokrat voščimo še na mnoga skupna leta zakonce-
ma Verdinek iz Pršetincev. ^
Franc in Angela Verdinek sta
se prvič poročila 25. julija 1949.
Tudi takrat je civilna poroka pote-
kala v Ormožu, cerkvena pa v cer-
kvi pri Sv. Tomažu. 4.decembra
1921 rojeni Franc je bil kot zidar
zaposlen pri podjetju Gradiš. An-
gela, ki je vsa leta zakona skrbela
za dom in družino, se je rodila 29.
marca 1926. V slovenski stoletni
pratiki piše, da so bile ves čas tudi
zvezde na njuni strani, saj se hitro
spravljivi oven, za katerega je
značilna zvestoba in modrost, v
zakonu prav lepo ujema z
odločnim, družabnim strelcem, ki
se ne ustraši življenjskih težav.
Kljub temu da je Franc inva-
lidsko upokojen in Angela boleha,
še vedno obdelujeta tudi 5 hektar-
jev zemlje, skrbita pa tudi za živi-
no. Pri tem jima pomagata hčerki
Frančiška in Terezija z družina-
ma. V veselje so jima tudi trije
vnuki in dve vnukinji. Angela je
bila tudi domača šivilja in je rada
sešila predpasnik ali krilo tudi
sosedam.
Praznovanje 50-letnice skupne-
ga življenja sta zakonca v krogu
sorodnikov, sosedov in prijateljev
pričela s slavnostnim kosilom pod
šotorom na dvorišču domačije.
Svatje so se nato odpravili v
ormoški grad, kjer sta slavljenca
potrdila svoj zakon pred
ormoškim županom Vilijem Tro-
fenikom. V cerkvi pri Sv. Tomažu
je zakonca nato sprejel in opravil
obred priljubljeni domači župnik
Stanko Matjašec. Doma se je na-
daljevala zabava, piknik z odo-
jkom in vsem, kar sodi zraven, do
ranih jutranjih ur.
Da bi bile zvezde še naprej na
njuni strani in obilo zdravja jima
želimo tudi sodelavci Radio-
Tednika Ptuj.
Majda FridI
Zlatoporočenca Franc in Angela Verdinek.
Foto: Hozyan

Četrtek, 9. september 1999 - TEDNIK
oo roo IN MM
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Uporaba plina v go^^odinistvill
Pri uporabi plina je pri njegovih porabniidh še velil(o neja-
snosti, čeprav se je uporaba v zadnjem desetletju močno
razširila. V tem prispevku so zato na tehnično manj zahtev-
nem nivoju prikazane glavne lastnosti plina, njegov vpliv na
okolje, njegova cena v primerjavi z drugimi energenti,
predvsem pa glavne značilnosti pri njegovi uporabi, vključno z
glavnimi sestavnimi deli ter z ekonomičnostjo in varnostjo.
Sestavni deli so obravnavani tako, da je razumljivo, kako mo-
ramo plin uporabljati in na kaj moramo biti pozorni.
SVETOVNE
ZALOGE PLINA
IN NJEGOVA
PORABA
Svetovna poraba plina bo leta
2000 dosegla predvidoma 2,5 x
10^2 m^ leta 2020 3,10 x 10^^ y
letu 1995 je plin pokrival pri-
bližno 20% skupnih energetskih
potreb," do leta 2005 je naraščanje
ocenjeno na 27%. To naraščanje
lahko ocenimo kot pozitivno, ker
vpliva na zmanjševanje porabe
trdnih in tekočih goriv.
Na osnovi raziskanosti nahaja-
lišč so skupne svetovne zaloge pli-
na približno 400 x 10^^ n?. Na
osnovi sedanjega in bodočega raz-
voja lahko pričakujemo tako še
195 let kot realno ocenjeno dobo
izkoriščanja plina.
V primerjavi z Evropo (tabela
št. la in l.b ) je delež plina v Slo-
veniji skromnejši: evropska go-
spodinjstva so porabila že leta
1995 19 % plina, slovenska pa leta
1997 13 %, vendar se je delež v
Sloveniji kljub temu močno
povečal, saj je znašal leta 1999
samo 4 %.
GLEJ TABELO št. la!
GLEJ TABELO št. Lb!
ONESNAŽEVANJE
OKOUA
Glavni onesnaževalec okolja z
ogljikovim in žveplovim dioksi-
dom je premog, mnogo manjše
emisije dosegamo s tekočimi gori-
vi, najmanjše pa so pri uporabi
plina, zato je s tega stališča kot
energent najprimernejši. V plinu
ni žvepla, vendar pa se iz njega
izloča precej vlage.
Novembra 1997 je Slovenija
podpisala v Kiotu sporaziun, ki jo
obvezuje, da zmanjša emisijo ogl-
jikovega dioksida (CO2) za 8 %,
kar je velika obveznost. Res pa je,
da na gospodinjstva odpade
manjši delež. Ta v Sloveniji rabijo
približno 37 % celotne energije,
kar pomeni, da je obvezni delež
zmanjšanja emisije CO2 za gospo-
dinjstva približno 3 %. Največjega
problema ne predstavlja industri-
ja, ki je v skupnem deležu ude-
ležena s 25 %, temveč raba energi-
je v prometu, ki se stalno povečuje
in znaša trenutno 38 %. V gospo-
dinjstvih je možno zmanjšati emi-
sijo C02 predvsem z uporabo pli-
na, saj povprečno gospodinjstvo
potrebuje za pripravo tople vode
12 % energije, za kuhanje 3 % in
za ogrevanje kar 79 % (razvidno iz
tabele št. 2).
GLEJ TABELO št.2!
CENE ENERGIJE
Za porabnika je cena energije
ena izmed najpomembnejših pos-
tavk. V tabeli št. 3 je prikazana
povprečna cena najpomembnejših
energentov, ki jih uporabljamo v
gospodinjstvih.
GLEJ TABELO ST.3!
Če primerjamo cene energije, je
najcenejše ogrevanje z zemeljskim
plinom, malo dražje je ogrevanje z
EL kiu-ilnim olje, mnogo dražje je
pa ogrevanje z utekočinjenim pli-
nom. Utekočinjeni plin je mešani-
ca naravnih plinov propana in bu-
tana, ki tvorita organsko verigo
nasičenih ogljikovodikov in sta
pod atmosferskim tiakom in pri
temperaturi -I-15 C edina v plinas-
tem stanju. Utekočinjamo ju pri
nizkih tlakih med 1,17 in 7,5 bara.
Ne glede na nizko ceno ima
uporaba zemeljskega plina pred-
nost pred uporabo utekočinjenega
naftnega plina. Zagotovljena je
tudi stalnost dobave zemeljskega
plina (v interesu distributerja, da
se cevovodi ne izpraznijo in na-
polnijo z zrakom), zato je verjet-
nost, da bo zmanjkalo zemeljske-
ga plina, minimalna oziroma je
večja verjetnost, da bo zmanjkalo
plina v jeklenkah. Pri uporabi ze-
meljskega plina skrbi za zalogo
distributer oz. uvoznik plina, pri
uporabi utekočinjenega naftnega
plina pa je velik del odgovornosti
za varno obratovanje prepuščen
posameznim porabnikom. Tako si
mora vsak porabnik sam
nameščati in zamenjevati jeklen-
ke, kar sicer ni zahtevno, je pa od-
govorno opravilo. Večina nesreč
se je namreč zgodila zaradi nepra-
vilno ali površno priključene jek-
lenke. Jeklenka, na katero mora-
mo obvezno priključiti reducirni
ventil, ima levi navoj, kar je
včasih tudi vzrok nepravilne in
nestrokovne montaže. Vendar pa
ima UNP enako kot zemeljsl^j
plin prednost pred ktu-ilnim ol-
jem predvsem v ekološkem sniis.
lu, nekoliko ugodnejše pa so tudj
regulacijske in pogonske lastnos-
ti.
Za primerjavo si oglejmo še ce-
novno razmerje med lahkim ku,
rilnim olje, utekočinjenim naft-
nim plinom in zemeljskim pij.
nom. Kot izhodišče je vzet objekt
z rabo energije Q = 27.500
kWh/leto. Zaradi lažje primerjave
je izračun prikazan tabelarično v
tabeli št. 4.
GLEJ TABELO ŠT. 4!
Kot je razvidno iz tabele, jg
ogrevanje z zemeljskim plinom
najcenejše, ogrevanje z EL kuril-
nim oljem nekoliko dražje, naj-
dražje pa je ogrevanje z utekočin-
jenim naftnim plinom.
Nadaljevanje prihodnjič
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing. str.
Op.* Mišljen ZP in UNP skupaj
TABELA ŠT.3 Cene na L9.1999
Op.
* Cena za nabavno količino nad 1000 litrov.
**   Podatek velja za standardno kubični meter (Sm^) plina, t.j. maso plina, ki ima pri + 15°C in tlaku
1013,25 bar volumen 1 m^.
* * * Upoštevan ni prispevek za moč, ki je odvisen od velikosti varovalk
TABELA ŠT.4
fako in divgaie"
Ta članek posvečam prijateljem iz Palestine, ki se jih Življen-
je vsake toliko časa dotakne na tako krut način, da človek
začne verjeti v usodo. Pa čeprav mu razum in logika dopove-
dujeta, da je ni, da je življenje odvisno le in samo od nas sa-
mih. Da nam ponuja vse, le vzeti moramo ... Čemu je bilo po-
tem nekaterim tako skopo odmerjeno!?!
"14. maja 1948 je predsednik
židovske agencije razglasil ustanovi-
tev države Izrael ... Vojna se je
začela, v njej so bili Židi uspešnejši
in so zasedli večino ozemlja, ki gaje
OZN predvidevala za Arabce ...Od
1.300.000 Arabcev jih je 900.000
moralo zapustiti domove ... (Z>.
Božo Repe: Naša doba. DZS
Ljubljana, 1996, 2. izdaja)". Neka-
teri v sosednje arabske države, neka-
teri na palestinska območja...
Ko enainpetdeset let pozneje
stopiš v enega izmed mnogih pa-
lestinskih begimskih centrov, za-
gotovo začneš verjeti v usodo ali
vsaj božjo ironijo. Sluh ti zasuje
nešteto zgodb o tem, kako je, če si
petdeset let begimec v lastni
državi, kako še redki posamezniki
hranijo ključe svojih domov pri
sebi in upajo na vrnitev. Toda teh
ni veliko. Teh, ki upajo, ne! Da ni
upanja, spoznaš, ko se ozreš nao-
krog. Oko ti polnijo slike mrtvih
duš, ki se potikajo po umazanih in
prepolnih ulicah, ki posedajo na
stopniščih, ki kričijo za teboj:
"Fotografiraj me, fotografiraj me!"
In kaj ti izda, da so resnično
mrtve? Oči njihovih lastnikov, v
katerih ni več trohice upanja.
"... Prostovoljni izseljenci ne za-
pustijo svojih domov samo z obleko,
ki jo imajo na sebi. Ljudje, ki se
odločijo, da se bodo preselili z vsem
imetjem, ne storijo tega na vrat na
nos, da pri tem izgubijo druge Člane
svojih družin - možje žene, starše,
otroke. Dejstvo je, da je večina
zbežala v paničnem strahu, da bi se
rešila pred pokolom. Da, kdaj pa
kdaj so jih tudi pognali na pot s poko-
lom - niso jih sicer poklali veliko
hkrati, toda ravno dovolj, da so ljud-
je še kar naprej bežali, (britanski ofi-
cir J. Glubb)". (A. Novak: Komu
Palestina. Ljubljana 1969).
In ostali Palestinci ali islamski
skrajneži, ki niso begunci in ne
živijo v begunskih centrih? To
niso duše mrtvih, ampak duše
umirajočih. Njihove oči še pričajo
o "drobtinarskem upanju".
Pa vendar ... Lahko preklinjaš
usodo, lahko obračaš obraz resni-
ce, kakor hočeš, lahko napišeš čla-
nek za "svoje palestinske prijatel-
je" ... islamski skrajneži ostajajo,
Palestinci kot begunci v Palestini
ostajajo, nečloveški židovski ge-
nocid v 20. stoletju ostaja, solze,
večen strah, mrtve duše ter "drob-
tinarsko upanje" ostaja! Kljub
temu da je Richard Bach zapisal:
"Vse je iluzija!", vse ostaja.
HZ
Otrok iz begunskega
centra
Izraeiski vojaki na ulicah Hebrona
Slovo od Ivonka Sagadina
V četrtek, 26. avgusta, je bilo
poslednje slovo od Zvonka Saga-
dina, enega zadnjih prvoborcev
in organizatorjev narodnoosvo-
bodilnega boja na ptujskem
območju. Najprej so se številni
prijatelji, znanci in borci od nje-
ga poslovili na Plečnikovih
Žalah v Ljubljani, potem pa so
ga prepeljali na Ptujsko Goro,
kjer so ga položili v družinski
grob. Z udeležbo na žalnem zbo-
ru so mu izkazali zadnjo čast in
spoštovanje poleg svojcev še
mnogi borci z območja Štajerske
ter številni domačini in znanci.
Zgodovina narodnoosvobodil-
nega boja na ptujskem in celot-
nem štajerskem območju je vse-
stransko povezana z imenom
Zvonka Sagadina, zato ni odveč,
da si prikličemo v spomin nekate-
ra dejstva. Rojen je bil leta 1920 v
Ptuju, kjer so živeli in delali nje-
govi starši. Kot dijak ptujske gim-
nazije je aktivno sodeloval v na-
prednem gibanju mladih, deloval
je v gledališki skupini, nastopal
na raznih kultiu-nih in političnih
manifestacijah in sodeloval v ile-
galni ciklostilni tehniki. Od leta
1938 je bil sekretar Skoja na ptuj-
ski gimnaziji, organizator raznih
akcij proti ptujskim ponemčen-
cem in naraščajočemu hitlerizmu.
Ob napadu na takratno skupno
državo, 6. aprila 1941 je bil med
prostovoljci za obrambo domovi-
ne. Takoj po okupaciji je bil eden
najdelavnejših organizatorjev in
zbiralcev orožja, ki so ga varno
spravili na skrivnih mestih, med
drugim so ga zakopali v hajdin-
skem gozdu. Junija 1941 se je v
Novi vasi pri Ptuju (na robu
Gojčičeve njive v E)obravi) ude-
ležil sestanka prvih organizator-
jev odpora na našem območju,
kjer so bili tudi položeni temelji
OF v ptujskem okolišču. Za tem je
organiziral postojanke OF na
območju gornjih Haloz in Drav-
skega polja, vmes pa sodeloval v
skupini, ki se je odpravljala med
borce za svobodo na Pohorje.
Skupini prostovoljcev, ki so se
pridružili prvim partizanom na
Pohorju, se je septembra 1941 pri-
družil tudi sam, skupaj s svojim
očetom Jožetom Sagadinom. Na
Pohorje so prinesli tudi del tistega
orožja, ki so ga spravili na varno v
aprilu. Oktobra 1941 se je vrnil na
ptujsko območje in snoval pogoje
za ustanavljanje oboroženih sku-
pin. Politično je na našem terenu
aktivno sodeloval tudi njegova
mati Tončka Sagadin - Zenka.
Aprila 1942 je bil med ustanovi-
telji prve Slovenskogoriške - Lac-
kove čete, v kateri je prevzel nalo-
go političnega komisarja. Nekaj
dni pred junaškim - tragičnim bo-
jem te čete v Mostju je skupaj s so-
borcem Francem Petrovičem
odšel na območje Haloz, da bi pri-
pravila nove panizanske posto-
janke. S tem se je po srečnem
naključju izognil usodi drugih
borcev te čete skupaj z narodnim
herojem Jožetom Lackom.
V naslednjih mesecih je nacis-
tični okupator izvajal strahovit te-
ror, da bi ustrahoval ljudi. Zvon-
ko je sodeloval kot aktivist naprej,
vendar v strogi ilegali, kar je kaza-
lo dobre rezultate v drugi polovici
leta 1943, ko se je osvobodilni boj
na našem območju zopet raz-
mahnil. Poleti 1944 je bil Zvonko
med vodilnimi, ki so premestili
partizansko tehniko - tiskamo iz
Muretincev v Stogovce pod Ptuj-
sko Goro. Tam je delovala do kon-
ca vojne kot tehnika Lacko. Bun-
ker za to tehniko je pri Šuparjevih
v Stogovcih skupaj s soborcem
Francem Pungerčerjem izkopal
prav Zvonko in tudi pozneje bdel
nad delom tehnike. Ob tem pa je
izvajal pomembne naloge in parti-
zanske akcije na širšem območju
do Pohorja. Tik pred koncem voj-
ne, 12. aprila 1945, je Sagadinove
in njihov dom v Srečah pri Mako-
lah doletela nepopisna tragedija:
sedem Sagadinovih je tam umrlo,
le Zvonku se je posrečilo, da se je
z orožjem v roki prebil iz obroča
in pri tem bil lažje ranjen.
Prve mesece po osvoboditvi je
opravljal pomembne politične in
vojaške naloge v Ptuju. Potem ga
je službena pot popeljala naprej v
Maribor in Ljubljano, kjer je
končal študij na fakulteti, si ust-
varil družino in delal kot inženir
arhitekture. Mnoga leta je ostal
povezan s Ptujem in z ljudmi, ^
katerimi je med narodnoosvobo-
dilnim bojem sodeloval. Pogosto
je prihajal na naše območje, pO'
sebno med mlade, in s svojimi bo-
gatimi izkušnjami prispeval k do-
movinsko-obrambni vzgoji nJa'
dih. V zadnjem desetletju prf,
upokojitvijo se je posvečal
predvsem svojemu poklicu, saj
delal kot projektant letaliških
zgradb.
Njegovo ime bo ostalo trajno z^'
pisano v zgodovini širšega pti"'
skega območja v dvajsetem stole>
ju. Slava njegovemu spominu!
Franc Fiderše''
fEDNIK - Četrtek, 9. september 1999

ŠPORT
PLANINSKE NOVICE
Ptuiski moHfodsti sodelamli pri obmm Antrove pofi no Prisojnik
pretežen del slovenskih gora je dobil zavarovane oziroma tako
imenovane plezalne poti konec 19. in v začetku 20. stoletja.
to>rstne poti, kijih prepoznamo po jeklenih varovalih, kot so
0prijemalni in stopni klini, jeklenice vodijo povečini preko
prepadnih sten ali skalnatih skokov. Na območju Slovenije so
posili v preteklosti levji delež pri trasiranju In nadelavi teh
poti zlasti Trentarji, med katerimi so prevladovali mnogi gor-
jKi vodniki. Za razliko od italijanskih "ferrat", kot zavarovane
poti imenujejo zahodni sosedje in so speljane preko navpičnih
jten ter so bile pri njihovi nadelavi uporabljene velike
lioličine kovinskih varoval, so pretkani trentarski nadelovalci
(laših poti iskali naravne prehode, pogosto speljane po ozkih
policah, ter se tako izognili nepotrebni množični uporabi ko-
vinskih varoval.
Ker zahteva vzdrževanje zavaro-
vanih poti veUko mero težaškega
dela, povezanega z visokimi fi-
nančnimi stroški, so v zadnjih de-
setletjih številne tovrstne poti
postopoma propadale. Z dotraja-
nostjo kovinskih varoval so posta-
jale vse bolj nevarne in primerne
za hojo le še izkušenim planincem
z alpinistično opremo. Natanko
pred desetimi leti pa je pričela ko-
misija za pota pri Planinski zvezi
Slovenije široko akcijo obnove
naših zavarovanih poti. Vsako
leto je bilo obnovljenih med pet
do devet zavarovanih poti, med
njimi leta 1996 tudi plezalna pot
na Donačko goro (883 m), ki jo
uvrščamo v kategorijo zahtevnih
poti in nam je Ptujčanom naj-
bližja. Sprva so se udeleževali vi-
sokogorskih markacij skih akcij
pretežno markacisti iz gorenjskih
in ljubljanskih planinskih
društev, od leta 1993 pa sodeluje-
mo na akcijah KZP tudi ptujski
markacisti. Tako smo v preteklih
letih s svojo pomočjo omogočili
obnovo različnih zavarovanih
poti, pretežno na območju Julij-
skih Alp. Med njimi tudi števil-
nih naših najlepših poti, kot so
Bambergova pot čez Plemenice na
Triglav, Jubilejna pot skozi
zadnje okno na Prisojnik, zavaro-
vana pot po severozahodnem razu
Jalovca in druge.
Podobno sodelovanje je poteka-
lo tudi konec letošnjega jiUija, ko
se je pričela obnova ene izmed
naših najveličastnejših zavarova-
nih plezalnih poti - Hanzove na
Prisojnik oziroma Prisank, kot
goro imenujejo domačini. Pot je
dala davnega leta 1926 zgraditi ta-
kratna kranjskogorska po-
družnica Slovenskega planinske-
ga društva. Dela pri trasiranju in
nadelavi poti so zaupali izkušene-
mu gorniku Janezu Vertlju - Han-
zi, po rodu iz Trente. Za izkušene-
ga Hanzo je bila naloga ravno
pravšnja, saj je kot mlad fant po-
gosto "švercal" različno blago pre-
ko severne stene Prisanka.
Občasno si je celo oprtal kakšno
ovco in jo na ramenih prenesel
preko mogočne Prisankove stene.
Če se danes iz Vršiča ozremo na
prepadne stene nad znamenito Aj-
dovsko deklico, si le s težavo pred-
stavljamo Hanzove takratne pod-
vige. Seveda brez vsake alpinis-
tične opreme.
Drzni Trentarji so speljali po se-
verozahodni steni Prisojnika
veličastno pot, ki premaga od
Koče na Gozdu do vrha gore do-
brih 1300 metrov višinske razlike.
Na Prisojnik so sicer že pred prvo
svetovno vojno vodile različne
planinske poti, vendar pa vse z
južne strani. Vzrok za nadelavo
direktnega pristopa s severa je
tako ležal v krivični meji z Italijo,
ki je leta 1921 z Rapalsko pogodbo
odrezala Primorsko od matice
Slovenije. S tem je bila potegnjena
mejna črta tudi preko Vršiča in
grebenov Prisojnika, kar je Slo-
vencem v takratni kraljevini one-
mogočalo direkten pristop na ene-
ga izmed najlepših slovenskih
vrhov.
Pot je v svojem obstoju doživlja-
la številne manjše obnove, v
zadnjih dvajsetih letih pa je bila
zaradi dotrajanosti kovinskih va-
roval opuščena in mestoma
močno poškodovana. V letu 1998
se je vnela polemika, ali pot obno-
viti v takšni podobi, kot nam jo je
zapustil Hanza - torej kot zavaro-
vano oziroma zelo zahtevno pla-
ninsko pot - ali odstraniti kovin-
ska varovala ter jo preurediti v t.i.
vodniško pot, po kateri bi vodili
gorski vodniki svoje kliente. Ob
koncu številnih polemik je zma-
gala slovenska planinska javnost
in konec julija so v severozahodni
steni Prisanka zabrneli stroji. De-
vet članov tehnične skupine ko-
misije za pota, med katerimi smo
sodelovali tudi trije ptujski mar-
kacisti Boštjan Hedl, Peter Šilak
in Uroš Vidovič, je v osmih dneh
zabilo skupno preko 270 klinov
ter napelo 315 metrov jeklenice.
Marljivi markacisti smo sprva bi-
vali v Koči na Gozdu ob vršiški
cesti, kjer se prične Hanzova pot,
zadnje štiri noči pa nam je nudila
gostoljubje kar sama Ajdovska de-
klica, saj smo šotore postavili na
trate vrh njene glave. V šali smo se
včasih pohecali, da kar enajst
moških hkrati skače eni ženski po
glavi. Vendar je potrpela, tako kot
mi ob napornem vrtanju, pre-
našanju agregata, ki tehta "pičlih"
36 kilogramov, in montaži kovin-
skih varoval, ki je pogosto trajalo
do poznih večernih ur. In zadnji
dan letošnjega jtilija je pot zasijala
v novi preobleki. Prav te besede so
bile uporabljene na svečani otvo-
ritvi prenovljene Hanzove poti na
Prisank 14. avgusta pri Koči na
Gozdu. Le nekaj dni pred triinse-
demdeseto obletnico prve otvorit-
ve je na istem mestu kot takrat
slovenska beseda pozvala planin-
ce in ljubitelje gora po vsej Slove-
niji in tujini, da se podajo po Han-
zovih stopinjah na vrh Prisojnika.
Hanzova pot v sebi ne nosi le
planinskega sporočila, temveč po-
meni na eni strani tako tehničen
kot tudi nacionalen spomenik. In
vsak narod mora čuvati in negova-
ti svoje korenine, saj se, rečeno v
prispodobi, tudi najmogočnejše
drevo brez korenin prej ali slej
posuši. In Slovenci bomo te kore-
nine, ki se odražajo v naši naravni
in kulturni dediščini, v prihod-
nosti še kako potrebovali.
Hanzova pot je sedaj vama in
omogoča varen vzpon, vendar še
vedno predstavlja eno najzahtev-
nejših zavarovanih poti in je tako
primerna le za izkušene in dobro
opremljene planince. Na to nas
opozarja tudi opozorilna tabla ob
vstopu v steno, ki priporoča vsem
manj izkušenim gornikom pomoč
vodnika. In to opozorilo upošte-
vajte tudi sami, če se boste podali
po eni najveličastnejših zavarova-
nih poti pri nas, ob tem pa vas
čaka od 4 do 5 ur uživanja v moj-
strovinah narave v severni steni
Prisojnika.
Uroš Vidovič
Markacisti pri nameščanju kovinskih varoval v tako imeno-
vani Hanzovi steni
Mogočna severna ostenja Prisojnika, po katerih poteka
Hanzova pot, se zrcalijo v jezeru Jasna
ROKOMET / ROKOMETNI KLUB PVRAMIDIA MOSKANJCI

Tudi rokometaši Pyramidie iz Gorišnice so pričeli priprave
na novo prvenstvo. V tej mali občini je za rokomet veliko za-
nimanje, saj se na pomembnejših srečanjih zbere tudi do
tisoč gledalcev, in v takem vzdušju ni težko igrati. Dolgo
časa so rokometaši Pyramidie kot domačini gostovali v dru-
gih dvoranah, v lanskem letu pa so s pridobitvijo moderne
športne dvorane dobili svoj dom. V zadnjih dveh sezonah so
bili dvakrat drugi v 2. SRL - vzhod in le za las so jim ušle
uvrstitve v 1. B SRL. Z doseženim so v klubu verjetno zado-
voljni, čeprav se zavedajo, da so bili v lanski sezoni zelo bli-
zu uresničitve svojih želja.
Predsednik kluba Zlatko Sok je
o minuli sezoni povedal: "Za nami
ie dokaj uspešna lanska sezona in
obdobje štiriletnega dela, ki se je
l^ončalo s skupščino, kjer smo na
novo postavili organizacijsko
obliko. Naš glavni cilj je, da
^držimo obstoječi kader, zraven
l^a pa smo se okrepili s Pisarjem,
je prišel iz Velike Nedelje, in
l^šajdom iz Ptuja. Zraven vsega
'^a smo z mlajšimi selekcijami
sodelovali na raznih turnirjih ter
"Osvojili prvo mesto v Avstriji in
Aiadžarskem."
V Gorišnici niso bili zadovoljni
^ sestavo lig v preteklosti. Ekipa
deluje že zelo dolgo, ob tem pa je
'SJ^ala tudi z ekipami, ki niso bile
^^raktivne, nekatere so se prijavile
tekmovanje, potem pa hitro od-
^^opile od nadaljnjega tekmovan-
13.
Liga se je res precej razširila,
J .orajda na celo Slovenijo in pos-
ula dvanajstčlanska. Na področju
^^erovzhodne Slovenije pa je
™stala že skorajda nezanimiva in
Ij onotona. Na sestanku združenja
''Ugoligašev z vzhoda smo se do-
^l^^orili za večjo ligo s priključit-
vi^ nekaterih ekip iz zahodnega
Slovenije. Sicer je bilo to
'^Heno malo bolj na hitro, ali pa
Zlatko Sok, predsednik RK
Pyramldla.
Foto: T. Mohorko
je bila to prava poteza ali ne,
bomo šele videli. Mislimo pa, da
je za prekinitev monotonosti kar
dobra poteza. Kako močna bo
liga, ne vemo, saj se klubi med
sabo ne poznamo. In kje je naše
mesto? Mislim, da v vrhu, to je
uvrstitev na prvo mesto in v 1. ro-
kometno ligo," je povedal pred-
sednik RK Pyraniiciia
Seveda pa višji cilji in povečan
obseg dela zahteva vedno več fi-
nančnih sredstev, ki jih je vedno
težje pridobivati v manjši občini
kot kje v večjih središčih. O tem je
Zlatko Sok dejal: "S širitvijo lige
in z več mladimi rokometaši, med
katerimi je veliko nadobudnih
tekmovalcev, se bodo logično
povečali naši stroški. V občini do-
bivamo del denarja po delitvenih
kriterijih, vsa druga sredstva pa
poizkušamo dobiti od sponzorjev.
Zato je naš cilj, da povečamo zani-
manje ljudi za rokomet. Več ljudi
bo z nami, lažje nam bo."
Seveda pa ljubitelji rokometa v
občini Gorišnica že komaj čakajo,
da se tekmovalna sezona prične.
Treninge so pričeli v ponedeljek,
16. avgusta. Po samo štirih opravl-
jenih treningih pa so odigrali
prvo prijateljsko srečanje z
Ormožem.
PVRAMIDIA - ORMOŽ
26:25/13:10/
PVRAMIDIA: Pisar 9, M. Šan-
dor, Kelenc, Belšak, Pšajd, L
Ivančič 7, Žnidarič 1, F. Šandor
2, D. Ivančič 3, Cvitanič^4, Fir-
bas. Sok, Žuran, Alič, Čerček.
Trener: Marjjan Valenko.
ORMOŽ: Sulek, Hanželič 1,
Boranovič 4, Darmati 1, At
Aleksič 3, Grabovac^4, Milova-
novič 1, Kirič 1, Škraban 6,
Delič, Z. Aleksič, Kotar, Juršič
4, Safkovič. Trener: Vlado He-
bar.
Tekma je bolj služila gostom, ki
imajo na preizkušnji nekaj roko-
metašev iz Republike Srbske iz
Bosne, in če bo kateri od njih iz-
polnil kriterije, ga bodo angažira-
li. Sicer pa so rokometaši obeh
ekip   prikazali   solidno   igro.
Domači rokometaši so ves prvi
polčas vodili in na koncu ta del
igre dobili s tremi zadetki pred-
nosti. V drugem delu je bila igra
enakovrednejša in rokometaši
Ormoža so proti koncu srečanja
uspeli rezultat izenačiti, toda
domačini so bili boljši v končnici
srečanja.
PVRAMIDIA - RADGONA
30:26/16:15/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
7, M. Šandor, Kelenc 1, Osterc 6,
Pšajd 1, Sok, Ivančič 5, Žnidarič
5, F. Sandor 4, Žuran, 'erček,
Cvitanič, Firbas 1, Belšak, Alič.
V srečanju drugoligaških ekip so
maloštevilni gledalci lahko videli
zanimiv rokomet. Domači roko-
metaši so v tem trenutku nedvom-
no močnejša ekipa, vendar je tre-
ner Pyramidie preizkušal razne
taktične variante in dal priložnost
vsem igralcem. Zato je tudi zmaga
domačih bila težja, kot so pričako-
vali.
PVRAMIDIA - SOBOTA
26:21 /14:10/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
4, M. Šandor, Kelenc 1, Osterc 5,
Pšaid 4, Sok, I. Ivančič 3, Žnida-
rič 4, F. Šandor 1, D. Ivančič 4,
Cvitanič, Firbas, Belšak, Žuran,
Čerček, Alič, Šterbal.
Rokometaši Pyramidie v pri-
pravljalnem obdobju igrajo dobro
in nadaljujejo serijo uspešnih
iger. Tokrat so gostili novega 1. B
ligaša iz Miu^ke Sobote. Samo na
začetku srečanja so bili boljši
gostje in tudi povedli s 6:3. Nato
pa so domači rokometaši zaigrali
dobro in si do odhoda na odmor
priigrali štiri zadetke prednosti.
Tudi v drugem polčasu je bilo v
znamenju rokometašev Pyrami-
die, ki so proti koncu srečanja po-
vedli s sedmimi zadetki prednos-
ti, vendar so nato malo popustili
in gostom je uspelo rezultat neko-
liko znižati.
Danilo Klajnšel<
ROKOMET
Turnir v Velilii Hedelji
Rokometaši Velike Nedelje so organizirali močan rokometni tur-
nir, na katerem so najboljšo igro prikazali domači rokometaši, ki so
z novo okrepitvijo iz Hrvaške močnejši. Tokrat se ljubiteljem roko-
meta v Veliki Nedelji ni predstavil izkušeni Okreša, vendar so
domači tudi brez njega igrali dobro ter tako napovedali borbo za
najvišje mesto v 1. B SRL.
Veliko Nedelja - Slovan 25:25 /10:16/
VELIKA NEDELJA: Belšak R Mesarec, Trofenik,
Potočnjak 2, J. Kumer 1, Bezjak 1, Soštarič 5, Planine 3, Kokol,
Poje 9, A. Mesarec 2, P. Kumer, Gregorič, Belec, Klemenčič,
Špindler, Vajda
Končno so se tudi domači rokometaši predstavili svojemu
občinstvu. Od okrepitev je v ekipi Velike Nedelje nastopil Hrvat
Poje in dosegel devet zadetkov. Srečanje je bilo zelo zanimivo. Ro-
kometaši Slovana so dobro zaigrali v prvem polčasu in bili strelsko
razpoloženi ter si priigrali šest zadetkov prednosti. Toda v drugem
polčasu niso bili tako uspešni in domači so jih ujeli ter povedli z
dvema zadetkoma. V zaključku srečanja je bilo razburljivo, saj so
slovanovci ponovno poveidli, domačim pa je z zadetkom Pojeta
uspelo izenačiti.
Velika Nedelja - PIPO IPC Čakovei 28:21 /11:10/
VELIKA NEDEIJA: Belšak 4, R Mesarec, Trofenik 1, A. Me-
sarec 3, Gregorič 4, Potočnjak 1, J. Kumer 1, Bezjak 1, Šoštarič 2,
Planine, Kokol, Poje 10, Belec, Klemenčič, Špindler, P. Kumer
Varovanci Vilija Trofenika so zelo dobro zaigrali pfoti hrvaškemu
prvoligašu iz Cakovca. Po enakovredni igri v prvem polčasu so v
nadaljevanju rokometaši Velike Nedelje popolnoma štrli odpor gos-
tov, ki jim ob dobri obrambi domačih skorajda nič ni uspevalo. Si-
cer pa so rokometaši Velike Nedelje z dobro igro in zmago na naj-
boljši možni način čestitali svojemu strategu Viliju Trofeniku ob
rojstnem dnevu ter najavili dobre igre za tisto pozicijo, ki vodi v
višji rang tekmovanja.
V tretjem srečanju so rokometaši ljubljanskega Slovana s 24:23
/14:12/ premagali ekipo iz Čakovca, ki jo vodi nekdanji trener ptuj-
ske Drave Zvonko Papak.
Danilo Kiajnšeli^
10
Četrtek, 9. september 1999 - TEDNIK
NASVETI
Kuharski nasvefi
Gobe
Užitne gobe cenijo po vsem svetu. Zapisld pravdo, da se Ludvik
XIII. ni odpovedal nabiranju gob, tudi ko je bil že zelo bolan,
in za vdovo japonskega cesarja iz 19. stoletja velja, daje po bo-
rovih gozdovih dolge ure iskala gobe macutake. Nabiranje gob,
dolga stoletja iz flnančne stiske, je danes v mnogih srednjeev-
ropskih deželah priljubljen konjiček. Glede na hranilno vred-
nost gobe vsebujejo le veliko beljakovin, nekatere posamezne
vrste tudi vitamine, torej niso preveč hranljive. Imajo pa pr^e-
ten okus in žilavo konsistenco, zato jih cenimo kot okusen do-
datek k jedem. Nekatere gobe imajo tako izrazit okus, da jih
uporabljamo kot začimbo, kot so na primer gomo^ike ali tar-
tufi.
Gob nikoli ne jemo surovih, ker
vsebujejo snovi, ki lahko
povzročijo tudi resne zastrupitve,
te pa imičimo s toplotno obdela-
vo. Praviloma vse gobe, ko smo
jih očistili in narezali, na hitro
blanširamo oziroma prevremo v
slani vodi ali jih vsaj prelijemo z
vrelo vodo in potem uporabimo
oziroma poparimo. Večina gob
pri toplotni obdelavi spusti veli-
ko tekočine, ta pa med pripravo
jedi izpari. Na koncu ostanejo le
mehki in občutno skrčeni koščki
gob. Nekatere vrste gob, kot so
lisičke, gobani, ostrigarji, vsebu-
jejo toliko vode, da med kuhan-
jem postanejo sluzasti. Te sluza-
vosti se lahko izognemo tako, da
jih, preden jih damo kuhat, na hi-
tro opečemo na majhni količini
vroče maščobe, nato jih odcedi-
mo in še enkrat po potrebi
opečemo. Druge vrste gob, kot so
na primer žveplenjače, pa vsebu-
jejo le toliko tekočine, da jih rav-
no lahko dušimo v lastnem soku.
Nobenih gob ne pripravljamo v
aluminijasti posodi, ker lahko
dobijo kovinski priokus in spre-
menijo barvo.
Od toplotnih postopkov gobe
pogosto pražimo, kuhamo,
dušimo ter cvremo. Večinoma
kuharjev daje prednost praženju
gob. Ce jih pražimo na surovem
maslu ali olivnem olju, dobijo
jedi še posebej dober okus. Okus
gob pri praženju lahko iz-
boljšamo tudi s koščki slanine, ki
jo pražimo skupaj z gobami, po
želji pa lahko gobe pražimo tudi s
sesekljano čebulo in česnom. Na
splošno velja, da 10 dekagramov
gob zadostuje za 1 obrok. Kla-
sični dodatek za skoraj vse vrste
gob pa je sesekljana/)mi7^acla ozi-
roma sesekljan peteršilj ter listki
mlade čebule ali drobnjaka.
Čas toplotne obdelave je odvi-
sen od vrste in starosti gob, tem-
peraturo pa nastavljamo glede na
čvrstost gob. Čvrste in suhe gobe
tako dušimo počasneje in pofa-ite,
mehke pa hitreje in odkrite.
Cenjena oblika toplotne obdela-
ve je tudi dušenje. Pri skoraj vseh
dušenih gobah na koncu okus iz-
boljšamo z belim vinom in kislo
smetano, če pa je omaka prered-
ka, jo zgostimo s pomokanjem ali
podmetom. Pogosto pripravljamo
tudi gobov duxelles, to je neke
vrsto stihega pireja, sesekljanih
gob, ki ga uporabljamo za doda-
tek v fine nadeve ali kot iz-
boljšavo v kremnih juhah.
Pri nas iz gob najpogosteje pri-
pravljamo gobovo juho (to lahko
pripravimo s krompirjem ali brez
njega, vendar vedno z dodatkom
kisle smetane), pražene gobe, kot
so jurčki z jajci in slanino, gobe v
jajčni omaki, dušene gobe, ki jim
okus lahko popestrimo z dodat-
kom paradižnika in sveže papri-
ke, vse pogosteje gob jim jedem
dodajamo tudi sir in tako pozna-
mo pražene gobe z jajci in sirom,
še nekoliko zahtevnejše jedi pa so
gobovi kaneloni, gobove
palačinke, pikantno nadev^i
jiu-čki ter gobova solata, polnjeni
in ocvrti šampinjoni, gobovi
ocvrtki, gobova rižota, gobov
golaž in podobne jedi.
(jobe za sladokusce pripravimo
tako, da očistimo 80 dekagramov
gob, jih operemo ter enakomerno
narežemo. Posebej narežemo na
kocke en jajčevec. V kožici na
manjši količini maščobe pre-
pražimo 2 stroka česna, in ko
česen zadiši, dodamo gobe in
jajčevec. Narahlo solimo in po-
pramo, dodamo žlico paradižni-
kove mezge in počasi dušimo 20
minut. Od časa do časa pre-
mešamo ter tik pred serviranjem
potresemo s sesekljanim peteršil-
jem in po potrebi še solimo. Tako
pripravljene gobe ponudimo kot
samostojno jed ali kot prilogo k
mesnim jedem.
Gobe po seviljsko si pripravimo
tako, da za 6 oseb uporabimo ki-
logram gob, jih očistimo in
narežemo na lističe. Posebej na
maščobi prepražimo 10 dekagra-
mov na kocke narezane siurove
šimke, prisipamo očiščene gobe
in počasi pražimo. Začinimo s
soljo, pokrijemo in dušimo. Nato
jih prelijemo z decilitrom suhega
sherryja in dušimo, da sok povre
na eno četrtino, nato jim dodamo
3 decilitre tekoče sladke smetane
in počasi kuhamo tako dolgo, da
se omaka zgosti. Tako pripravlje-
ne gobe ponudimo kot uvodno
jed ali kot prilogo zraven teletine
in perutnine. In še to: za ta recept
bi bilo najboljše,
če bi uporabili
mavrahe.
Nada
Pignar,,
učiteljica
buhorstua
Krvodajalci
24. AVGUST - Stanislav Petek, Seneščci 65. Peter Milošič,
Kvedrova 2. Ruj, Miran Gajser, Gerecja vas 75/a, Janez Fur-
man, Zagorel 71, Franc Lah, Spuhtja 46, Zoran Bilič, Ul. 25.
maja 3, Ptuj, Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b, Ivan Brglez,
Stogovci 3, Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj,
Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Marjan Peteršič, Dornava 85/b,
Peter Nahberger, Župečja vas 20, Janez Selinšek, Stogovci
5/a, Milan Mešl^ Potrčeva 42, Ptuj, Ivan Bilanovtč, Selška
cesta 11, Ptuj, Zivko Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Dušan Le-
sjak, Zelenikova 2, Ptuj, Vlado Kos, Grdina 12/a, Drago Vu-
grinec, Dravinjski Vrh 3/d, Miran Krajnc, Koračice 30, Alojz
Fric, Destmik58, Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane.
26. AVGUST - Marjetka Potrč, Bišečki Vrh 50, Zdenka Petrič,
Gočova 67, Albin Belšak, Koračice 22, Vesna Tement,
Moškanjci 98, Igor Podplatnik, Obrez 1, Matija Kolartč,
Žigrova 10, Ormož, Darko Drčič, Zagrebška 50, Ruj, Feliks
Toš, Gabrnik 45, Branko Zaje, Kajuhova 11, Kidričevo, Mirko
Fruk, Apače 221, Tomaž Habjantč, Kajuhova 3, Ptuj, Lovrenc
Šemga, Čučkova 1, Kidričevo, Marjan Vatenko, Moškanjci
19, Janez Mlinaric, Nova vas pri Markovcih, Mirko Šoštarič,
Sodinci 5/a, Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj, Silvo Zaje, Apače
13, Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a, Leon Zoreč, Gre-
gorčičev drevored, Ptuj, Branko Forstnerič, Tržeč 14, Anton
Mohorko, Trnovec 11, Janez Kurbos, Kajuhova 1, Ptuj, Ja-
nez Kiseljak, Gerečja vas 112, Marjan Sakelšek, Potrčeva
42, Ptuj, Miran PešI, Arbajterjeva 8, Ptuj, Franc Korez, Janški
Vrh 56, Cvetko Šprah, Kraigheneva 16, Ptuj, Gorazd Inkret,
Kraigherjeva 21, Ptuj, Branko Cepič, Prešernova 20, Mari-
bor, Vincenc Krajnc, Bukovci 182, Matija Kouter, Župečja
vas 1/g, Franc Matjašič, Vlahovičeva 5, Kidričevo, Aleksan-
der Krajnc, Draženci 38, Marta Perger, Majski Vrh 3/b, Drago
Furek, Draženci 87/a, Stanko Bedenik, Doklece 7/a, Miranda
Brodnjak, Hajdoše 56/a, Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4,
Ruj, Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo, Franc Majcen,
Podlože 40, Krista Mulec, Kungota 158, Janez Feguš, Mejna
cesta 4, Ruj, Metka Kouter, Župečja vas 1/g, Zdenko Te-
ment. Moškanjci 98, Silvo Kokol, Majšperk 13, Danilo Rajh,.
Pivkova 13/a, Ruj, Miran Gajser, Kajuhova 11, Kidričevo,
Stanislav Korpar, Zabjak 24. Martin Leskovar, Žabjak?, Rudi
Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo, Bmno Skuber, C. na Hajdino
19, Kidričevo, Štefan Pesek, Ul. 5. prekomorske 12, Ruj,
Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Milan Lah, Jadranska 17,
Ptuj, Alojz Gajser, Stanečka vas 12, Branko Mohorko, Apače
284, Jurij Mendaš, Prepelje 22, Aleksander Zidanšek, Ul, 8.
februarja 13/a. Miklavž na Dravskem polju, Janez Golob, Ki-
car 140/c, Zvonko Španinger, Šolska 4, Miklavž na Drav-
skem polju, Branko Matjašič, Stojnci 51, Tomo Vrabič, Ve-
gova 9, Kidričevo, Jože Rubin, Jastrebe! 34, Miran Lah, So-
betinci 21, Stanislav Kuster, Loperšice 41, Zdravko Vindiš,
Zlatoličje 91, Albin Filipič, Gajzerjeva 20, Ruj.
PRESELI SMO
Mar zasluži
Branko boljšo
streho?
(ODGOVOR NA SESTAVEK
Kako bo Branko preživel zi^o,
OBJAVLJEN V TEDNIKU ST.
34)
Ta zgodba ima tudi drugačno plat,
ne samo takšno, kot jo opisuje Bran-
ko.
Res je, da je hišo prodal in si naku-
pil nekaj strojev, nekaj denarja pa
zapil. S stroji pa ni delal samo na
naši kmetiji, temveč sosedom in še
drugod. Od tega pa naša kmetija ni
imela ničesar in tudi od njegovega
zaslužka ne. Nesoglasje v naši
družini je bilo že takrat, ko je živel
še oče. Branko je začel že v tretjem
letu zakona prekomerno piti, ker so
ga sosedje dobro zalagali s pijačo.
Tudi skok čez plot je bil njegov
hobi. In tako so se začeli prepiri. Iz
službe se je vračal pozno ponoči, de-
nar, ki ga je imel, pa je večinoma za-
pravil. Doma ni več hotel delati. De-
lat je hodil sosedom in prijateljem,
ki so ga samo izkoriščali. Dokler jim
je delal, so ga imeli radi, sedaj, ko je
propadel, pa mu nobeden nič ne po-
maga. Tudi s tem, ko so ga dali v
časopis, mu niso nič pomagali, samo
osramotili so ga.
Ker se je njegovo pijančevanje
stopnjevalo, je postajal vse bolj hu-
doben, tako da življenje ob njem ni
bilo več vzdržno. Postal je napada-
len in nas je začel pretepati. Marsi-
katero noč nismo upali prespan
doma. Tudi takrat, ko smo spali
doma, nismo imeli mirne noči. Ko-
liko prečutih noči smo imeli zaradi
njega! Napadal nas je z noži m
svinjsko pištolo. Na koncu pa mu je
njegov najboljši prijatelj dal pravo
orožje, da bi nas vse pobil. Nato smo
pobegnili, da bi si rešili življenje.
On pa je ostal še tri mesece v naši
hiši. In ko smo se hoteli vrniti, nas
je napadal. Tudi potem, ko ni več
živel v naši hiši, nam je uničeval
vse, kar je mogel, in nam še vedno
grozil. Med tem časom, ko je bil sam
v hiši, si je odpeljal vse stroje in še
tudi nekaj stvari, ki niso bile njego-
ve. Stroje je poceni razprodal, ves
denar pa zapravil. Tako njegova
dediščina res ni šla v našo kmetijo.
Lastnica je na kmetiji delala 40 let
in skrbela, da bi imela kaj za stare
dni. Nazadnje pa je morala vse za-
pustiti in pobegniti. Tako ga je
obrnila njegova družba, ki jo je ved-
no poslušal, zato ga je vse skupaj
pripeljalo tako daleč. Na tak način je
naša kmetija propadla. Nikoli se
nihče ni vprašal, posebej pa še on
ne, kako bosta preživela njegova
otroka.
Menim, da je zato svojo propadlost
kriv sam. Država pa bi morala za
takšne poskrbeti tako, da pijančkov
sploh ne bi bilo, s strogimi zakoni
proti alkoholizmu.
Gospod Branko J. in vsi, ki so pri
tem sodelovali, pa naj skrbijo za svo-
je življenje, pa bodo imeli do smrti
dovolj delal
V. V.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN.  PSIH.   /   KAKO   OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 241. NAD
Zcilroff, družina in
duševno mdruvie
103. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakoncev in družine -
na splošno - 20. nad.
Simultana psihotera-
pija - 1. nad.
Bifokalna metoda družinske
terapije je bila najprej upo-
rabljena pri zdravljenju mlajših
shizofi-enih bolnikov. Pokazalo
se je, da so bili rezultati zdravl-
jenja s to metodo celo sedem-
krat boljši kot tisti z medika-
menti.
Bifokalna metoda družinske
terapije je v bistvu analitsko
orientirana, vendar se v praksi
uporabljajo tudi terapevtske na-
loge in drugi posegi, toda seve-
da v omejenem obsegu. Znani
so tudi opisi kombinacij te me-
tode z nebesednimi tehnikami.
Uporablja se predvsem tam,
kjer je prišlo do patološko fiksi-
ranih družinskih struktur in pri
bolnikih / večjim deficitom
Jaza.
Tehnika bifokalne družinske
terapije temelji na delovnem
dogovoru terapevta, bolnika in
tlružine in poteka takole:
1. Bolnik je vključen v 'Tjol-
niško skupino" (I. fokus), in si-
cer le tedaj, če se drugi člani
družine (starši, sestre, bratje in
drugi, s katerimi živi bolnik ali
ima z njimi tesne stike) prav
tako vključijo v "družinsko sku-
pino". Seanse v "bolniški skupi-
ni" so dvakrat tedensko in traja-
jo uro in pol. V skupini je šest
do sedem bolnikov.
2. Člani družine so vključeni v
"družinsko skupino" (II. fokus),
in sicer le tedaj, če pristane bol-
nik na vključitev v ustrezno
skupino. Seanse "družinske
skupine" so enkrat tedensko in
trajajo prav tako uro in pol.
3. Terapevt in koterapevt raz-
ložita bolniku in svojcem, da
načelno ne dajeta medikamen-
tov in nikakor ne vplivata na
njihovo predpisovanje. Prav
tako se distancirata od
vsakršnega drugačnega
odločanja o poteku in načinu
zdravljenja bolnika (npr. o od-
pustitvi ali premeščanju bolni-
ka ipd.). Zaradi tega je dobro,
da bifokalna družinska terapija
poteka tako, da je terapevt
zdravnik, ki neposredno na od-
delku zdravi bolnike.
4. Ob verbalno-analitičnem in
interpretativnem delu spreje-
majo člani skupin tudi nepos-
rediie delovne dogovore, sklepe
in naloge, ki jih morajo izpoln-
jevati. Ce jim to iz kakoršnega-
koli razloga ne uspe, morajo o
tem na skupini poročati ali pa se
analizirajo vzroki za njihovo
neizpolnitev. Terapija traja eno
leto.
Naslednjič pa še nekaj o pote-
ku te terapije.
mag. Bojan Sinko
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^   V VRTU   *   V VRTU *    V VRTU   *   V VRTU * V VRTU   *   V VRTU *
Z jesenio v novo vrtnarjevo fero
September, prvi jesensici mesec, v katerem vrtnar z zado
voljstvom pospravlja plodove svojega dela z vrta, že naznanja
konec vrtnarjevega leta, hkrati pa se v tem mesecu že
pričenja novo vrtnarjevo leto, za katerega pričenja setev in sa-
jenje okrasnih rastlin, s predzimsko setvijo vrtnin zasnuje obseg zelenjevne-
ga vrta, s pripravami za sajenje pa preureditev ali obnovo sadovnjaka.
V SADNEM VRTU opravimo še poslednjo
košnjo trave v tem letu. S pokošeno travo zastre-
mo površino pod drevesno krošnjo. Trava ne
sme ostati v plasteh ali kepah, ker bi v tem prime-
ru pri tleh segnila in uničila travno rušo, v
trohneče kupa pa bi se vgnezdili glodava! in sad-
ni škodljivci. Pri drevesnih kolobarjih ali obdelo-
valnih pasovih, ki smo jih vse leto obdelovali, po
obiranju sadja steptano zemljo še enkrat pre-
rahljamo. Mlademu sadnemu drevju še zadnjič
pinciramo novo zrastle poganjke, ki jih pri vzgoji
drevesne krošnje ne potrebujemo, ter odstrani-
mo bohotivke in poganjke, ki rastejo iz debla ali
koreninskega vratu. To opravilo je potrebno za-
radi enakomernejšega zaključevanja vegetacije,
dozorevanja lesa in pravočasnega zorenja in od-
padanja listja.
V jeseni se v letinah, kot je letošnja, zaradi
preobilice vlage in zasenčenosti v večjem obse-
gu pojavlja gniloba sadja ali sadna rTX)nilija. Ta
glivična bolezen se pojavi tudi na plodovih, obo-
lelih za sadni škrlup, in na sadju, poškodovanem
zaradi kakršnih koli mehanskih poškodb ali vtx>-
da insektov. Manj je na okužbe z monilijo občut-
ljivo sadje, katerega drevje je bilo med letom
pregnojeno z dušičnimi gnojili. Nagnito in gnilo
sadje sproti obiramo in pobiranno. Ni ga pripo-
ročljivo sproti odnašati na kompost, temveč ga
zbirati v večji posodi - kadi, nato pa preliti z bak-
renim škropivom, da škodljive klice propadejo,
preden smo poškodovano sadje stresli na korrv
postni kup.
V OKRASNEM VRTU je mnoga opravila, po-
trebna za prihodnjo vegetacijsko dobo, dobro
opraviti že v prvem jesenskem mesecu septerrv
bru. Večino vrst okrasnih trajnic sadiriK) in presa-
janno najuspešneje v tem času, da se do zime
dobro vrastejo in utrdijo za prezimitev. Kdor na-
merava na novo urediti okrasni vrt, se mora dela
lotiti brezpogojno že v septembru. V zgodnje je-
senske mesece ne sodi samo planiranje in pri-
prava zemlje, marveč tudi vsa druga pripravljalna
dela, da lahko pravočasno opravimo jesensko
sajenje. Z jesenskim sajenjem drevnin ne smemo
odlašati, ker ga lahko preprečijo zgodnje
snežene padavine oziroma rana zinna.
V prvi polovici septembra posejana trava v do-
bro pripravljeni zemlji ob primerni vlagi in tem
času še ugodni talni toploti že v nekaj dneh vzkali
in se do zime še toliko obrasle, da dobro prezimi.
V tem mesecu je tudi najprimernejši čas za sa-
jenje vseh vrst iglavcev, pa tudi presajanje iglav-
cev v zgodnji jeseni je uspešnejše od spomla-
danskega. Za iglavce je namreč značilno, da - ra-
zen macesna - njihove iglice pozimi opravljajo
vse funkcije vegetacije kot poleti, le v manjšem
obsegu.
Krizanteme že nastavljajo cvetne popke. Te
pričnerTKD pincirati, če to zahtevata sorta in način
vzgoje. Krizanteme potrebujejo v času tvorbe
cvetnih popkov največ rastlinskih hranil, zato jih v
tem času pričnertra dognojevati s posebej za to
vrsto okrasnega cvetja pripravljenimi hranilnimi
pripravki.
V ZELENJAVNEM VRTU pri vrtninah, ki
končujejo letošnjo vegetacijo in jih bomo v krat-
kem pobirali, ne spreglejmo plevela, ki se nam
prav v tem času prerazmnoži in osemeni. Nasa-
de endivije vsakih 10 dni škropimo z 0,2 odstot-
nim bakrenim antracolom. Če bi se vremenske
razmere spremenile in bi nastala kratkotrajno
sušno obdobje, ko bi bilo potrebno nasad zaliva-
ti, dodamo zalivki fungicid v enaki koncentraciji,
kot če bi pripravili škropivo, in s tem solato prav
tako vsak dan zalijemo.
Brstičnemu ohrovtu rast v višino preprečimo
tako, da mu odščipnemo vrh. Rast bo prenehala,
krepiti pa se bodo pričele glavice brstičarja v list-
nih pazduhah. Pri brstičarju smo v tem času tudi
pozorni na kapusovega belina. Zalego gosenic
uničimo z enim od pripravkov, kot so reldan, ka-
rate, actelic, dipterex ali decis, v predpisani kon-
centraciji in ob strogem upoštevanju karenčne
dobe oziroma dobe delovanja strupenosti pred
spravilom pridelka. Ker pozni brstičar pobiramo
šele v poznih zimskih mesecih, sedajšnja upora-
ba navedenih škropiv ni nevarna, ker dotlej njiho-
va aktivnost razpade.
Paradižnikova stebla in ostanke, pri katerih je
listje propadlo ali so končali vegetacijo, takoj, ko
smo obrali plodove, populirrra in odstranimo z
gredice, ker klice plesni najbolje prezimijo na od-
padlem listju v tleh, kjer je paradižnik rastel.
Miran Glušič, ing. agr-
fEDNIK - Četrtek, 9. september 1999
11
pTOJ / TABORNIKI KVEDROVEGA RODU NA POČITNICAH
faJborleiile ob Kolpi
folctje je za številne ljudi čas oddiha, sprostitve in nabiranje
0O>ih moči za prihodnje podvige. Zakaj bi taborniki bili kaj
drugačni? Taborniško sezono smo znova končali na letnem ta-
l^rjcnju, le da tokrat ne v Bohinju, temveč ob Kolpi (na-
tančneje v Srednjih Radencih). Po desetih letih smo se prvega
tabornega prostora že nekoliko naveličali in si zaželeli spre-
memb. In to smo tudi dobili.
Ko smo se 20. avgusta s solza-
0ii v očeh in z robčki v rokah
poslovili od staršev, nas je čaka-
la nekajurna vožnja, za številne
Icar izlet v neznano. Po vseh pre-
voženih kilometrih in bolj ali
manj uspešnem manevriranju
našega šoferja skozi ovinke nas
je ob prihodu pričakal hladen
tuš. Pravzaprav tega sploh ni
bilo, kot tudi ne kuhinje, jedil-
nice in številnih drugih za živl-
jenje bolj ali manj potrebnih
pridobitev civilizacije. Tako nas
je pred taborjenjem še čakala
"gradnja"   vsega   potrebnega.
Vsem oviram navkljub smo
uspeli in tako naredili dober
uvod v prvo taborjenje Kvedro-
vega rodu ob Kolpi.
Za opis dogodkov prihodnjih
dni bi potreboval bistveno več
prostora, kot ga je na voljo.
Uvod našega taborjenja je bil
krst novih tabornikov, vsak dan
smo pripravili večerni taborni
ogenj, ki da tabornemu življen-
ju poseben čar, in družabne igre
ob njem. Sledil je orientacijski
pohod za nekoliko starejše in
tako imenovani "lov na lisico" za
mlajše. Pri tem naj omenim, da
slednji nima prav nobene zveze
s pravo lisico in/ali nesmiselnim
tekom za njo. Čar igre je preiz-
kusiti taborniško znanje in najti
starejšega tabornika, ki se skrije
v okolici tabora - letos je bil to
Boštjan, skrit nekje med koruzo
in fižolom.
Kot pravi taborniki smo imeli
tudi pohod. In ker vsak tabor-
nik mora jesti, smo imeli pohod
v trgovino. Da pa ne bi zvenelo
preveč enostavno, naj povem, da
je bila najbližja trgovina oddal-
jena 7 kilometrov. Vsi kulturni
navdušenci smo obiskali tudi
bližnjo formo vivo. Ogled
skednja je bil koristen za vse lju-
bitelje dobrega starega humorja.
Če vam zadnji stavek ni najbolj
jasen, se enkrat sami odpravite
na ogled in mi nato sporočite
svoje mnenje.
Zadnja velika avantura je bilo
bivakiranje. Tistim, ki si
slednjega ne morete predstavlja-
ti, naj povem, da si zamislite sli-
ko Robinsonovega otoka brez
Robinsona, a s kopico kričečih
in vreščečih tabornikov. Torej
dvodnevni izlet v gozd brez
šotorov, kuhinje, kopalnice in
ne nazadnje brez čokolade in
podobnih proizvodov civilizaci-
je. Ko vse to začinimo z močno
nevihto, dobimo res pravo stvar.
In tako se je tudi izteklo.
Klub veliki meri deževnega
vremena in orjaškim količinam
blata na vsakem koraku je bilo
to taborjenje eno boljših. Da
otroškega veselja zaradi spanja
na seniku niti ne omenjam.
Piko na "i" je dodala Simona s
pravljicami za lahko noč. Nav-
sezadnje pa je ravno druženje
stvar, ki jo pri tabornikih pos-
tavljamo v ospredje. Dež pa smo
za naslednje leto že prestavili na
drug termin, tako da težav z vre-
menom ne bo več.
Vsem mamam, ki so še ves
naslednji teden po našem priho-
du na Ptuj čistile oblačila svojih
nadebudnih tabornikov, pa naj
v tolažbo povem le to: moja se še
zdaj prebija skozi nepregledne
kupe raznovrstnih oblačil, sam
pa še vedno nisem našel vse svo-
je garderobe.
Upam, da se bomo vsi, ki smo
Kolpo brodili letos, videli tam
tudi naslednje leto. Le da bomo
takrat vzeli rafte namesto šoto-
rov. Nikoli se namreč ne ve!
Boštjan Predikaka
utrujeni, a navdušeni udeleženci spusta po Kolpi (temp. vode
12 C)
Idila na senu
Odprava v neznano
ORMOŽ / AKTIVNOST LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE ZA
PREPREČEVANJE ODVISNOSTI
Otroški poiitniški talior
Lokalna akcija skupina za preprečevanje odvisnosti v občini
Ormož, ki ima sedež na tamkajšnjem območnem združenju
Rdečega križa, je organizirala v sodelovanju z občinsko zvezo
prijateljev mladine od 15. do 20. avgusta šestdnevni tabor na
Glažuti, namenjen učencem od 1. do 4. razreda osnovne šole.
Glavni cilj je bil, omogočiti delu mlajših osnovnošolcev
preživeti prijeten in aktiven počitniški teden med svojimi
vrstniki. Število mest je bilo omejeno, ker pa so organizatorji
želeli, da se tabora udeležijo otroci celotne občine, so določili
število udeležencev iz vsake šole glede na njeno velikost.
Za pripravo in izvedbo tabora
so imenovali iniciativno skupi-
no, ki je nato poskrbela, da so
aktivnosti gladko stekle.
Nedelja, dan odhoda na
Glažuto, je bila namenjena nas-
tanitvi v počitniškem domu ter
medsebojnem spoznavanju in
spoznavanju okolice. Ponedel-
jek je bil namenjen športnim
aktivnostim, orientacijski po-
hod je udeležencem omogočil,
da so spoznali tudi širšo okolico
doma. V torek so se otroci do-
poldan srečali z mag, Alešem
Friedlom, dipl. psihologom, s
katerim so se pogovarjali o raz-
nih vrstah odvisnosti - seveda
tistih, ki so otrokom pri tej sta-
rosti znane (televizija, računal-
nik, alkohol ...), popoldan pa je
bila delavnica z naslovom V
gozdu, ki sta jo pripravili Maja
Botolin Vaupotič, profesorica
biologije, in Metka Lešničar,
učiteljica biologije in gospo-
dinjstva. V sredo so se preizku-
sili v reševanju kvizov in ugank
pod vodstvom Marjana Škvor-
ca, diplomiranega psihologa, v
četrtek pa v likovnem ustvarjan-
ju pod vodstvom Vide Rajh,
učiteljice v pokoju. Četrtkov
večer, zadnji na taboru, se je
zaključil v veselem razpoloženju
ob zvokih skupine Kompromis.
Petek je potekal v vzdušju vrnit-
ve domov, kamor so se otroci
srečno vrnili v popoldanskih
urah.
Zraven zunanjih sodelavcev,
ki so vodili delavnice, je za otro-
ke skrbela skupina, ki je z naj-
razUčnejšimi športnimi in
družabnimi igrami prijetno za-
polnila preostali čas bivanja na
Glažuti: Milena Luskovič, so-
cialna delavka, je prevzela
vodstvo tabora, otroke so
spremljali tudi Sašo Praprot-
nik, Anja Meško, Anita Iva-
nuša ter Marija Rihtarič, ki je
skrbela za kuhinjo, in medicin-
ska sestra Angelca Potočnik.
Maja Botolin
Vaupotič
Spoznavali smo tudi zanimivosti in skrivnosti gozda.
Foto: MBV
KOŠARICA / McDONALD^S OPEN UUBUANA '99
ieiki OŠ Olge Meglii brmmti
najboljši strelci turnirja McDonald's Open Ljubljana '99: z
®Timi Lubaj, Sašo Bien in Peter Marčič. Foto: Nini
Finale turnirja IVIcDonald's
Open L]ubljana '99 (učenci
od 1. do 4. razreda), enega
največjih l<ošarkarskih turnir-
jev za mlade, je ekipa
dečkov osnovne šole Olge
Meglic zapustila z bronasti-
mi medaljami. Ekipo je ses-
tavljalo deset dečkov: Bien,
Lubaj, Marčič, Rus, Kelenc,
Sajko, Šmigoc, Hvaleč in
Kokot. Zmagala je ekipa
Šport Seiekt, ki je Rujčane
premagala za minimalno
razliko treh točk (kasneje so
ugotovili, daje imela zmago-
valna ekipa starejšega igral-
ca, žal pa je že bilo prepoz-
no). Za tretje mesto so
Rujčani premagali Litijo, ki
je imela v sezoni 1998/99
državne prvake med pionirji.
Na tekmovanju je sodelova-
lo štirideset ekip iz Slovenije
in Hrvaške.
Milan Krajnc Pavlica
PREJELI SMO
Kaj so državna in
svetovna prvenstva
radioamaterjev
V časopisih in drugih medijih opazimo raz-
novrstne prispevke o domnevnih državnih, med-
narodnih in svetovnih tekmovanjih radioamater-
jev, ki se ukvarjajo s tekmovanji v vzpostavljanju
zvez. Kar nekaj ljudi me je vprašalo za uvrstitve
ptujskih radioamaterjev, ki jih nedavno v T\^
dnevniku in časopisih ni bilo omenjenih, zato naj
pojasnim, da sploh nismo sodelovali in kaj tiči za
nazivi državno in najboljši radioamater.
V radioamaterizmu je mnogo dejavnosti: kon-
struktorstvo, vzpostavljanje zvez s čim več raz-
ličnimi državami (DX), telegrafske zveze pri eks-
tremnih hitrostih tekmovanja z vzpostavljanju
zvez, radiogoniometrija, packet radio, zveze s te-
leprinterji, zveze z odboji od meteoritskih rojev
in Meseca, zveze preko satelitov, amaterska tele-
vizija ...
Tekmovanja v vzpostavljanju zvez potekajo na
naših frekvencah vsak konec tedna. Udeleži se jih
lahko vsakdo - po želji, ki ima radijsko dovoljenje
in veljavni operaterski razred. Nekatera so
množičnejša, druga manj. Cilj tekmovanja je v
predpisanem času vzpostaviti čim več vez s čim
več nmožilci (npr: starost vezistov ...). Takšne
tekmovalne zveze so kratke in za operaterje zelo
enostavne.Rezultati v njih so odvisni predvsem
od tehnične opremljenosti (antene, dobra lokaci-
ja, radijska postaja...), tega pa si veliko radioama-
terjev sploh ne more privoščiti.
Pojem državno in svetovno tekmovanje v vzpos-
tavljanju zvez dejansko pomeni, da poteka med
tistimi radioamaterji, ki so tedaj pač vključili svo-
je naprave in vzpostavili zveze, enako pa velja
tudi za tovrstna "svetovna" tekmovanja v vzpos-
tavljanju zvez, ki postajajo parada denarja - drage
opreme, raznih pomožnih naprav, s katerimi ope-
raterji nadomeščajo svoje pomanjkljivo znanje,
dragih ekspedicij ter tudi same nečimrnosti.
Torej biti najboljši radioamater v državi in sve-
tu je v naši dejavnosti skrajno dvoumno - gre za
tiste operaterje, ki se tega tekmovanja udeležijo in
še to v eni samcati od številnih možnih aktivnos-
ti.
Bruno Ltd>eCyS51M

13
IZ NAŠIH KKASeV
pODLEHNIK / PETROL ODDAL MOTEL V NAJEM
Jaradi balkanske krize vizgubali
j^er je Motel v Podlehniku od leta 1991 zaradi vojne na Balka-
na in posledično slabega obiska posloval z izgubo, so se v
^užbl Petrol odločili, da ga oddajo v najem. Kot je v sredo, 1.
j^ptembra, na svečanosti ob predaji povedal član Petrolove
oprave Branko Meh, so ga za pet let oddali v najem zasebniku
0ojanu Vojsku iz Zakla, dosedanjemu kuharju tega motela.
iCot je povedal Borut Meh, je bil
Hjoicl, ki so ga odprli avgusta
[976, ko je v njem našlo zaposlitev
jO ljudi, v glavneni domačinov,
osamosvojitve Slovenije naprej
posloval nerentabilno, saj se je za-
radi vojne v nekdanji Jugoslaviji
gbisk v njem drastično zmanjšal,
paradi tega je zadnjih osem let
posloval z izgubo, ta pa se je kljub
nelcatcrim ukrepom iz leta v leto
večala, zato so z notranjo pre-
razporeditvijo število zaposlenih
^manjšali na okoli 50. Prepričani'
so bili, da se bodo po končani vo-
jni prometni tokovi spet norma-
lizirali, žal pa so se vedno znova
srečevali z negativnimi prese-
nečenji, ki so bila posledica kriz-
nili dogodkov na Balkanu. V za-
ostrenih gospodarskih razmerah
so ostali pred resno dilemo, ali
podlehniški Motel zapreti, s
čemer bi naraščanje izgube za
vedno prekinili, ali pa ga dati v
najem. Kmalu so ugotovili, da je
najem ugodnejši, saj so se z na-
jemnikom dosegli dogovor, da za-
posli 50 odstotkov zaposlenih. To
je tudi storil, zato mu želijo z no-
vim, sicer manjštevilnim kolekti-
vom obilo uspeha.
Bojanu Vojsku in njegovemu
Itolektivu, ki odslej posluje pod
imenom Motel Podlehnik, je ob
pomembnem dogodku čestital
ludi predsednik ptujske Obrtne
zbornice Jože Milošič in mu v
spomin izročil fotografijo Ptuja.
Najemnik je izrazil prepričanje,
da mu bo ob tesnem sodelovanju
njegovega kolektiva uspelo, čep-
rav se zaveda, da je pred njimi iz-
redno zahtevna naloga. Poleg
vseh pred kratkim prenovljenih
prostorov motela s 350 sedeži v
restavraciji in na terasi ter 103
posteljami v spalnem delu je nam-
reč prevzel tudi 24 od 50 zaposle-
nih. Vsi se zavedajo, da bodo mo-
rali prijeti za vsako delo. Začeli,
pravzaprav nadaljevali bodo s pol-
no paro, pri čemer bodo obdržali
vse običajne podlehniške zabave
in elitne plese.
Že v jeseni naj bi začeli z živo
glasbo ob sobotah, nadaljevali
martinovanjem na Martinovo so-
boto, ko bo za zabavo skrbel an-
sambel Petovio, ter s prednovolet-
nimi plesi. Nekaj posebnega pa
pripravljajo za silvestrovanje ob
prelomu tisočletja, saj bodo svo-
jim gostom, pripravili kar nekaj
presenečenj. Tudi v kuhinji so
obdržali vso dosedanjo ponudbo
toplih in hladnih jedi, med sladi-
cami pa še naprej izstopa zname-
nita podlehniška kremna rezina.
Ob vsem tem je Bojan Vojsk obl-
jubil, da bodo vse cene nižje, kot
so bile doslej.
M. Ozmec
Bojan Vojsk (četrti z desne) z dobro polovico svojega kolektiva
ob prevzemu motela. Foto: M. Ozmec
PTUJ / V SOBOTO FINALE MISS SLOVENIJE
Popotnku Adelinl za Hnale
I ponedeljek dopoldne se je v caffe baru Florijan Vlada Čuša zbrala majhna druščina
Ptujčanov in zaželela Adelini Bombek iz Cirkulan, edini letošnji finalistki tekmovanja miss
Slovenije s Ptujskega, kar najboljšo uvrstitev na letošnjem tekmovanju. Združil jih je dogodek
ob predaji njenega portreta v pastel tehniki, ki ga je narisal ptujski slikar Franc Simonič, član
likovne sekcije dr. Šteflic Cobelj DPD Svoboda Ptuj in član Društva likovnih pedagogov Ptuj.
Kot je povedal avtor, je portret
na podlagi fotografije nastal v šti-
rih dneh. Skušal se je najbolj
približati originalu, saj je slikanje
na osnovi fotografije veliko težje
kot v živo. Adelina je bila s portre-
tom zelo zadovoljna, kar je bilo
avtorju še v posebno zadovoljstvo.
Obesila ga bo v svojo sobo. Zado-
voljna pa sta bila tudi Boštjan Si-
monič iz butika okvirjev iz
Lackove ulice v Ptuju, ki ga je
uokviril in bo tudi v bodoče spon-
zor Adelinih najboljših oziroma
najljubših fotografij, ter Vlado
Cuš, ki je dal pobudo za izdelavo
portreta. To je slikarjevo darilo le-
potici z najlepšimi željami pred
sobotnim finalom.
Adelina je ob tej priložnosti po-
vedala, da jo spremljajo mešani
občutki, da ni najbolj zadovoljna,
da pa se tudi ne obremenjuje s
pričakovanji. Skušala pa bo svoj
nastop kar najbolje opraviti.
MG
'^delina Bombek s svojim portretom, ki ga je na osnovi fotogra-
''je narisal ptujski slikar Franc Simonič (levo); ob njej sta še
Boštjan Simonič in Vlado Čuš. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / PRVI SOLSKf DAN NA OS BREG
PrvošoUki v džungli, ostali so biliia ples
Po vseh osnovnih osnovnih šolah so na prvi šolski dan bili učenci toplo sprejeti, še posebej
prvošolčki, ki so prvič sedli za šolske klop. Učiteljici na OŠ Breg v prvem A in B razredu Ivanka
Vidovič in Lizika Bratušek ter učiteljica podaljšanega bivanja Mojca Vodušek pa so za
prvošolčke pripravile še posebej zanimiv sprejem. Skupaj z njimi so potovale v džunglo in tis-
tega dne je bila to osnovna šola pod palmo, zgodbica pa je navdušila male korenjake.
Popoldan pa je cela breška šola plesala in prepevala. Mambovci so poskrbeli za ples in zabavo,
predstavile so se tudi ptujske mažoretke in plesalke baletnega studia pod vodstvom Mire Mijačevič,
seveda pa ni šlo brez karaok. Mlade pevke je spremljal Tomi Kožar, učitelj glasbene vzgoje na breški
šoli, za vsebino in koreografijo prve šolske prireditve pa je poskrbela učiteljica Vesna Kolarič. Učenci
in starši so bili navdušeni, in če bo celo šolsko leto tako zabavno in prijetno, poleg obveznega učenja
seveda, potem jim na OŠ Breg ne bo niti en sam šolski dan dolgčas. TM
Ples za prvi šolski dan na osnovni šoli Breg.
Foto: Tatjana Mohorko
POLENŠAK - POLENCI / SLOVESNOST OB ODPRTJU
POSODOBUENE CESTE
Zcfa{ vodi do njih
bolisa cesf 0
Posodabljanje komunalne infrastrukture je še posebej po-
membno za kraje, ki ležijo v hribovitem delu države. Zelo slo-
vesno je bilo v soboto na Dolnjem Bregu, kilometer iz Po-
lenšaka, ko so predali namenu nekaj cestnih odsekov.
Franc Kukovec, predsednik VO
Lasigovci, je izrazil veliko zado-
voljstvo ob tem pomembnem do-
godku, saj so nanj čakali nekaj let.
Tako bo njihov strmi klanec lažje
prevozen, pa tudi bolje ga bodo
lahko očistili v zimskem času. Še
posebej pomembno je to za mlade
družine, ki si gradijo svoje domo-
ve v teh krajih. Predsednik
gradbenega odbora Ivan Slana se
je zahvalil domačinom, ki so sofi-
nancirali 20 odstotkov investicije,
preostalih 80 odstotkov pa občina
Dornava. Pripravljalna dela je op-
ravil Branko Ciglar, asfaltiranje
pa Cestno podjetje Ptuj. Franc
Segula, župan občine Dornava, je
povedal, da si bodo v občini tudi v
prihodnje prizadevali za razvijan-
je hribovitih predelov.
Novo cesto Polenšak - Potenci,
ki je edina povezava z občino
Ormož, in nekaj javnih poti - vse-
ga skupaj jih je okrog tri kilomet-
re - je ob predaji blagoslovil
domači župnik Tone Furar. Za
dobro razpoloženje zbranih pa je
poskrbel David Golob, ki je
zaigral na harmoniko.
MS
Trak sta na novi cesti prerezala predsednik gradbenega odbora
Ivan Slana in dornavski župan Franc Šegula
14
četrtek, 9. september 1999 - TEDHlH
OD rOD IN TAM
OD TOD IN TAM
DORNAVA m Odprtje pločnikov
v soboto, ob 15. uri, bodo v Dornavi predali
namenu nove pločnike, ki so velika pridobitev za
pešce, še zlasti šolarje. Osrednji prostor otvorit-
ve je pred gasilskim domom v Dornavi.
ms
ORMOŽ m EP v amaterski
radiogoniometriji
Reprezentanca Zveze radioamaterjev Sloveni-
je v amaterski radiogoniometriji (iskanju skritih
radijskih oddajnikov na terenu) se je v sredo, 8.
septembra, odpravila na evropsko pn/enstvo v
Varaždinske Toplice. Od skupno 12 rezprezen-
tantov jih je kar 6 iz Ormoža Glede na izkušnje
iz preteklosti pričakujejo kot ekipa uvrstitev med
prvih 15, posamezniki pa bi se lahko uvrstili tudi
med prvih 10, saj so dobro pripravljeni, pa tudi
teren jim je poznan. S petdnevnega tekmovanja
se bodo vrnili v nedeljo, 12. septembra.
mf
ORMOŽ m 20 let Tovarne
sladkorja Ormož
v Tovarni sladkorja Ormož so v sredo, 8. sep-
tembra, slovesno proslavili 20 tet uspešnega de-
lovanja. Predstavnike medijev so povabili ob 9.
uri na tiskovno konferenco v tovarniških prosto-
rih. Ob 11. uri se je v Domu kulture Ormož
pričela slovesnost. Praznovanje se je nadaljeva-
lo v hotelu Jeruzalem Ormož.
mf
IVANJKOVCI m Priprave na
praznik trgatve
v krajevni skupnosti Ivanjkovci se pripravljajo
na Praznik trgatve, ki bo v soboto in nedeljo, 25.
in 26. septembra. V petek, 10. septembra, se
bodo zbrali v gostišču Brenholc na Jeruzalemu
vsi tisti, ki bodo v pripravi praznika sodelovali,
ter predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Po sestanku se bodo udeleženci srečanja po-
peljali po vinski turistični cesti 15, ki bo slavnost-
no odprta 26. septembra. Oh/oritev bo potekala
na Runču.
mf
DESTRNIK/ S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Poslovmii iisji«sif o in
Prejšnji peteli seje na 7. redni seji sestal svet občine Destrnik.
Svetniki so razpravljali o poročilu o poslovanju občine v prvem
polletju, ki ga je pripravila in svetu posredovala predsednica
nadzornega odbora Kristina Hauptman. Poslovanje so ocenili
kot uspešno in brez nepravilnosti.
Destrniški svetniki so na prvi
seji po počitnicah sprejeli sklep
o delovanju devetletke v tam-
kajšnji osnovni šoli in osnutek
odloka o kategorizaciji občin-
skih cest, obravnavo osnutka
odloka o stavbnih zemljiščih pa
preložili na prihodnjo sejo. Raz-
pravljali so tudi o potrebi po
cvetličarni v mrliški vežici, za
katero bo razpis objavljen v pri-
hodnji številki Občana. Del seje
so svetniki v petek namenili še
obravnavi problematike spome-
niških obeležij in za to področje
imenovali posebno komisijo,
pričeli pa tudi priprave na novo-
letno praznovanje, za kar je že
bil ustanovljen šestčlanski pri-
pravljalni odbor. Za spomniška
obeležja v občini so zadolžili
Antona Kovačca, Branka
Sirca, Alojza Anžela, Ivana
Slukana in Branka Zelenka;
člani odbora za pripravo novo-
letnega paznovanja pa so ob
predsedniku Janezu Irglu še:
Alojz Anžel, Rudolf Murko,
Drago Skurjeni, Branko Sirec
in Branko Zelenko.
Svetniki so na zadnji seji raz-
pravljali tudi o prošnji za poso-
jilo občana Stanislava Zorca in
sklenili, da bodo skušali prob-
lem rešiti s pomočjo sponzorjev.
AK
PTUJ / DOBRO OBISKAN 3. VSESLOVENSKI MLADINSKI TABO^
Najstarejše slovensko mesto je prejšnji konec tedna bilo pravo
mesto mladih iz vseh koncev Slovenije. Mladi krščanski demo-
krati so tretjič organizirali vseslovenski mladinski tabor kot
dvodnevni projekt, na katerem so združili izobraževanje, šport
in zabavo. Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je bilo
osrednji prostor letošnje prireditve, ki bi ji lahko rekli tudi pri-
reditev »mladih za mlade«.
Valentin Hajdinjak, predsed-
nik Mladih krščanskih demo-
kratov (MKD), je povedal, da je
namen tabora, da mladi opozo-
rijo na napake, težave in proble-
me, s katerimi se srečujejo, da se
potegujejo za svoj prav z iskre-
nim srcem, jasno besedo in
močnim argumentom. »Sloven-
ska mladina namreč potrebuje
nov zagon, novo moč in polet,
da bo zaživela in bo imela jasne
cilje ter zdravo vizijo. Tretji
vseslovenski tabor je prav goto-
vo dober in uspešen prispevek k
temu. Mladi smo namreč up
nove Slovenije in nove Evrope
in ponosni na to, kar smo.
Prvi tabor mladih je potekal
leta 1997 po celotni Sloveniji,
drugi je bil lani v Žalcu, ker pa
imamo radi Ptuj in ker je Ptuj
kot zgodovinsko mesto zares ne-
kaj posebnega, ker imamo tukaj
tudi občinski odbor MKD, smo
se odločili, da pridemo letos
med Ptujčane. Mladi krščanski
demokrati in vsa mladina, ki se
taborov udeležuje, ne glede na
prepričanje in morebitno stran-
karsko pripadnost, vedno os-
rednji del posvetimo aktualni
temi, ki zadeva mlade. Letos je
to civilno služenje vojaškega
roka ter predlog, ki ga je dalo
ministrstvo za obrambo in go-
vori o podaljšanju tega roka.«
PROTI
PODAUŠANJU
CIVILNEGA
SLUŽENJA
Na posvetu, ki se ga je ude-
ležilo veliko mladih iz vseh slo-
venskih koncev, so razpravljalci
soočili menja za podaljšanje ci-
vilnega služenja in proti njemu,
spregovorili so o razmerah v
Slovenski vojski ter o predlogu
za profesionalizacijo le-te. V
razpravi sta med gosti sodelova-
la tudi Alojzij Štefan, referent
za civilno služenje pri Slovenski
Karitas, in Andrej Lovšin, sve-
tovalec predsednika SKD Loj-
zeta Peterleta za vojaške in
obrambne zadeve ter nekdanji
vodja vojaške obveščevalne
službe, ter med drugim poudari-
la, da nasprotujeta podaljšanju
roka, ki ga vojaški obvezniki
preživijo na civilnem služenju
pri različnih organizacijah. Ne-
kateri mladi, ki so civilno
služenje že končali, so menili,
da so bili s takšnim načinom
služenja zelo zadovoljni, saj so
tako imeli možnost pomagati
tistim, ki so nemočni in pomoči
potrebni.
Robert Ilc, glavni tajnik
MKD in predsednik organiza-
cijskega odbora letošnjega tabo-
ra mladih, je ob koncu posveta
odločno dejal, da mladi krščan-
ski demokrati soglasno naspro-
tujejo predlogu za podaljšanje
civilnega služenja vojaškega
roka. »Nekatere stranke, posa-
mezniki in organizacije so se do
tega sicer že opredelile, mi pa
smo želeli o tem povprašati tudi
mlade, saj v bistvu zadeva njih.
Strnili smo mnenja, prisluhnili
tistim, ki so bili v vojski ali se
vanjo šele odpravljajo, poslušali
pa smo tudi tiste, ki so se že
I odločili za civilno služenje.«
Stranki in poslanski skupjijj
SKD bodo predlagali, da ^
državnem zboru ne podpr^
predloga za podaljšanje civiln^
ga služenja vojaškega roka. A\e.
nili so namreč, da nikakor
gre podaljševati tega roka \^
kaznovati tistih, ki imajo dru.
gačno prepričanje in nadzor le;
bi na drugih področjih lahko
naredili veliko več koristnega za
družbo. Strinjali so se tudi, ^
naj se v prihodnje razmišlja tudi
o profesionalizaciji slovenske
vojske, predvsem pa je po njiho.
vem prepričanju potrebno ure-
diti stvari v vojski, jo pribUžaii
ljudem, predvsem mladim, tet
jo narediti prijaznejšo.
V sobotnih večernih urah je
bilo središče dogajanja tabora
mladih minoritsko dvorišče, ve-
lik prireditveni prostor pa je
množici mladih od vsepovsod
ponudil obilo zabave in spros-
titve. Na odru so se predstavili
člani ansambla bratov Gašperič,
mladi iz Zavoda dr. Marijana
Borštnarja, skupina Spoznanje
in nazadnje je bila še kot vrhu-
nec večera velika zabava s
Kingstoni. Mladi so seveda
poskrbeli, da je vse teklo, kot je
treba, da so bili na koncu (malo
tudi ob pomoči dokaj »dobrega*
vremena) vsi zadovoljni, h
ptujski občinski odbor, ki ob-
staja šele kratek čas in ga vodi
Dejan Rožmarin, je bila to pre-
cej velika preizkušnja in odgo-
vornost, a so delo zmogli. Mla-
dim so ponudili, kolikor je bik
v njihovi moči, in prepričani so,
da se jim je Ptuj vsaj malo vti-
snil v spomin in da bodo šf
prišli - če ne zaradi drugega, pi
vsaj zaradi zabave in druženja.
Drugi, zadnji dan druženja
nedelja, je minila v znamenji
športa. Naslednja priložnost z
vseslovensko druženje mladi!
se bo ponudila prihodnje leto.
T. Mohor^
SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kdo /e žrtev
Predsednik Slovenske ljud-
ske stranke in podpredsednik
vlade Marjan Podobnik zadnje
dni poudarja, da je žrtev ne-
kakšne zarote medijev in "tem-
nih sil". Javna glasila zadnji
čas resda poudarjeno obrav-
navajo nekatera sporna
vprašanja iz življenja in dela
Podobnikove stranke, še zlasti
v zvezi z njenim financiranjem.
Medijska kampanja se je še
zlasti okrepila konec prejšnje-
ga tedna, ko je nekdanja po-
membna funkcionarka Sloven-
ske ljudske stranke (SLS)
Boža Grešovnik na svoji ti-
skovni konferenci nastopila z
"dodatnimi dokazi" o domnev-
no nezakonitem najemanju
posojil SLS v Avstriji in dom-
nevno nezakonitem spreje-
manju denarja za financiranje
predvolilne kampanje SLS leta
1996 od kriminaliziranega
poslovneža in častnega kon-
zula ene izmed tujih držav v
Sloveniji Nicholasa Omana, ki
se zaradi nekaterih spornih
dejanj že nekaj časa skriva
pred oblastmi.
ZAROTA ALI NEČEDNI
POSLI?
v načelu bi bilo težko so-
glašati z mnenjem, da gre za
"zaroto" že samo zato, ker so
se sredstva informiranja na ve-
liko razpisala o domnevni af-
eri. Sum o vpletenosti ene iz-
med najpomembnejših poli-
tičnih strank v nečadne posle,
še zlasti če je podkrepljen z iz-
javami ljudi iz njenih vrst, vse-
kakor ni nekaj, o čemer bi bilo
treba molčati. Sam Marjan Po-
dobnik je še v nedavni prete-
klosti nič kolikokrat zahteval
neizprosen spopad z vsemi
nepravilnostmi, napakami in
zlorabami v slovenski družbi.
S tega vidika se zdi njegovo
pavšalno obtoževanje sloven-
skih časnikov, radia in televizi-
je, kakršno si je privoščil v po-
nedeljkovem Studiu ob se-
demnajstih na slovenskem ra-
diu, nerazumljivo in kontrapro-
duktivno.
Seveda lahko tudi v tem pri-
meru razpravljamo o tem, ali je
vse, kar v zadnjem času v zve-
zi s SLS počenjajo v sloven-
skih medijih, zares do potan-
kosti v skladu z merili dobrega
novinarskega obnašanja. Mar-
jana Podobnika ni mogoče kar
tako zavrniti, ko zahteva, naj
sredstva obveščanja dosledno
spoštujejo demokratična pra-
vila tudi, ko gre za obravna-
vanje domnevnih kriminalnih
dejanj, in naj ne prevzemajo
vloge nekakšnih posebnih
sodišč. Takšno njegovo sta-
lišče je treba spoštovati in
podpreti, ne glede na to, da je
bil še nedavno ravno Marjan
Podobnik sam v marsičem po-
bornik takšnega pogromaštva.
Marjan Podobnik ima prav, ko
zahteva, naj tisk, radio in tele-
vizija odgovorno in korektno
poročajo tudi o mnenjih in ar-
gumentih tistih, ki so obtoženi.
Problematične pa so tiste iz-
jave predsednika Slovenske
ljudske stranke in podpred-
sednika vlade, ki skušajo do-
povedati, da naj bi bila SLS
posebna žrtev že samo zaradi
tega, ker druge stranke tudi
grešijo in delajo napake - pa
zaradi tega ne odgovarjajo.
Predvsem ni res, da so druge
stranke in drugi politiki v jav-
nosti "nedotakljivi". Treba pa je
priznati, da preveč političnih
afer v Sloveniji ni doživelo epi-
loga, predvsem tudi po zaslu-
gi oportunizma in političnih
iger med strankami. Vsekakor
pa tudi to ne more biti opra-
vičilo, da bi zdaj nekdo zahte-
val nekakšen poseben
"olajševalni" odnos do njego-
vih ravnanj in morebitnih na-
pak.
Posebno pozornost zasluži
Podobnikovo opozarjanje, da
naj bi bila SLS žrtev nekakšnih
temnih sil, ki naj bi bile ne-
kakšne neformalne sile, ki
odločilno vedrijo in oblačijo na
Slovenskem. Predvsem pa ne
bi smelo ostati brez vsestran-
ske osvetlitve (in jasnega od-
govora) Podobnikovo zatrje-
vanje, da je njegova SLS pad-
la v nemilost predvsem zaradi
tega, ker se je njeno vodstvo
lotilo spopada z nekaterimi re-
snimi deviacijami v slovenski
družbi. Podobnikovo spo-
ročilo se glasi: naše napake
so si izmislili in jih potencirajo
zato, ker bi radi onemogočili
našo pravičniško funkcijo. S
pomočjo kakšnih dokazov pri-
haja Marjan Podobnik do
takšnih sklepanj? Ali pa gre
zgolj za skonstruirano mnenje,
ki naj bi relativiziralo bistvo
konkretnega problema?
Odgovor na to vprašanje ni
nepomemben, še zlasti, ker v
javnsoti - za razliko od Podob-
nikovega mnenja - prevladuje
prepričanje, da gre za afero,
"ki je niso razširili in zrežirali
Podobnikovi in strankini poli-
tični nasprotniki, temveč se je
razkrivanje finančnega proble-
ma začelo zaradi očitnega raz-
kola v stranki sami ..." Po naj-
novejših (političnih) izjavah
Marjana Podobnika o ne-
kakšni zaroti zoper njega in
njegovo stranko ne bo mogla
ostati kar naprej brez mnenja
niti koalicijska partnerka -
Drnovškova LDS. Tako je
eden izmed komentatorjev že
zapisal, da je v luči "državnih
interesov" pomemben razmis-
lek o dejstvu, da je Marjan Po-
dobnik podpredsednik vlade
in kot koordinator zadolžen
tudi za notranje ministrstvo, to-
rej za tiste, ki naj bi preganjali
in pripeljali pred sodišče Po-
dobnikovega domnevnega fi-
nančnega botra Nicholasa
Omana. "V pravno dobro delu-
joči državi bi ga predsednik
vlade zaradi skrbi za državo in
ne le za koalicijsko ljubezen že
ob namigu o nečednostih in
brez dokumentov Bože
Grešovnik umaknil iz kabineta
vsaj za čas razčiščevanja oza-
dij." (Dnevnik, 4. september
1999)
Iz kabineta predsednika vla-
de dr. Janeza Drnovška so
pretekli ponedeljek sporočili,
da se "predsednik vlade do za-
deve v zvezi s financiranjem
SLS ni pripravljen opredeliti".
Delo pa je zapisalo, da je ge-
neralni sekratar LDS Gregor
Golobic izjavil, da so v LDS
zaskrbljeni zaradi dogajanja v
SLS in v zvezi s SLS. "Čeprav
je predsednik SLS Marjan Po-
dobnik velikokrat obsojal dru-
ge, ne da bi jim bila krivda do-
kazana, pa ne želirpo, da bi se
to tokrat dogajalo njemu," je
dejal Golobic.
Delo je po tiskovni konferen-
ci nekdanje dolgoletne fi-
nančnice SLS Bože Grešov-
nik, na kateri je razkrila fi-
nančno poslovanje SLS, obja-
vilo uvodnik, v katerem piše,
da tokrat "izmikanje, visokole-
teče izjave in podobne vrato-
lomnsoti, ki jih je predsednik
ljudske stranke Marjan Podob-
nik počel vsakič, ko se je raz-
krila kakšna nezakonitost, po-
vezana z njim in njegovo stran-
ko, ne pridejo v poštev. Tudi
če je res le polovica vseh na-
vedb Bože Grešovnik, mora
Podobnik odstopiti. Notranji
obračuni v stranki - obračuni
umazanih z umazanimi - so
zdaj prinesli na dan tako hude
stvari, da se ni mogoče več iz-
govarjati. Če ga kaj poznamo,
bo tudi tokrat poskušal zav-
lačevati. Lahko bo govoril o
udbomafiji, lahko o zarotah, a
dejstvo je, da je vse o njego-
vem ravnanju razkrila in se
tako posredno tudi samoova-
dila, njegova nekdanja fi-
nančnica ... Gotovo bi odhod
Marjana Podobnika iz politike
povzročil  politično nestabil-
nost. Za Slovenijo bi bilo tc
slabo. Vendar je to pač cena
ki bi jo bilo vredno plačati, d;
bi preprečili uzakonjenje me
tod političnega podzemlja. Čf
pa bo Podobnik zaradi poli
ličnega miru in pragmatizmi
(Drnovškovega) ostal pod
predsednik vlade, bo Sloveni
ja odslej ena izmed držav, ^
veljajo za skrajno skorumpira
ne in lopovske, saj jih vodij«
ljudje, ki jim ni mar za zakon
ske in moralne ovire in nimaji
čuta za odgovornost..."
Predsednik SLS in podpred
sednik vlade Marjan Podobnil
je ob začetku tega tedna
slovenskem radiu odbil kotne
resnične vse obtožbe B02
Grešovnik. Dejal je, da se j'
Grešovnikova njemu in stran^
hotela maščevati zaradi ut«
meljenega suma zlorabi
položaja, "kronski dokazi" zc
per SLS in Podobnika, s kate
rimi je nastopila na tiskoV
konferenci, pa naj bi bile "neH'
listine, pod katere razen njej
bil podpisan nihče". Podobni'
je dejal, da so obtožbe o f^'
cholasu Omanu popolnoni'
izmišljene, na tabor SLS paJ'
bil Oman povabljan zgolj z^t^
ker je bil častni konzul. V z^^'
z zahtevami nekaterih komej
tatorjev, naj se umakne, I
Marjan Podobnik dejal: "1^°.'
da se bom kdaj tudi umaKf^'
Vendar bo takrat SLS deia^
naprej enako uspešno. 2'
se ne bom umaknil. Delal ^
s polno odločnostjo ..."
Jak Kopr"
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
i^^umtk - ^eirieR, y. sepiemoer i yyy

PO NASf H HMAJIH
GORNJA RADGONA / STROKOVNI POSVET NA
RADGONSKEM SEJMU
Oan pridelovuhev
sladkorne nese
fovarna sladkorja Ormož se je predstavila tudi na i^etijsko-
jivilskem sejmu v Gornji Radgoni. V četrtek, 26. avgusta, so v
popoldanskem času pripravili strokovni posvet ter podelili
priznanja najboljšim pridelovalcem sladkorne pese.
Zbrane je pozdravil direktor To-
varne sladkorja Ormož Jurij
pogša. Poudaril je, da bomo letos
prvič v dvajsetih letih obstoja to-
varne pridelali v Sloveniji več
sladkorne pese, kot je tovarna po-
trebuje. 450.000 ton je 20% več,
Icot so tehnične zmogljivosti to-
varne. Kljub temu je menil, da
jim bo uspelo ob primernih pogoj-
ih skladiščenja predelati vso peso.
V lanskem letu je zaradi neugod-
nih vremenskih razmer kar nekaj
pridelka ostalo na njivah, letos
upajo, da se to ne bo ponovilo.
Državni sekretar v ministrstvu
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Franc But je poudaril,
da predstavljajo reztdtati, ki jih je
dosegla Tovarna sladkorja Ormož
v dvajsetih letih, uspeh tudi v
srednjeevropskem prostoru. Po-
vedal je, da bo potrebno na po-
dročju pridelave sladkorne pese in
proizvodnje sladkorja še marsikaj
urediti, kajti samo dobra povezava
med proizvodnjo in predelavo bo
omogočila preživetja znotraj EU.
Slovenija bo morala do leta 2002
svoje predpise oziroma tržni red
prilagoditi skupni tržni lu-editvi v
EU.
Pozdravnim govorom so sledila
predavanja. Gost iz sosednje Av-
strije Alois Kowald je predstavil
vlogo in delovanje avstrijskega
združenja pridelovalcev sladkor-
ne pese Rubenverband. Glavni
namen združenje, ki obstaja že
vrsto let, je večja moč pri poga-
janjih z avstrijsko predelovalno
industrijo sladkorja. Z doseženim
konsenzom so zadovoljni oboji. V
Avstriji se vse pogodbe opravljajo
samo preko združenja. Na ta
način zagotavljajo vsem pridelo-
valcem pese enake pogoje pridela-
ve in prodaje. Podobna zadruga,
ki v svojih vrstah združuje pride-
lovalce sladkorne pese in opravlja
podobno funkcijo kot združenje v
Avstriji, pri nas že obstaja vrsto
let.
Vodja surovinskega sektorja To-
varne sladkorja Ormož Vinko
Štefančič ml. je poleg količinskih
podatkov govoril tudi o spravilu
pese, ki se bo letos pričelo 13. sep-
tembra. Peso bodo spravljali z
njiv v tovarno 24 ur dnevno.
Poostrili bodo kontrolo pripelja-
ne pese, ki bo morala biti bolj
čista kot do sedaj, brez trave in ve-
likega kamenja. Zahtevali bodo
tudi dobro obrezano peso brez ze-
lenega dela, kajti le tako jo bodo
lahko uspešno skladiščili. Glede
na to, da je bo letos veliko več,
bodo dobri pogoji skladiščenja to-
liko pomembnejši. Cena odkupa
pa še ni znana, dogovori z vlado še
vedno potekajo.
Zadnji predavatelj Miro Mele,
vodja tehnološke službe Tovarne
sladkorja Ormož, je govoril o upo-
rabi stranskih proizvodov pri pre-
delavi sladkorne pese. V pesi na
našem področju je povprečna
vsebnost sladkorja med 14 in 17%
. Veliko je stranskih proizvodov;
to so krmila, zemljine in kompos-
ti ter surovine za nadaljnjo upor-
abo. Kot krmilo so uporabni
stisnjeni repiči sladkorne pese,
sveži pesni rezanci, ki so uveljavl-
jeno in kvalitetno krmilo, suhi pe-
sni rezanci ter melasa. Zemljine
in komposti so pesek, zemlja, kar-
bonatoi mulj in zreli kompost.
Surovini za nadaljnjo predelavo
pa sta melasa in umazani sladkor.
Stranski proizvodi so uporabni za
krmljenje govedi in prašičev, upo-
rabljajo se v poljedelstvu in
vnnarstvu ter vinogradništvu,
umazani sladkor uporabljajo tudi
čebelarji, droban pesek pa se upo-
rablja tudi v gradbeništvu. Na
koncu je Miro Mele poudaril, da
je pametno gospodarstvo krožno
gospodarstvo, zanimivo z eko-
loškega in tudi ekonomskega vidi-
ka. Zaključeni proizvodni ciklus
je v tovarni sladkorja možno reali-
zirati. Kar smo zemlji vzeli, to
zemlji mdi vrnimo, je poudaril
Miro Mele.
Na koncu so podelili priznanja
najboljšim pridelovalcem slad-
korne pese. Nagrade je prejelo 31
individualnih proizvajalcev ter tri
družbena podjetja oz. kombinati:
Agrokombinat Maribor - obrat v
Racah, Kmetijsko gospodarstvo
Rakičan in Ljutomerčan - kme-
tijstvo in predelava. Na
ormoškem področju so kot naj-
boljši pridelovalci prejeli priznan-
je Tone Zemlič iz Godenincev,
Janez Petek iz Cvetkovcev in
Jože Bnunen s Huma pri
Ormožu. Na ptujskem področju
pa so bili najboljši Zvonko Erbus
in Slavko Peršuh iz Pleterja,
Franc Cigula iz Dornave ter Ma-
rija Zidarič iz Podvincev.
20-letnico delovanja Tovarne
sladkorja Ormož so člani kolekti-
va in gostje slovesno proslavili v
sredo, 8. septembra, s ktilturnim
programom v Domu kulture
Ormož. Praznovanje so nadaljeva-
li s pogostitvijo v hotelu Jeruza-
lem Ormož.
Majda FridI
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Siliranje koruze
Koruza je naša najpomembnejša poljščina. V
zadnjih letih še bolj pridobiva na veljavi zaradi
enostavnosti pridelave, nezahtevnega kolobarja,
visoke energetske vrednosti ter enostavnega
spravila. Siliranje koruze je najcenejši način
spravila velikih količin hranilnih snovi, ki smo
jih pridelali na naših njivah.
SILIRANJE €HE RASTLINE
s siliranjem cele rastline lahko pridelamo do 30
ton pridelka suhe snovi na hektar z visoko vseb-
nostjo energije. Koruzo je enostavno silirati zaradi
vsebnosti obilice energije, ki je potrebna za
mlečnokislinsko vrenje, to pa je pogoj za dobro
konzerviranje silaže. Večina govedorejcev pri nas
že dobro obvlada ta postopek, velikokrat pa se pos-
tavlja vprašanje, kako brez analize ugotoviti naj-
primernejši čas za siliranje posameznega hibrida.
Iz analize krme je razvidno, da so najkvalitemejše
silaže tiste, ki vsebujejo med 35 in 40% sušine.
Take silaže vsebujejo največ mlečne kisline, ki je
osnovni pogoj, da lahko brez konzervansov pripra-
vimo kvalitetno silažo. Večina pridelovalcev pri
nas ne ugotavlja sušine v koruzi, zato je potrebno
uporabiti druge načine določanja optimalnega
roka siliranja.
. Dve tretjini hranilne vrednosti koruzne rastline
je v storžu, zato moramo čas siliranja prilagoditi
Zrelosti zrnja. Prerano siliranje pomeni precejšnjo
^gubo hranilnih snovi. Pri siliranju pa se zaradi
Preveč vlage tvori ocetna kislina, ki ima močan
^onj, silaža je zakisana in živina jo nerada je. Prez-
^cla silaža ima v sebi nekaj več hranilnih snovi,
'^njša pa je prebavljivost in ješčnost, poveča pa se
fudi možnost naknadne fermentacije. V Evropi se
v zadnjih letih uveljavila nova metoda ugotav-
ljanja primernega termina na osnovi mlečne črte v
^u. Metoda je zelo enostavna in lahko s pre-
^^jšnjo zanesljivostjo določimo optimalni rok sili-
'"anja. Na njivi izberemo povprečen storž ter ga
prelomimo na polovico. Nekaj zrn v sredini stroža
vzdolžno prerežemo z britvico ali ostrim nožem. V
zgornjem delu zrna bomo opazili temnejši ali
voščeni del zrna, v spodnjem tanjšem delu zrna pa
svetlejši mlečni del zrna. Optimalni rok za siliran-
je cele rastline je, ko je meja med voščenim trdim
in mlečnim delom med polovico in zgornjo tretji-
no zrna.
Za siliranje koruze velja enako kot za vsa siliran-
ja, da mora biti opravljeno v čim krajšem možnem
času, sproti potlačeno ter silos takoj po končanem
siliranju pokrit. Ce je siliranje dobro opravljeno,
ni razlike v kvaliteti silaže med stolpnim in kori-
tastim silosom.
Več napak se pojavlja pri samem pokrivanju in
odvzemu silaže. Silos mora biti pokrit neprodušno
ter vsaj deloma obtežen po celi površini, predvsem
zaradi naknadne fermentacije pri odvzemu silaže,
ko lahko zrak prodre pod folijo in povzroči masle-
nokislinsko vretje oziroma kvarjenje. Površina
odvzema silosa mora biti prilagojena številu živali
v hlevu oziroma odvzemu. Dnevni odvzem silaže
mora biti poleti najmanj 14 cm, pozimi pa 7 cm, da
ne pride do segrevanja. To velja tako za siliranje
cele rastline kakor tudi za siliranje zrnja. Pri polni
zrelosti vsebuje rastlina 58 do 62% vode. Ta nizka
vsebnost povzroča izgube pri siliranju in otežuje
tlačenje. Previsoka vsebnost vlaknine v zrelih rast-
linah pa zmanjšuje prebavljivost.
SILIRANJE ZRNJA
Koruza je zrela, ko se na konici zrna pojavi tem-
na plast. Po tem času se pridelek hranilnih snovi
več ne povečuje, potrebno je le počakati na opti-
malno vlago za spravilo. Optimalni rok za siliranje
celega zrnja je, ko opazimo na konici zrna temno
plast, po tem času zrnje več ne pridobiva na hranil-
ni vrednosti. Najprimemješa vlažnost zrnja za sili-
ranje je med 28 in 38%) vlage. V svetovni službi na
Ptuju lahko kmetovalcem brezplačno izmerimo
količino vlage v zrnju in tako določimo tudi pri-
meren čas za siliranje.
Kmetijska svetovalna služba:
Ivan Brodnjak, ing.agr.
ORMOŽ / V KMETIJSKI ZADRUGI VEDNO DOVOU DELA
V bodoie spremenieni
pogoii odkupa pšenice
v Kmetijski zadrugi Ormož so konec julija končali odkup
pšenice. Tudi rdeča pesa in kumarice so že pod streho, še ved-
no pa poteka odkup feferonov. Letos so že drugič odkupovali
tagetes, zdravilno zelišče, ki je za pridelovalce tudi tržno zani-
miva kultura. Pripravljajo pa se na odkup koruze in grozdja.
Vodja komerciale v KZ Ormož
Franc Rožanc nam je povedal, da
so v letošnjem letu odkupili
1.845.551 kg pšenice, od tega po
odkupni ceni 23 SIT za kg
1.770.121, po 15 SIT pa 75.430 kg.
Odkup so končali konec julija.
Podatki o letošnjem pridelku so
naslednji: povprečna vlaga je bila
14,31%, hektolitrska teža 76,16
kg, primesi je bilo 4,44%, beljako-
vin 12,65 %), povprečno število pa-
danja pa 265. Kljub slabi letini je
povprečje rezultatov zadovoljivo.
Tokrat so odkupili za polovico
manj pšenice kot lani, pogodb s
pridelovalci so imeli sklenjenih za
približno 600 ha. Hektarski pride-
lek je bil tokrat izredno nizek.
Vlada je dopolnila tržni red za
odkup pšenice v letošnjem lem.
Ravnokar potekajo v KZ Ormož
aktivnosti za uveljavitev podpore
54.000 SIT po hektarju za vse pri-
delovalce in dodatek 3 SIT k od-
kupni ceni. Rok za vložitev
zahtevkov je do 15. oktobra. V
tem času bodo dostavili vso doku-
mentacijo poslovnemu združenju
za prehrano. Dodatek in podpora
bosta nato izplačana do konca
leta. Pšenico pa bodo izplačali ko-
nec septembra. Plačilni rok Zavo-
da za blagovne rezerve je namreč
60 dni po odkupu pšenice.
PRIPRAVE NA SETEV
1999/2000
z vstopom v Evropsko skupnost
se tudi na področju odkupa pšeni-
ce pripravlja vrsta sprememb. V
naslednjem letu bodo pšenico
prvič odkupovali po sortah. Kme-
tijska zadruga Ormož je zato sku-
paj s Kmetijskim kombinatom Je-
ruzalem Oiinož že izbrala sonni
sestav za setev v naslednjem letu.
Na svojih prodajnih mestih bodo
pridelovalcem ponudili pet vodil-
nih sort, za katere bodo sklepali
pogodbe in jih bodo v naslednjem
letu odkupovali. Pripravljajo se
namreč spremembe na področju
intervencijskega odkupa države,
saj ga drugod v Evropi ne poznajo
v takšni obliki in obsegu kot pri
nas. Pri nas je država do sedaj od-
kupila vse ponujene količine
pšenice. V bodoče bodo zadruge
tiste, ki jo bodo odkupovale, pro-
dajale in z njo tržile znotraj
države.
Tržni red je bil že letos delno
prilagojen spremembam - tudi z
direktnim plačilom po hektarju
posejane pšenice. Letos znaša
54.000 sit na hektar, kar je praksa
tudi v Evropski uniji. Podpora bo
obstajala tudi v bodoče, toda
država za odkup ne bo več skrbela
tako, kot je do sedaj. Število pa-
danja pa se bo v bodoče korigiralo
glede na letino. Druge večje spre-
membe še niso znane, ker tržni
red, ki je bil obljubljen do radgon-
skega sejma, še ni objavljen.
Letos je imela KZ Ormož sklen-
jenih pogodb za pridelavo pšenice
na 600 ha, kar je veliko več kot
leto poprej. Razlog je bila dobra
cena pšenice v lanskem letu, kar je
stimuliralo kmete za setev. V
letošnji jeseni pa ne pričakujejo
velikega interesa za setev. Razlog
je slaba letošnja cena in poostreni
kriteriji, ki so letos prvič stopili v
veljavo in se bodo s korekturami
nadaljevali v naslednjem letu.
Tretji razlog je visoka cena se-
menske pšenice, ki bo znašala
okoli 90 SIT za kilogram, kar je
veliko glede na letošnji slab pride-
lek. Zato menijo, da takšnega in-
teresa, kot je bil do sedaj, več ne
bo.
ODKUP VRTNIN
v Kmetijski zadrugi Ormož po-
teka tudi odkup vrtnin, prilagojen
sklenjenim pogodbam z industri-
jo in veletrgovci. Za Eto Kamnik
in Drogo Portorož so do sedaj od-
kupili 337 ton rdeče pese,
končujejo tudi odkup kumaric za
vlaganje. Do sedaj so jih odkupili
47 ton. Poleg tega so odkupili tudi
36 ton solate in 15 ton feferonov.
Odkup slednjih bo potekal še nas-
lednjih 14 dni.
TAGETES
že drugo leto odkupujejo tudi
tagetes. Pogodbo o odkupu imajo
sklenjeno z Bayer Pharmo iz
Ljubljane. V letošnjem letu so
nasušili 1580 kg suhega in odku-
pili 13.000 kg svežega cvetja. Ta-
getes p)oznamo pri nas kot okra-
sno cvetlico na vrtovih, balkonih
in okrasnih gredah pod imenom
žamemica ali smrdljivka. Maloko-
mu pa je znano, da je ta cvetlica
tudi zdravilna rastlina. Vsebuje
namreč učinkovino helanin, ki se
uporablja za izdelovanja zdravila
proti kmii slepoti.
Tagetes je pridelovalo letos na
približno 2,5 hektarja veliki
površini 22 kooperantov iz okoli-
ce Ormože, Središča ob Dravi, tri-
je pa so bili tudi s ptujskega po-
dročja. Letina je bila dobra. Do-
volj je bilo vlage in rastlina je bo-
gato cvetela. Pridelovalci so z zas-
lužkom zadovoljni. Izplačilo v ce-
lotnem znesku bo sledilo v 14
dnevih. Zato pričakujejo, da bo v
naslednjem letu interes za tagetes
med proizvajalci narasel. Že v
letošnjem letu bi lahko posušili še
enkrat več tagetesa, kot so ga, to-
rej 3000 kg. Upajo, da se bodo s
kupcem dogovorili za povečan od-
kup v prihodnosti. V naslednjem
letu bi radi vzpodbudili še več pri-
delovalcev za vzgojo te cenovno
zelo zanimive zdravilne rože.
Cvetje se pobira okoli dva meseca.
Pridelovanje mora potekati brez
uporabe pesticidov. Delo je lažje
kot pri drugih vrtninah. Zamud-
no je rezanje cvetov. Samo zunan-
ji cvetni listi namreč vsebujejo
zdravilne učinkovine.
V Kmetijski zadrugi Ormož se
pripravljajo tudi na odkup koru-
ze, ki bo potekal od srede oktobra
dalje. Kmalu se bo pričelo tudi
spravilo sladkorne pese. Konec
septembra pa bodo pričeli odku-
povati rane sorte grozdja,
predvsem rizvanec, nadaljevali
bodo s sauvignoni in burgund-
cem, zadnji pa bodo prišli na vrsto
laški in renski rizling ter šipon.
Majda FridI
Njiva tagetesa v Pušencih.
Foto: Majda FridI
OD rOD fJV TAM
ROGOZNICA •
6. praznik upokojenicv
To nedeljo, 12. septembra, bodo člani društva
upokojencev Rogoznica praznovali svoj 6.
praznik. Kot je povedal predsednik društva Fe-
liks Bagar, se bodo ob 15. uri sestali v gasil-
skem domu v Kicarju. Po pozdravnih besedah
in krajšem kulturnem programu bodo za vse
udeležence pripravili kosilo in družabno
srečanje. Za vedro razpoloženje pa bo
poskrbel ansambel Odmev iz Ptuja. Že sedaj
pa vabijo svoje člane in simpatizerje na dve
društveni prireditvi do konca tega leta: na mar-
tinovanje, ki bo 12. novembra, in na silvestro-
vanje 27. decembra. V prvih decemberskih
dneh bo izsšel njihov koledar, poleg tega pa
bodo zbirali prostovoljne prispevke za humani-
tarno dejavnost društva.
-OM
MAJŠPERK m
Prva popoiitniška se/o sveta
Po poletnem premoru se je v torek zvečer
sestal svet občine Majšperk. Na sedmi seji so
med drugim sklepali o 3. občinskem prazniku
in imenovanju komisije za njegovo izvedbo. V
prvi obravnavi so se lotili vsebine odloka o na-
domestilu stavbnega zemljišča, sklepali o spre-
membi cene za vodovodni in kanalizacijski
priključek, spremembi pravilnika o plačah funk-
cionarjev in nagradah članov delovnih teles in
občinskih organov ter o prevzemu upravljanja
Zdravstevnega doma Majšperk.
-OM
16
Četrtek, 9. september 1999 - TEDNIK
OD rOD fff TAM
SLOVENSKA BISTRICA / ODPRTA VRATA SREDNJE SOLE
Prostori zagotovlieni
Za vsako stvar je potreben čas, tudi za srednjo šolo v Slovenski Bistrici. Njen pričetek, kar
je za občino in tudi za mesto Slovenska Bistrica brez dvoma Izrednega pomena, so slove-
sno proslavili prvi letošnji šolski dan. Dijaki prvega letnika, vseh skupaj jih je 122, prihaja-
jo iz občin Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Oplotnica, Rače -
Fram, Hoče - Slivnica In Zreče ter se bodo tako lahko šolali doma aH vsaj bližje domačemu
kraju kot doslej, kar bo po eni strani zmanjšalo stroške šolanja njihovim staršem, njim sa-
mim pa bo tako na voljo več prostega časa.
Vrata nove šole, svoje prostore ima na Parti-
zanski 22, sta simbolično odprla državni sekre-
tar ministrstva za šolstvo in šport Alojz Pluško
ter slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar. Alojz
Pluško je ob tem povedal, da s tem ministrstvo
dokazuje decentralizacijo izobraževalnih ciljev,
v primeru ekonomske srednje šole v Slovenski
Bistrici pa gre za prenovljeni program ekonom-
skega tehnika, ki ga poskusno izvajajo štiri šole
v Sloveniji, med njimi tudi v Slovenski Bistrici.
Vesel je bil odprtja srednje šole tudi župan dr.
Ivan Žagar, ki je poudaril, da "naše mesto sicer
nima univerzitetnega ali drugega blišča, ima pa
dolgo tradicijo šolstva, saj beležimo sto let obrt-
nega šolstva v mestu, da o dolgi zgodovini
osnovnega izobraževanja ne govorimo".
Sto dvaindvajset novopečenih srednjedšol-
cev ima v letošnjem šolskem letu zagotovljene
osnovne prostorske pogoje na Partizanski 22
(zgradba ljudske univerze), športno vzgojo, la-
boratorijske vaje in še nekatere druge aktivnos-
ti pa bodo morali izvajati v prostorih osnovne
šole Pohorskega odreda. Prostorski problemi
se bodo pričeli s prihodnjim šolskim letom,
zato morata soustanoviteljici - občina Sloven-
ska Bistrica in ministrstvo za šolstvo in šport -
že sedaj pričeti priprave na novogradnjo, kot je
zapisano v ustanovitvenem aktu srednje šole.
Vršilka dolžnosti ravnateljice prof. Iva Pučnik-
Ozimič je v svojem nagovoru še omenila, da so
delavci šole (nov kolektiv šteje z njo vred 15 lju-
di, zaposlenih za določen ali nedoločen čas)
pred novim izzivom, da se s kakovostnim in ust-
varjalnim ter zavzetim delom dokažejo tako
sebi kot dijakom in širšemu okolju.
Da ljudem srednja šola v Slovenski Bistrici ve-
liko pomeni, so dokazali številni domačini, ki so
se poleg dijakov in njihovih staršev ter drugih,
na slovesnost je prišel tudi župan občine Oplot-
nica, udeležili simboličnega odprtja nove prido-
bitve na šolskem področju. Odprtje so pope-
strili še glasbeniki slovenjebistriške glasbene
šole, nonet Vivere ter novopečena dijakinja
srednje šole Mojca Fajs. Povedala je, da je ta
dan brez dvoma nekaj posebnega za dijake,
"predvsem pa smo veseli, da se bomo lahko
šolali v domačem kraju".
Vida Topolovec
JUDO

NA MlADINSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU NASTOPILI VSI NAIBOUSI JUDOISTI IN
JUDOlSTKE • PTUJČANI PRIČELI SEZONO Z DVEMA NASLOVOMA DRŽAVNEGA
PRVAKA IN DVEMA DRUGIMA MESTOMA
Minulo soboto je v Slovenski Bistrici v organizaciji tam-
kajšnjega Judo kluba Impol potekalo 9. mladinsko državno
prvenstvo. Tekmovanje je imelo še dodatno težo, saj je veljalo
za pridobitev in potrditev mest v mladinski državni reprezen-
tanci, ki bo v novembru nastopila na mladinskem evropskem
prvenstvu v Rimu.
V slovenjebistrišlii športni
dvorani je merilo moči okrog
100 judoistk in judoistov iz 18
slovenskih klubov. Nastopili so
tudi udeleženci olimpijskih iger
mladih v Eyodu (Danska). Gle-
dalci so spremljali zanimive in
kakovostne boje, v središču po-
zornosti po so bili seveda mla-
dinski reprezentanti in repre-
zentantke.
Štiričlanska ekipa Judo kluba
Drava iz Ptuja je izpolnila vsa
pričakovanja. Po uspešnih pri-
pravah so pokazali dobro pri-
pravljenost. Najresnejša kandi-
data za letošnje evropsko
prvenstvo Denis Rus in Tanja
Žuran sta odlično nastopila.
Denis, favorit kategorije do 73
kg, v predtekmovanju ni dovolil
presenečenj. Vse do polfmala je
gladko z 10:0 opravil s konku-
renco. Najzanimivejša borba so-
botnega prvenstva pa je bila vse-
kakor polfinalna odločitev De-
nisa proti članskemu viceprva-
ku, Ljubljančanu Sašu Jerebu.
Po zelo izenačeni prvi minuti
borbe je po nekaj odločilnih na-
padih uspelo Rusu omajati na-
sprotnika in ga v drugi minuti
po odločilni akciji premagati z
rezultatom 10:0. V finale te ka-
tegorije se je uvrstil tudi Donald
Rus, brat prvega finalista. Ne-
koliko boljšo pripravljenost je
pokazal Denis Rus in tako osvo-
jil letošnji naslov državnega
prvaka pred leto dni starejšim
bratom.
V kategoriji do 100 kg je
državnemu reprezentantu Mihu
Primcu     po     zmagi     nad
izkušenim Celjanom Bevcom iz
Sankaka z 10:0 s 5:0 v finalu
uspelo ugnati še Recka iz Len-
dave in tako je zasluženo ubra-
nil naslov državnega prvaka.
Laskav naslov pa je za las
zgrešila lanska državna prvakin-
ja Tanja Žuran, tesno je izgubila
proti Kristini Dečman, mladi
Ljubljančanki, nosilki medalje s
članskega svetovnega pokala.
V skupnem seštevku je
uspešna četverica iz ptujskega
judo kluba osvojila skupno prvo
mesto.
Zmagovalci po kategorijah:
mladinci: do 60 kg: 1. Franci
Špes mL, Impol; do 66 kg: 1. Pe-
ter Rančigaj; do 73 kg: 1. Denis
Rus, Drava; do 81 kg: 1. Jure
Šimic, Olimpija; do 90 kg: 1. Ja-
nez Ceraj, Ivo Reya; do 100 kg:
1. Miha Prime, Drava; nad 100
kg: 1. Dejan Gabrovec,
Gorišnica; mladinke: do 48 kg:
1. Janja Lamut, Bežigrad; do 52
kg: 1. Petra Nareks, Sankaku;
do 57 kg: 1. Maja Oblak,
Bežigrad; do 63 kg: 1. Urška
Žolnir, Sankaku; do 70 kg. 1.
Jožica Svečak, Sankaku; do 70
kg: 1. Maja Frece, Sankaku; nad
78 kg: 1. Kristina Dečman,
Bežigrad.
Prof. Vlado Čuš, predsednik
J K Drava Ptuj, je po tekmi de-
jal: "S štirimi osvojenimi kolaj-
nami, od tega dvema zlatima,
smo izjemno zadovoljni, še po-
sebej zato ker so osvojene v ka-
kovostno najmočnejših katego-
rijah. Zelo sem zadovoljen z
borbenostjo naših tekmovalk in
tekmovalcev. V zadnjem trenut-
ku se je žal zaradi poškodbe mo-
ral nastopu odpovedati Nikola
Seničič, sicer bi bil lahko uspeh
še večji. Upamo na dobre uvr-
stitve tekmovalcev našega kluba
na mednarodnih reprezen-
tančnih tekmovanjih."
Simon Starček
Od leve: Miha Prime, Donald in Denis Rus. j
Foto: SS
LENART / 2. MEDNARODNI POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
sfciNi in ntitidli^
Konec avgusta se je na lenarškem koncu pričel 2. mednarodni
poletni lutkovni pristan. Mlado in staro občinstvo v Lenartu,
pri Sv. Ani, Benediktu, v Cerkvenjaku, Hrastovcu, Jurovskem
Dolu, pri Sv. Trojici, na Tratah in v Voličini si lahko letos v
njegovem okviru ogleda 31 predstav, od tega tri tuje. Po nasto-
pu bolgarskih in kitajskih lutkarjev bo lenarško občinstvo že
ta ponedeljek deležno še nastopa slovaškega lutkovnega gle-
dališča Piki s priljubljeno otroško predstavo Pika Nogavička
avtorice Astrid Lindgren.
2. mednarodni poletni lutkov-
ni pristan v Lenartu pripravlja-
ta Območna izpostava Sklada
Republike Slovenije za ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti in tam-
kajšnja Zveza kulturnih društev
v sodelovanju z mariborskim
gledališčem. Po lanskih posku-
sih z devetimi predstavami velja
letošnji lutkovni pristan ne le za
uspeh organizatorjev, ampak
kraja samega, ki bo v prihodnjih
dneh praznoval 10. obletnico
proglasitve za mesto in svoj
praznik. Dodajmo še, da je lut-
karsko življenje na lenarškenj
koncu dokaj živahno, tu namreč
deluje več amaterskih lutkovnih
skupin, ki se jim z odličnimi
predstavami uspelo uvrstiti^
sklop mednarodnega dogajanja-
Kot poudarja Breda SlavineC;
vodja lenarške območne izpo«'
tave sklada za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti, beležijo leto^
tako v Lenartu kot okoliškil"
krajih izreden interes po obiski"
predstav, navdušeni so tako
otroci kot njihovi starši. Si<^f
pa - zakaj ne, saj so lutke, kot
dodajajo v Lenartu, za vse otfO'
ke od tretjega leta naprej.      .
V Lenartu letos tudi kitajske pravljice. Uprizorili so jih lut-
karji gledališča Ouanzhou iz Fujiana.    Foto studio Lenart

Orfprfi fiovo fiogofiteiiio igrisie
Nogometni klub Ormož je še mlad nogometni kolektiv, saj so
ga ustanovili leta 1995, a si v kratkem času priborili prostor
pod soncem. Na njihovem sedaj že starem igrišču so ekipe do-
segale dobre rezultate, predvsem pa je članom uspel preboj v 1.
ligo MNZ Ptuj in v lanski sezoni so bili zelo blizu sanjskega
cilja - uvrstitve v 3. SNL - sever. Ni jim uspelo, vendar zaradi
tega nogometa v Ormožu ni bilo konec. Mogče bi jim, vendar
so se v veliki meri posvetili izgradnji novega nogometnega
igrišča, saj staro ni imelo dimenzij za igranje v višjih rangih
tekmovanja.
Na tiskovni konferenci pred
otvoritvijo igrišča je predsednik
kluba Tone Luskovič v kratkih
besedah orisal delovanje kluba
in predvsem gradnjo igrišča, ki
je zraslo hitro, kljub temu da so
jih pestile razne težave. Zaradi
višinske razlike skoraj dva me-
tra so morali odriniti več kot
4000 kubikov zemlje za izravna-
vo. Ormoška podjetja, kot so
Tovarna sladkorja Ormož, Ope-
karna Ormož, Komunalno pod-
jetje Ormož in VGP iz Ptuja so
navozili več kot 2500 kubikov
gramoza. Zraven tega je bilo
opravljenega veliko prosto-
voljnega dela. Vse stroške, od
odkupa zemljišča naprej, so v
NK Ormož ovrednotili na
okrog 50 milijonov tolarjev. Se-
veda je bil zadovoljen tudi vodja
gradbene ekipe Stanko Podgo-
relec, ki je dejal, da so opravili
več kot 2600 prostovoljnih ur,
da so imeli nesrečo z vreme-
nom, da so morali nekatere stva-
ri zaradi tega dvakrat opravljati.
Toda na koncu jim je uspelo,
saj so zraven lepo urejenih klub-
skih prostorov sedaj dobili še
novo igrišče.
Toda tako kot jim je vreme na-
gajalo pri gradnji, tako jim je
tudi pri otvoritvi igrišča, ko se
je zbrala velika množica, ki so
želeli biti zraven, da vidijo na
delu svoje fante v srečanju z eki-
po Maribor Pivovarna Laško; to
je bil prava ekipa, pravi magnet
ob otvoritvi. In kdo jih ne bi
želel pozdraviti nogometašev in
jim zaploskati ob zgodovinskem
uspehu za slovenski nogomet,
ko so se uvrstili v ligo prvakov,
kdo ne bi želel biti zraven pri
odprtju igrišča, kar je simbo-
lično storil župan Vili T^rofe.
nik. Na koncu so bili vsi zado-
voljni. V Ormožu so naredili
vse, da bodo njihovi sedanji in
naslednji rodovi nogometašev
imeli optimalne pogoje za vad-
bo in igranje.
ORMOŽ'MUaBOR
PIVOVARNA lAŠKO
0:8/0a/
STRELCI: 0:1 Bozgo/2/, 0:2
Šimundža /15/, 0:3 Bozgo /31/,
0:4 Filipovič /35/, 0:5 Zidan /40.
iz 11 m/, 0:6 Šimundža /48/, 0:7
Šimundža /50/ ,0:8 Bozgo /81/.
ORMOŽ: Hlebec, Jeremič,
Pintarič, Cener, Levačič, Skoli-
ber, Kosi, Tušek, Gašparič, Le-
sjak, Pintarč; igrali so še: Polak,
Jaušovec, Hozyan, Tušek, Pra-
potnik, Kupčič, Lukman, Pu-
klavec, Sternad, Rajh. Trener:
Anton Habjanič.
MARIBOR PIVOVARNA
LAŠKO: Grešak, Luk, Čipi,
Šarkezi, Zidan, Džuranovič,
Šešlar, Dragusha, Šimundža,
Bozgo. Igrali so še: Murko, Div-
jak, Arrzenšek. Trener: Bojan
Prašnikar.
Na mokrem igrišču so nogo-
metaši Maribora prikazali
všečen nogomet, zraven pa bili
dobro strelsko razpoloženi. No-
gometaši Ormoža so se borili in
si prav tako ustvarili nekaj pri-
ložnosti in prava škoda je, da
niso vsaj enkrat zadeli v polno.
Ne glede na to, da je manjkalo
nekaj nogometašev Maribora
zaradi reprezentančnih obvez-
nosti, so bili v Ormožu zelo za-
dovoljni s prikazanim, saj
državni prvak ne gostuje vsak
dan. Še najbolj zadovoljen ob
tem zgodovinskem dogodku za
NK Ormož pa je bil predsednik
kluba Anton Luskovič s sode-
lavci. Ob tej priložnosti so se od
aktivnega igranja poslovili Ma-
tija Habjanič, Danilo Zidarič,
Franc^ Bombek, Štefan Malek,
Božo Šef in Robi Petričič.
Dan//o Klajnšek
Igrišče je odprl župan Vili Trofenik.
Foto Hozyan
20
Četrtek, 9. september 1999 - TEDNlk
f>0 MASIH KKAJIH
OD MALEGA OKIČA DO SLATINE / POTEPANJE PO HALOŠKI CESTI KLOPOTCEV
Med velikani, kiopoiti in klopetieki
NAJVEČJI IN NAJLEPŠI KLOPOTCI NASTAJAJO PRI LESARJU AVGUSTU MILOŠIČU
v širnih Halozah najde popotnik samo eno cesto klopotcev, pa j
čeprav se ti slišijo po vseh hribih in dolinah. Tako ime so cesti ^
dali domačini dveh majhnih haloških naselij - Malega Okiča in'
Slatine, ko so želeli biti izvirni in so v imenu uporabili simboli
Haloz. Odločitev ni bila slaba, kajti cesta (ozka sicer, a lepo as-'
faltirana) je v zadnjih letih oživela s klopotci in Idopotčeki, kot i
pravijo majhnim klotcem, med temi pa se najde še kak velikan
(med njimi klopotec občine Gorišnica), ki mu težko najdeš par. j
Vsako leto od lovrenčevega do velikega šmarna fantje in možje j
stopijo skupaj in postavijo klopotce. Grozdje od takrat najprej |
dozoreva, trgatev se bliža in Haloze so ponovno v pričakovanju!
bogate jeseni. t
Iz Cirkulan in Leskovca te pot
pripelje naravnost na cesto klopot-
cev, in če je to tista prava cesta, ki
jo lahko tudi slišiš, potem mora
imeti tudi pravega mojstra, ki iz-
deluje klopotce. V Malem Okiču
ga imajo. To je Avgust Milošič, ki
klopotce dela in postavlja, odkar
pomni, daleč naokrog je zelo is-
kan mojster, njegovi klopotci pa
so romali že daleč po svetu. Odp-
ravim se torej k Milošičevem, da
mi gospodar pove kaj več o pra-
vem haloškem klopotcu, ki je,
tako vsaj pravijo, precej drugačen
od slovenjegoriškega. Mojstra
najdem doma, pri delu, in tako se
začne najin pogovor in tudi
zgodba o klopotcu.
Avgust Milošič pravi nekako ta-
kole: »Dobro se spominjam, da mi
je bilo osem let, ko sem naredil
prvi klopotec. Mojster Valentin
Klajderič iz Rogaške Slatine mi je
posodil orodje in mi rekel: 'Da
boš fajn klopotec naredil!' Te
besede sem vzel zares in se zelo
potrudil, klopotec pa na oko niti
ni bil tako slab. Potem sem jih na-
redil ogromno. Z leti pridobiš
dosti prakse, delo ti gre hitreje od
rok, še zlasti če jih izdeluješ tako
rad, kot to počnem še danes. Ni-
koli nisem štel, koliko sem jih
pravzaprav naredil, izpod mojih
rok jih je šlo zagotovo 400, samo v
zadnjih dveh letih 50, kajti zani-
manje za klopotce je zadnje čase
kar precej poraslo.
Najlepše in po tradiciji tudi na-
jprimernejše je, če klopotec stoji
ob vinogradu, da odganja ptiče in
vabi na trgatev; tega nikoli ne po-
zabim povedati ljudem, ki pridejo
po klopotec. V starih časi so veliki
klopotci stali pri premožnih vino-
gradnikih, saj se je tako tudi meri-
la moč med bogatimi in revnimi,
danes pa je drugače, kakor si pač
kdo zaželi in kolikor denarja je
pripravljen odšteti zanj. Po Halo-
zah smo klopotcem zmeraj radi
prisluhnili, če pa smo bili dovolj
pozorni, smo slišali, da vsak odda-
ja poseben glas. Mnogo je pri tem
odvisno od lesa, iz katerega je klo-
potec narejen, in od tega, kakšne
so njegove mere; vse to moraš
dobro premisliti, preden se sploh
lotiš dela.«
KLOPOTEC IZ
84 DELOV
Najprej mojstri naredijo stol; od
njega je odvisna velikost klopotca
in temu se potem vse prilagaja.
pravi mojster Avgust, nato izdela-
jo gredelj, postavijo škarje, nare-
dijo »obace«, »cepe« in šest »pero-
ti«. Ne smejo pozabiti še na »kva-
ko«, na katero se obesi deska - po
haloško »blaja«, in če bi vse te dele
in delčke prešteli, pravi Milošič,
potem bi jih bilo kar 84. Zelo po-
membno je izbrati pravi les; ta se
mora po pravem sušiti vsaj dve do
tri leta. In kateri les uporablja
mojster Avgust?
»Rep naredim iz hrastovega lesa,
stol iz bukve ali jesena, tudi gre-
delj je dober iz jesena, bukov les
pa je primeren tudi za cel klopo-
tec; peroti so praviloma smreko-
ve. Ko je les pripravljen, zaviham
rokave, nikoli ne vzamem nobe-
nih mer, kajti klopotec nastane v
moji glavi in ga naredim po svoji
zamisli. Dosti dela danes opravim
že strojno, kajti ročno bi šlo pre-
počasi, dobra pomočnica pa je
tudi žena Anka. V sedmih ali os-
mih dneh je klopotec gotov. Imeti
mora lepo obliko in dober glas,
potem je šele pravi.«
Klopotci mojstra Avgusta iz Ma-
lega Okiča so romali že po vsej
Sloveniji, ponesli so jih v sosednjo
Hrvaško, z našimi zdomci pa so
potovali tudi v^ Nemčijo, Nizo-
zemsko, Italijo, Češko, Madžarsko
in celo v Brazilijo in Kalifornijo,
verjetno pa še kam drugam.
Haloški klopotec ima v sebi nekaj
svojstvenega, je drugačen od slo-
venjegoriškega, ki ima le štiri kri-
la. Pa še ta zanimivost: vrtita se
vsak v drugo smer - haloški v sme-
ri urinega kazalca. In še nekaj je
pomembno vedeti, ko že govori-
mo o klopotcu, me je opomnil
mojster Avgust: še zdaleč ni
vseeno, kako pravimo kateremu
klopotcu. Za velikana velja klopo-
tec, ki je večji od enega metra, klo-
potec je tisti, ki ima pol metra in
več, najmanjši, premera 15 cm, pa
je v Halozah znan kot klopotček
in je ponavadi lep spominek. Klo-
potčeke ljudje že od nekaj stavijo
na anino - v juliju, pravi klopotci
in velikani pa se stavijo od
lovrenčevega do velikega šmarna.
Najpozneje na martinovo je klo-
potec treba sneti in ga shraniti do
prihodnjega leta, če pa vino-
gradnik tega ne stori, potem to na-
mesto njega opravijo krajani in v
zameno za klopotec zahtevajo od-
kupnino.
ČE BO VOUA,
BO TUDI
TURIZEM
Milošičev sosed je predsednik
vaškega odbora Rajko Lesjak.
Tudi pri njem se je dobro oglasiti,
če te že pot zanese na cesto klopot-
cev. Gostoljuben in prijazen
predsednik vaškega odbora ti pos-
treže z vsemi informacijami,
pokaže tudi katero od krajevnih
zanimivosti in pove, da je pri njih
življenje zares prijetno sredi boga-
te narave. 160 prebivalcev imajo
po zadnjih podatkih v Malem
Okiču in Slatini, na veselje vseh
so se kar štiri družine pred časom
priselile v Haloze, obe naselji pa
sta gosto poseljeni s počitniškimi
hišicami in haloškimi kletmi.
Urejenost tipičnega vino-
gradniškega kraja in pridnost teh
ljudi sta takoj opazna, o razvoju in
zagnanosti domačinov, ki se znajo
tudi veseliti skupnih pridobitev,
pa se sliši daleč naokrog. Rajko
Lesjak pove:
»Krajani smo sami urejali cesto.
Dvanajst kilometrov imamo asfal-
tiranih, osem jih ostaja še maka-
damskih in v prihodnje bomo
tudi te morali urediti. Vodovod
ima vsako gospodinjstvo, skoraj
pri vsaki hiši je telefon, drugega
pa skoraj ne potrebujemo, le
navzven bi se radi bolj pokazali in
v ta svoj konec privabili čim več
ljudi. Trudimo se vsak po svojih
močeh, nekateri so že na dobri
poti, drugi to šele načrtujemo in
počasi uresničujemo. Radi se poh-
valimo, da v našem kraju gospo-
dinje še znajo speči pravi domači
kruh in haloško gibanico, da smo
tudi dobri vinogradniki in da pri-
delamo kakovostna vina. V živi-
noreji smo v zadnjih letih precej
popustili. Naše ljudi zadnja leta
zelo spodbujamo k razvoju turiz-
mu, da bi se odločili na cesti klo-
potcev tudi kaj ponuditi, da bi
odprli vinotoč, in če nam bo uspe-
lo, bi radi vse to združili in lju-
dem organizirano ponudili počit-
nice na podeležju - v Halozah.«
Na meji med Malim Okičem in
Slatino se nekajkrat na leto pove-
selijo: najprej ob novem letu, ko
se dobijo na kmetiji pri Blanki
Arnečič, kjer imajo edini in to
zelo lepo urejeno kmetijo odprtih
vrat; potem se zberejo na domačih
kolinah, spomladi na prvo-
majskem kresu, avgusta postavlja-
jo klopotce in ob avguštinovem že
po tradiciji peš romajo k sv.
Avguštinu v sosednjo faro Lesko-
vec. Jeseni je na vrsti trgatev, ob
martinovem pa ponovno veselje,
ko ljudje pridejo skupaj in se ob
vinu ter domači hrani pogovorijo
o marsičem. Verjemite, da je
vredno biti zraven, saj je med pri-
jaznimi in gostoljubnimi ljudmi
zmeraj lepo, zato ste vabljeni, da
jih obiščete. Vabijo vas že jeseni v
trgatev in na kozarec domače
kapljice. Dobrodošli!
Tatjana Mohorko
Klopotec je posebnost Haloz in letos že oznanja,
da bo traatev prav kmalu
Greguševo kmetijo, danes tam živijo Arnečičevi in
Bezjakovi, boste našli na cesti klopotcev Mali Okič
- Slatina. Mlada gospodinja Blanka Arnečič se je
odločila za kmetijo odprtih vrat, kjer gostom prj.
pravijo haloško gibanico in domači kruh. Foto: TM
Mojster Avgust Milošič pravi, da je naredil že več kot 400 klopotcev in majh-
nih 'klopotčekov'; ob njem njegova "pomočnica" - žena Anka
Predsednik VO Rajko Lesjak: "Spodbujamo tu-
rizem v našem koncu Haloz in bi radi ponudili
počitnice na podeželju."
HOŠNICA PRI LAPORJU / KAUKLERJEVI POSTAVILI "NAJ"
KLOPOTEC
Dci se oglasi^ je
potrebno veliko veiro
Ko se v vinogradih prične mehčati grozdje, postavijo vino-
gradniki v njegovi neposredni bližini klopotec, da bi odganjal
požrešne ptiče. Tako je bilo menda v preteklosti, danes jih pos-
tavljajo bolj z nostalgijo po nekdanjih časih, zaradi tradicije,
pa tudi zaradi tekmovalnosti, kateri bo "naj": z najdaljšimi kri-
li, najtežji in podobno. Hvalevredno je, da je postalo pos-
tavljanje klopotca tudi pravi družabni in kulturni dogodek kra-
ja. Nekaj takšnega je bilo tudi postavljanje Kauklerjevega klo-
potca v Hošnici pri Laporju v soboto pred veliko mašo.
Ob cesti proti Poljčanam že na
daleč pozdravlja mimoidoče in
marsikdo se ustavi ter ga občudu-
je, saj je resnično kaj videti.
Kauklerjevi fantje iz Hošnice, na-
jbolj navdušen za to je bil Aleš, so
se letos odločili, da bodo postavili
"naj" klopotec - in to velikan tudi
je. Nosilni steber meri v višino 10
metrov, prav tako 10 metrov meri-
jo   njegove   vetrnice.   Njegova
skupna teža je 415 kg. Vsak kij, ki
tolče po deski, teh pa je šest, tehta
po 12 kg, rep pa 76 kg. Presneto
dober veter mora zapihati bodisi z
bližnjega Boča ali nekoliko bolj
oddaljenega Pohorja, da premak-
ne to "mrcino" in jo pripravi k pet-
ju njene mogočne jesenske pesmi.
Vida Topofovec
Kauklerjev klopotec
hribu ob cesti Laporji '
Poljčane je  pravi
kan. Foto: v
f EDNIK - Četrtek, 9. september 1999


rRNOVSKA VAS / POGOVOR Z ŽUPANOM KARLOM VURCERJEM
mžttosti za razvoi v obiemu neokmiene narave
l^rnovska vas je od zadnjih sprememb lokalne samouprave sa-
i^ostojna slovenjegoriška občina. Pretežno blago valovito
gričevje in ravninski svet v sedmih vaseh, kolikor jih občina
danes združuje, ponujata optimalne možnosti razvoju kme-
tijstva. Trnovska vas pa si prizadeva postati tudi turistično
fgzpoznavnejša predvsem zaradi neokrnjene narave. Že v jese-
pi bo, kot pravi tamkajšnji župan Kari Vurcer, izšel pni turis-
tični katalog, stavili bodo na znanje mladih, skušali zagotoviti
dodatna delovna mesta v domačem kraju preko programov
Vite za kmetijstvo, možnosti pa bodo iskali seveda tudi dru-
god. Iz Trnovske vasi se namreč dnevno na delo v druge kraje
vozi okoli 40 ljudi, največ v Lenart, na Ptuj in v Maribor. V
občini Trnovska vas, ki meri dobrih 22 kvadratnih kilometrov,
danes živi 1290 ljudi.
Ob vseh možnosti razvoja in
naravnih lepotah pa kraje v
Trnovski vasi pesti več težav.
Stopnja nezaposlenosti presega
slovensko povprečje, veliko lju-
di si mora delo iskati izven
domačega kraja, kajti v občini je
razen pri nekaterih samostojnih
podjetnikov malo možnosti za
zaposlitev. O vsem tem ter seve-
da o uspehih prvega polletja de-
lovanja te nove občine,
predstavljenih tudi na zadnji
seji občinskega sveta, smo se po-
govarjali z županom Trnovske
vasi Karlom Vurcerjem.
TEDNIK: Gospod Vurcer,
kako bi na kratko ocenili delo
občine v prvi polovici leta?
Kari Vurcer: "V občini
Trnovska vas smo v tem času
posodobili 1,5 kilometra cest v
Sovjaku in 1,2 kilometra ceste v
Skrinjarih. Oba kraja veljata za
odročnejša , zato je bila ureditev
cest nujna, nekatere so bile tudi
neprevozne. Na potoku Crmlji
smo zgradili most ter 100 met-
rov potoka regulirali. Uredili
smo tudi več kot 3 tisoč metrov
drugih lokalnih cest. Skupaj z
ministrstvom za šolstvo smo pri
osnovni šoli postavili koše za
košarko, računalniško učilnico
smo obogatili z novim računal-
nikom, podpiramo pa tudi
razširjeni program dela šole, to
je zgodnje uvajanje učenja dveh
tujih jezikov, nemščine in
angleščine, v tretjem in četrtem
razredu. Uspelo nam je urediti
tudi zunanjost šole. Otrokom
skušamo zagotoviti čim boljše
pogoje dela, saj se zavedamo nu-
jnosti izobrazbe v teh, lahko
rečemo, še vedno nerazvitih
krajih. S pomočjo ministrstva za
zdravstvo nam je v tem času us-
pelo opremiti zdravstveni dom s
priročnim laboratorijem, z dr.
Francem Šuto pa se že dogovar-
jamo, da bi ambulanta obratova-
la dan več, saj je precej obre-
menjena."
TEDNIK: Kakšni so nadaljnji
načrti?
Kari Vurcer: "Pred nami je
gradnja čistilne naprave, za ka-
tero smo od ministrstva za okol-
je in prostor že uspeli pridobiti
7 milijonov tolarjev, urejamo pa
tudi dokumentacijo za gradnjo
nove osnovne šole - želimo
pripraviti pogoje za dve triadi in
zgraditi večnamensko dvorano
za športno, kulturno in
družabno življenje v občini ter
seveda vrtec. Poskušali bomo
sanirati tudi enega izmed štirih
plazov, za kar smo že pridobili
državna sredstva, dobre 3 mili-
jone tolarjev. Pripravljamo se
tudi na spremembe prostorske-
ga plana, s katerim bomo dolgo-
ročno vzpodbudili razvoj
gradnje tako individualnih kot
drugih objektov v občini.
Občani so na občinski svet nas-
lovili 51 pripomb, svojo vizijo
prostorskega plana pa imamo
tudi v svetu."
TEDNIK: Morda še nekaj
besed o vaši osebni viziji raz-
voja teh slovenjegoriških kra-
jev.
Kari Vurcer: "Mislim, da re-
volucionarnih korakov ne more
biti in jih ne bo. Zelo dobro bo,
če bo občina napredovala korak
za korakom, pomembno je, če
damo poudarek šolstvu, da bodo
otroci imeli optimalne pogoje
šolanja v domačem kraju ter da
bodo nato lahko nadaljevali
šolanje na srednjih, višjih in vi-
sokih šolah drugod, želimo pa
si, da bi se nato vračali v domači
kraj in pridobljeno znanje upo-
rabili doma. Mislim, da mora-
mo graditi na izboraževanju,
znanju in kulturi. Če bo stand-
ard ljudi v nam sosednjih krajih
še naprej naraščal, mislim, da
bodo ljudje kotičke, kot je
Trnovska vas, vse bolj iskali, na-
jsi za kolesarjenje, pohodništvo
in drugo. V naši občini so bile
odkrite rimske gomile, imamo
lepo in še dokaj neokrnjeno na-
ravo in seveda kolonijo sivih
čapelj, ki velja za največjo v
državi. Tod vodi tudi izredno
lepa vinska cesta od Bišečkega
do Trnovskega Vrha, imamo
cerkev sv. Bolfenka s čudoviti-
mi freskami in mislim, da so to
pravi atributi za razvoj turizma.
Prepričan sem, da bi bilo v
našem kraju mogoče živeti od
turizma, vendar bomo morali za
to urediti pogoje, podobno kot
za podj
V občini Trnovska vas se zave-
dajo, da v kratkem času ni
mogoče delati čudežev. Poudar-
jajo pa, da vsaka nova organizi-
ranost občini prinaša le napre-
dek. Nova lokalna samouprava
se jim zdi pravična, saj daje lju-
dem možnost optimalnega orga-
niziranja v domačem kraju, us-
pehi pa, kot dodaja Kari Vurcer,
so odvisni predvsem od spo-
sobnosti izkoriščanja duhovnih,
materialnih in seveda naravnih
potencialov nekega kraja.
"Vedno sem bil proti tarnanju in
objokovanju nekaterih delov
Gorenjske, češ, kako so razviti.
Mislim, da so razviti samo zato,
ker so se sami razvili, in nam ne
kaže nič drugega, kot da gremo
za njimi."
Tekst in fotografije:
„.___________________ADamarlKakec
Župan Kari Vurcer
Razvoj Trnovske vasi sloni na optimističnih temeljih
V Trnovski vasi stavijo tudi na turizem
TRNOVSKA VAS / NOVICE IZ
UPOKOJENSKIH VRST
Padelili priznanjo
Med aktivnejša društva upokojencev na širšem ptujskem območju
se uvrščajo tudi upokojenci iz Trnovske vasi. Na izredni seji
nadzornega in upravnega odbora so povabili tudi župana Karla
Vurcerja, najzaslužnejšim v društvu pa podelili zvezna in društvena
priznanja.
Pobudnik in ustanovitelj društva upokojencev v Trnovski vasi
Franc Pukšič, član društva vse od leta 1970, je prejel priznanje
Območne zveze Društva upokojencev Ptuj, izročil mu ga je Mirko
Bernhard, društvena priznanja pa so letos prejeli Franc Podgoršek,
Janez Čeh in Janez Herga ter Matilda in Stanko Mihelak.
_ ak
Foto: Anton Lupša
PTUJ / KONEC TEDNA V ZNAMENJU SLOVENSKIH DOMAČIH VIZ
1^ dveh veienh 71 melodii
Konec tega tedna bo stari Ptuj v znamenju polk in valčkov jubi-
lejnega, že 30. festivala domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj
'99. Organizatorji, družba Radio - Tednik Ptuj so prireditev, ki
bo v dvorani Center, razdelili v dva festivalska večera. V prvem,
tekmovalnem večeru se bo jutri, v petek, 10. septembra, ob 19.
uri za Orfejeva odličja ter nagrade občinstva in strokovne ko-
mije potegovalo 22 ansamblov, v soboto, 11. septembra, ob 20.
uri pa se bo v jubilejnem večeru zvrstil nastop ansamblov in
posameznikov, ki so tako ali drugače zaznamovali ptujski festi-
val, da je z leti prerasel v največjo in najpomembnejšo tovrstno
prireditev na Slovenskem.
Kot je povedal direktor festi-
vala Franc Lačen, se bo v petek
s po dvema melodijama
občinstvu predstavilo 22 ansam-
blov, tako da bomo slišali sku-
paj kar 44 melodij. Izvajali jih
bodo: ansambel Prerod iz Ptuja,
Pik iz Radelj ob Dravi, Marjan
Drofenik iz Šmarij pri Jelšah,
Izvir iz Dobrne, Vesna in Vlasta
s prijatelji iz Poljčan, Štajerski
objem in nonet Vivere iz Celja,
Melos s Smlednika, Vesele Sta-
jerke iz Vojnika, Dinamika z
Destrnika, Vrhovec iz Domžal,
Mladi Dolejnci iz Novega mes-
ta, ansambel Stanka Fajsa iz
Rogaške Slatine, Lipovšek iz
Velenja, Rosa iz Slovenj Gradca,
Sedmi raj iz Zreč, Podkrajski
fantje iz Velenja, Šaleški fantje
iz Velenja, Vita iz Hrušice, Zar-
ja iz Tržiča, Strk iz Ljutomera,
Tineta Stareta iz Domžal in an-
sambel Petovio iz Ptuja.
V soboto, drugi festivalski
večer, pa boste lahko obujali
spomine na 27 izbranih festi-
valskih uspešnic, ki niso bile
vedno izbrane za najboljše, a jih
je občinstvo sčasoma izbralo za
svoje. Tako nam bodo spomine
obujali ljubljenci in stari znanci
ptujskega festivalskega
občinstva, pevce pa bosta
spremljala revijski orkester iz
Ptuja pod taktirko prof. Toneta
Horvata in pevski kvartet ko-
mornega moškega zbora Ptuj.
Zapeli in zaigrali bodo: ansam-
bel Francija Zemeta iz Vojnika
pri Celju, Šaleški fantje iz Ve-
lenja, ansambel Vikija Ašiča iz
Celja, ansambel Štrk iz Ljuto-
mera, Majda Renko, ansambel
Ekart iz Prepolj, Bratje iz Op-
lotnice. Dobri znanci s Francem
Korbarjem, Primorski fantje iz
Pirana, Vitezi polk in valčkov iz
Celja, Tražaški narodni ansam-
bel iz Trsta, Anita Zore in Rudi
Trojner, družina Galič, Olga
Zorko, za konec pa še kvartet
komornega moškega zbora Ptuj,
ki bo ob spremljavi revijskega
orkestra zapel nezapisano
himno ptujskega festivala Te
domače viže ...
Letošnja jubilejna prireditev
bo potekala pod generalnim
pokroviteljstvom Gradbenega
podjetja Gradiš Gradnje Ptuj ter
sponzorjev Mestne občine Ptuj
in okrepčevalnice Gastro iz Ptu-
ja, drugo leto zapored pa jo bos-
ta vodila Danica Godec in Peter
Kirič.
Še to: prvi festivalski večer bo
posnela tudi ekipa televizije
Slovenija, ki je radodarno oblju-
bila, da bo o jubilejnem
ptujskem festivalu, na kateri po-
nujamo slovenski javnosti kar
71 viž, pripravila vsaj eno
enourno(?!) TV oddajo.
Vsi ste vljudno vabljeni v dvo-
rano Center, še posebej tisti, ki
so vam pri srcu slovenske
domače viže. Vstopnice so na
volju v prostorih družbe Radio
Tednik v Raičevi 6 vsak dan od
7. do 19. ure, na dan prireditve
pa vsak večer od 16. ure dalje v
dvorani Center. Pridite,
dokažimo, da nas glasba vedno
drži skupaj!
M. Ozmec
Direktor festivala Franc Lačen ob kipcu Orfeja z liro, ki ga je iz-
delal akademski kipar Marjan Gojkovič, organizatorji pa ga
bodo kot pred leti poklonili najboljšemu ansamblu letošnjega,
30. festivala. Foto: M. Ozmec
22
četrtek, 9. september 1999 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info -
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sli-
ki. Izrežite glasovnico,
vpišite odgovor, in če vam
bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ruj poda-
rili zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi
dnevi na fotografiji Big Foot
Mama, je uganil Uroš Ne-
detjko, Juršinci 84.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prine-
site) na: Uredništvo Tedni-
ka, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok:
četrtek, 16. septembra.
Z velikim veseljem sem v tem
tednu z izjemnega kupa novih
pesmi Izbral najtx>ljše In pus-
til v čakalnici za prihodnji te-
den še nekaj obetajočih no-
vosti.
Nemški izvajalec LOU BEGA je
s super plesnim hitom Mambo
No.5 (A Uttle Bit of...) zastrupil
tako stare kot mlade pos-
lušalce. Eleganten imidž ter za-
bavni mambo ritem so osnovna
oznaka gospoda BEGA, ki v no-
vem plesnem komadu GOT A
GIRL (^NbM^ potuje po svetu
ter išče pnmerno punco.
Mik
Britanska studijska zasedba
SHAFT je začutila, da je mambo
moderen glasbeni stil in je pod-
pisala dobro pogodbo z glasbe-
no založbo Wonderboy. Zased-
ba je neprepričljivo obdelala
mambo evergreen SWAY (MU-
CHO MAMBO) (**^, saj ta
računalniška ter delno tudi pi-
halna priredba močno zaostaja
za originalom kralja mamba Pe-
reza Preža Prada.
TOM JONES se je prvič prebil
na vrh lestvic leta 1965 s sklad-
bo lt's not Unusual, medtem ko
je njegova najbolj znana sklad-
ba The Green Grass of Home.
Tom tokrat sodeluje s švedsko
skupino THE CARDIGANS v
atraktivni swing ter funky prired-
bi komada BURNING DOWN
THE HOUSE (**^, ki so jo v
izvirniku igrali rockerji iz skupi-
ne Talking Heands.
Mik
Ameriška pevka MARIAH CA-
REY se je rodila 27. marca
1971. 28-letna pevka je v duet
povabila izredno popularnega
raperja Jaya-Z. v lahkotnem ple-
snem komadu HEARTBREA-
KER ()K)K)<c)K^, ki je zelo rit-
mičen in ga izpopolnijo tudi
mali hip-hop deli.
Chuck D., Flavor Flav, Profes-
sor Griff in Terminator X. so
člani ene izmed najvplivnejših
hip-hop skupin PUBLIC ENE-
MY, ki so prvi single naslovili s
Public Enemy No 1. in prvi al-
bum z Yo! Bum-rush the Show.
Štirje asi hip-hopa izdajajo ko-
mad DO YOU VVANNA GO DUR
WAY (*^, ki je trd ter provo-
kativen komad.
Mik
Švedska skupina Abba je doma
dobila oponašalce v skupini A
TEENS, ki je že priredila
uspešnico MAMMA MIA. A TE-
ENS so iz dueta prešli v kvartet
in dokaj solidno odpeli še eno
klasiko skupine Abba z naslov-
om SUPER TROUPER {^i^ iz
leta 1980.
ikikik
Britanska skupina ALL SEEING
I je letos že bila na nekaterih
lestvicah s skladbo Walk Like A
Panther. Studijski mojstri so nov
nenavaden projekt naslovili s
Ist MAN IN SPACE (^Me(^, ta
pa temelji na samplih hita Blue
Monday skupine New Order.
Besedilo za pesem je napisal
Jarvis Cocker iz skupine Pulp,
zapel pa jo je Phil Oakey iz sku-
pine Human League.
ikikik
DAVID BOWIE je svojo glasbe-
no kariero začel leta 1963 pri
skupini King Bees, Dayy Jones
&The LoverThird. David Robert
Jones je torej na glasbeni sceni
že 35 let in sedaj predstavlja pri-
jetno umirjeno pesem THURS-
DAY CHILD (^leleMBt^, ki te-
melji na nenavadnem besedilu
in jo boste našli na prihajočem
albumu Hours.
Mik
Britanski ročk band SUPER-
GRASS sestavljajo Gas Goom-
bes, Mickey Ouinn in Danny
Goffey. Delaven trio izdaja
srednje hitro ter mračno ročk
skladbo MOVING (^jeM^, ki mi-
nimalno spominja na glasbo
skupine Rolling Stones v 90. le-
tih.
Mik
Ameriška legenda BARRY WHI-
TE je najprej prepeval pri skupi-
ni Love Uniimited Orchestra.
Globoki vokal gospoda Whitea
bo raznežil predvsem ženske,
saj bodo nekatere tudi zajokale
ob odlični novi ljubezenski soul
baladi   STAYING   POWER
iMik
KENNY G., trenutno najpopular-
nejši ameriški saksofonist, je
kariero začel prav tako pri sku-
pini Love Uniimited Orchestra.
KENNY G. je na novo posnel
klasiko WHAT A VVONDERFUL
VVORLD (^leteN^ mojstra LOUI-
SA ARMASTRONGA in jo dopol-
nil z vrhunskim igranjem na sak-
sofon.
ikiM
Robert Kelly je odličen pevec,
producent in tekstopisec, čigar
vzornik je Donny Hathaway. R.
KELLY, super glasbenik, pred-
stavlja čudovito sou! pesem IF I
COULD TURN BACK THE
HANDS OF TIME (^leNeM^, ki
se naslanja na ljubezenska
čustva in v njej prevladuje igran-
je na klasične instrumente.
David Brezniic

1. Summer Son
-TEXAS
2. Bailamos
- ENRIOUE IGLESIAS
3. Unpretty - TLC
4. Blue (Da Ba Dee)
- EIFFEL 65
5. Genie In a Bottle
-CHRISTINA
AGUILERA
6. Mi Chico Latino
- GERI HALLIVVELL
7. Svveet Chlld O'Mine
- SHERYL CROW
8. American VVoman
- LENNY KRAVITZ
9. Mambo No. 5
- LOU BEGA
10. Mamboleo
- LOGNA
Lestvico   POIHAitfl"
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ruj.
<s>Mladi dopisniki
PRVO KOPANJE
Veliko zgodb o mojem mačku
Tomiju ste že slišali, a o njego-
vem prvem kopanju pa vam še
nisem pripovedovala. Lepo se
namestite in me pozorno pos-
lušajte!
Bila je sobota. V posteljo sem
slišala Tomija, kako je milo mij-
avkal, zato sem se napotila proti
vratom. Ko sem jih odprla, je
pred menoj stal moj Tomi ves
blaten prav do ušes. "Tomi, kje
si pa hodil, da si tako umazan?"
so bile moje prve besede. Tomi
pa nič, samo lačno me je gledal.
Nato je pobegnil v kuhinjo. O,
grozna! Za njim je bila prva ces-
ta. "Tomi, ne bo zajtrka, dokler
se ne okopava," sem mu pojasni-
la, ga dvignila in odnesla v ko-
palnico. Spotoma sem pobrisala
umazanijo v kuhinji in pripravi-
la mačji šampon. Odprla sem
pipo in pritekla je voda. Tomi je
prestrašeno zamijavkal.
Zmočila sem ga, nato pa nanj
vlila malo šampona in ga začela
spreminjati v penasto kepo. To-
miju pa to ni bilo prav nič všeč,
zato se mi je izmuznil ter mi po-
begnil iz kopalne kadi. Skril se
mi je, jaz pa sem ga neuspešno
iskala. Iskala sem ga po vsem
stanovanju in klicala: "Tomi,
Tomi, Tomi!" Penasta sled me
je pripeljala do omare, tam sem
ga tudi našla. Ves se je tresel,
mene pa je grabila jeza. Odnesla
sme ga nazaj v kopalnico, sprala
z njega šampon in ga obrisala z
brisačo. Zavila sem ga, da ga ne
bi zeblo. Končno se je umiril in
zaspal pri radiatorju. Mene pa ja
čakalo brisanje in pospravljanje,
saj je bilo v stanovanju vse mo-
kro. Ko je bilo vse opravljeno in
je moja jeza minila, sva si skupaj
privoščila zajtrk, nato pa prije-
ten počitek.
Nina Predovnik, 6. a,
OŠ Breg
OBISKAL NAS JE
POLICIST
Pred nekaj dnevi nas je v šoli
obiskal policist. Opozoril nas je
na vse nevarnosti na cesti. Zas-
tavljali smo mu tudi svoja
vprašanja. Veliko nam je pove-
dal o prometu in varni vožnji.
Pozorno smo ga poslušali, ker
smo vedeli, da nam bo to koris-
tilo pri opravljanju kolesarskega
izpita. Pri nas je bil eno šolsko
uro. Povedal nam je, kako mora
biti opremljeno brezhibno kolo.
Ugotovila sem, da mojemu kole-
su nič ne manjka. Zapomnili
smo si, da je pri vožnji s kole-
som potrebna čelada. Opazovali
smo tudi njegovo uniformo. Na
glavi je imel policijsko čepico,
za pasom pa pištolo. Z nami je
bil zelo prijazen, zato smo se od
njega veliko naučili. Upam, da
se bomo z njim dobro razumeli
tudi pri kolesarskem izpitu.
Larisa Sabath, 3. a,
OŠ Ljudsiii vrt, Ptuj
NA MORJU
Končno je prišel težko
pričakovani dan, ko smo se od-
pravili na morje. Ata se je pri-
peljal iz Nemčije, potem smo
naložili avto in se odpeljali na
morje. To niso bile počitnice,
ampak enodnevni izlet. Stric
Miran je bil vabljen na sejem
domače obrti v Kopru. Pot je
bila dolga in naporna. Tja smo
prispeli okrog desete ure. Mama
je pomagala stricu, jaz, ata, se-
stra Nataša in Sandi pa smo
odšli na plažo. Vreme je bilo
zelo lepo toplo in prijetno. Pri-
bližal se je čas odhoda. Morali
smo še po mamo in strica. Nato
smo si ogledali še sejem domače
obrti. Tam so mojstfi ročno iz-
delali različne izdelke. Bili so
steklarji, čevljarji, tkalci, lutkar-
ji, zeliščarji, krojači in seveda
moj stric, lončar. Največ se je
vrtelo okrog lončarskega vrete-
na. Vsi so hoteli-delati na vrete-
nu, stric jim je seveda dovolil.
Od vretena so odšli blatni in
vsak s svojim izdelkom. Meni je
bil zanimiv steklar. Dan je bil
dolg.
Alelisandra Belci, 2. r.,
OŠ Ivanjkovci
PLEZANJE NA KOLO
Na prvo kolo sem splezal s
pomočjo lestve. Bilo je preveli-
ko zame. Toda bil sem vztrajen.
Čez tri dni sem že z lahkoto
splezal nanj brez lestve. Vozil
sem se tudi pozimi. Na polede-
neli cesti sem enkrat pošteno
padel. Na srečo se nisem nič
poškodoval. Nato sem ga spravil
v klet do pomladi in ga zaklenil
s ključavnico na številke. Za
pravilno številko sem vedel le
jaz. Toda spomladi, ko sem ga
želel odkleniti, se nisem in ni-
sem spomnil števila, ki razklene
ključavnico. Očka mi jo je mo-
ral s silo odpreti. Odslej imam
ključavnico na ključ.
Duško Voglar, 3. a,
OŠ Mladika
KJER SE PREPIRATA
DVA, TRETJI DOBIČEK
IMA
Bil je sončen jesenski dan. Psa
Runo in Bruno sta pohajkovala
po polju. Bruno: "Oh, kako bi se
mi prilegal kakšen fazan ali vsaj
jerebica." "Ja, ali pa kakšen za-
jec," sanja Runo.
Tekala sta po polju. "Glej, glej,
zajec, ali prav vidim?" povpraša
Runo." Prav vidiš, zajec je," mu
odvrne Runo. "Napadi ga od
leve, jaz pa ga bom od desne,"
reče Bruno. Zakadita se za zaj-
cem. Zajec začne bežati, kolikor
ga nesejo tačke. Vendar zaman,
prepočasen je. Psa ga dohitita.
Zajec začne bežati še hitreje, po-
rablja svoje zadnje moči. Vseeno
se ne more otresti psov. Že je po
njem. Toda smola, oba hočeta
celega. Prepirata se in nazadnje
se stepeta. Zajec obleži na tleh.
Pograbi ga lisica, in še preden
psa to opazita, je tatica že varno
v svojem brlogu Zadovoljna se
hahlja: "Kjer se prepirata dva,
tretji dobiček ima."
Janez Škafar, 6. a,
OŠ Kidričevo
VRABEC
Vrabec je nagajiv. Rad je sam.
Rad pa se tudi potepa. Zelo se
boji. Ko sliši tvoj korak, takoj
odleti. Če ne veste, kakšen je,
poglejte v knjigo V gozdu in na
travniku.
Dalea, 1. a,
OŠ Ivanjkovci
PROMETNI ZNAK
PRIPOVEDUJE
Dober dan, sem prometni
znak križanje enakovrednih
cest. Malo sem že star, pa še ved-
no stojim noč in dan ob cesti.
Sem zelo neviden. Nihče me ne
opazi, zato pa ni čudno, da se
vsak teden zgodi prometna nes-
reča. Od nesreče pa še jaz dobim
nekaj vstran. Na primer:
kričanje ponesrečenih ljudi, pi-
skanje policijskih siren in
kakšen padec vame. Saj vidite,
da sem zvit in siv. Zgodilo se je
že tudi, da so se v križišču
srečala štiri vozila. Vozniki se
niso znali dogovoriti, kdo bo
peljal prvi. Tako so peljali vsi
hkrati in se zaleteli. Ta nesreča
je bila najhujša v tem križišču.
Zgodilo se je še več manjših
nereč, kar pa je zelo žalostno.
Zato pazite, kako se obnašate na
cesti, da se vam kaj ne zgodi!
Natančno upoštevajte navodila,
ki jih sporočajo prometni znaki!
Damijan Zorko, 3. a,
OS Ljudski vrt
MOJA MAMICA
Moja mama je prava mama,
rada me ima in veselje mi da.
Vsak otrok ima eno mamico,
pravo mamico in nežno mami-
co. Ko pa mamica žalostna je,
takrat pa grem k njej in ji
rečem: "Rad te imam."
Jure KikU 2. a,
OŠ Hajdina
POGOVOR MED LUNO
IN SONCEM
Nekega dne se srečata^ luna in
sonce. Sonce pravi: "Še malo
pridi bližje, pa ti bom odpihnila
zadnjo plat!" Luna: "Saj ti nič
nočem." Sonce: "Začela bom
stopati, in če se mi čez eno mi-
nuto ne spokaš iz pred oči, bom
poklicala Nato." Luna: "Tako
hitra pa že nisem." In sonce res
pokliče Nato in mu pove, da ima
problem. Nato takoj ukrepa in
pošlje deset avionov F117. Ko
letala prispejo, zamenjajo cilj
razstrelijo Sonce. Luna si reče:
"Kdor drugemu jamo kopiji'
sam vanjo pade."
Denis Škrabl, 6. a,
OŠ Kidričevo
LUJZEK
Dober den vsoki den! Jebal ga
na moker štil, zaj pa mamo tudi
na našem Suhem bregi že
zadosti deža in slabega vremerm
nasploh. Tak je mokro vremen,
ke se ze žabe v mlakah švorajo, v
goricah pa je tudi začelo fejst
grozdje pokati in bo na kunci
vsemi tumi gniloba notri vdorla.
Te pa mej veselje do posluha, če
posluha nemaš. Začela s eje
prova jesen. Ptujski festival je
njeni provi znanilec. Te pač
običajno dež gre in strele
treskajo. Saj se vena ta starejši
še spunite kak smo včosik na
dvoriši minoritskega samostana
festivalčkali z marelami in z litri
haložarui ali pa prleka v rokah.
Ja to so bli provi cajti. Te smo
pač bili še mlodi in lepi, zaj pa
smo stori in slepi. Valček je bija
na polki, Franček na Micki in
tak dale naprej. Spunim se tiste
pesmi: "Gnešji den je tokšna
moda, moški lubijo ženski svet,
jaz man Treziko na piki, una
pač je cvet deklet. Minijenko si
obleče maksi njen je dekolte, po-
jos prešekne si kak mravlja, gor
in doj po vesi gre. Včosik nosi
vroče hlačke, lase pa spletene na
štok, babica pa kimle z glavi -
ježeš kaj bo s teboj moj otrok....
"In tak dale naprej in nazaj v
rtimi vsele polke. Ja, vidimo se
tudi na letošnjem festivali. Mija
Z Mico srna si že korte kupila, ke
ne bi slučajno brez sedeža
ostala. Morem vam povedati, da
sen bija to ovokrot pri bratih
Haložanih v Cirkulanah na
otvoritvi novega zadružnega
poslovnega centra kaj se zaj
štacunam po novem boj strok-
ovno reče. Prav luštno smo se
meli, dobro pili in jeli. Hec pa je
bija gdo sen se z mopedom domu
pela. Vstava me je gospod poli-
caj in ugotova, da mi luč na
mopedi nekak ne sveti dobro. Ko
sen mu poveda, da je to zavolo
vinskih hlapov, mi je reka lehko
noč in srečno vožnjo. Saj rečen,
tudi usmiljeni policaji se še na-
jdejo...! Neje pa bila z menoj tak
usmiljena moja Mica, ki me je
vun s koče natirala in sma s
pesom vkuper v listjaki spala. Te
pa srečno, vas lepo podavlja vaš
LUJZEK.
fCDNIK - Četrtek, 9. september 1999
25
ŠPORT

g^liometni klub Ormož je v okviru priprav organiziral zanimiv
|,okonietni turnir, na katerem sta zraven domače nastopili še
^Ijpi slovenskega prvoligaša Gorenja in hrvaškega Varteksa iz
ygraždina. Gledalci so lahko videli zanimiv rokomet in ocenili
^nutno pripravljenost ekip. Rokometaši Ormoža so sicer dvak-
M i/gubili, vendar s svojo igro in pristopom niso razočarali.
ORMOŽ -
yARTEKS 19:30
111:15/
ORMOŽ: Šulek, Dokša,
jlanželič 2, Antoiič, Bistrovič,
pučko 1, E>žarniati 2, Prapotnik
^ Grabovac 1, Vuk 1, Horvat,
Kirič 4, Jurišič 1, Mezgec, Iva-
flUŠa.
[ Ilokometaši hrvaškega prvoli-
gaša iz Varaždina so brez večjih
težav premagali Ormož, člana 1. B
SRI>. V prvem polčasu so bili
domači še kar dober nasprotnik
razpoloženim gostom, vendar so v
drugem polčasu nekoliko popusti-
li in izkušeni gostujoči rokome-
taši so to seveda izkoristili ter
prišli do visoke zmage.
ORMOŽ-
GORENJE 23:31
/11:16/
ORMOŽ: Šulek, Dokša,
Hanželič 3, Kavaš 1, Antoiič 2,
Bistrovič, Pučko 1, Džarmati 2,
Prapotnik 5, Grabovac 1, Horvat
6, Vuk, Kirič, Kotar 1, Jurišič,
Ivanuša, Mezgec
Rokometaši Gorenja so po neko-
liko boljši igri premagali varovan-
ce trenerja Vlada Hebarja. Po
prvem polčasu so imeli prednost
petih zadetkov in to do konca
srečanja še nekoliko povečali.
Domači rokometaši so se sicer
trudili, vendar je v tem trenutku
prvoligaš Gorenje kvalitetnejše in
bolj pripravljeno moštvo. Seveda
pa imajo Ormožani še dovolj časa,
da se dobro pripravijo na svoje na-
sprotnike v 1. B SRL ter poizkusi-
jo ponoviti uspeh iz lanskega
prvenstva, ko so kot novinci v ligi
osvojili četrto mesto.
V srečanju med Varteksom in
Gorenjem so bili boljši rokome-
taši iz Varaždina in so slavili s
27:23/12:8/.
Danilo KIsgnšek
SAH
Odprti Šahovski turnir
Zavrč 99
Prizadevni organizatorji domačega športnega
društva pod vodstvom dolgoletnega šahovskega
organizatorja Martina Majcenoviča so ob prazniku
občine Zavrč odlično pripravili in izvedli odprti
šahovski turnir s tempom igre 10 minut za partijo.
Turnirja na turistični točki Svabovo se je udeležilo
35 Igralcev, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sis-
temu. Brez poraza je zmagal Janko Bohak s 7,5
točke pred Dušanom Klajderičem in Martinom
Majcenovičem s 7j Dušanom Ličino s 6,5, Igorjem
Iljažem, Jožetom Cičem in Bogorairjem Toplakom
s 6 točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili
Branko Kocbek 6,5 točke, Dušan MajcenoviČ,
Franjo Lazar, Boris Zlender, ki je tekmovanje tudi
vodil, Bojan Lubaj, Tomaž Kralj, Mirko l^elog in
Miloš Ličina s po 5 točkami itd. Zmagovalci so
prejeli lične pokale organizatorja, vsi udeleženci
turnirja pa lepe praktične nagrade.
Hitropotezno prvenstvo Ptuja
Ptujski šahisti so po poletnem premoru nadal-
jevali redna mesečna tekmovanja za hitropotez-
no prvenstvo.
Na zelo dobro zasedenem hitropoteznem turnir-
ju, na katerem je sodelovala večina najuspešnejših
httropoteznih igralcev Ptuja, je prvo mesto osvojil
Gregor Podkrižnik z 11 točkami pred vedno
boljšim Viktorjem Napastom s 10,5 točke ter Zlat-
kom Roškarjem in Radom Brglezom z 9 točkami.
Na naslednja mesta so se uvrstili PvObert Roškar in
Jože Čič z 8 točkami, Dušan Majcenovič s 7,5, Jan-
ko Bohak s 6,5 točkami, Viktor Pernat in Boris
Žlender s 6 točkami itd. Po sedmih hitropoteznih
turnirjih v tekmovanju za leto 1999 vocU Robert
Roškar s 101 točko pred Dušanom Majcenovičem
s 66,5 in Jožetom Čičem s 59,5 točke.
Janko Bohak
PADALSTVO
Od 20 do 22. avgusta je bila v italijanskem mestu Bellunu tretja
tekma za evropski polial. Sodelovalo je 25 najboljših evropskih
ekip. Ekipa Nes Ptuj je zasedla odlično 3. mesto z rezultatom 55
cm in zaostala za zmagovalno ekipo italijanskih karabinjeijev za
samo 10 cm. Rezultat je toliko bolj razveseljiv, ker je ptujska
ekipa zelo mlada, sestavljena iz dveh članov (Matej Kostanjevec
in Gorazd Vindiš) in treh mladincev (Boris Janžekovič, Peter
Balta in Milan Jurič). Po treh tekmah je ptujska ekipa v skupni
razvrstitvi na odličnem drugem mestu.
Druga ptujska ekipa v sestavi
Bogdan Jug, Aleksander Čuš, Aleš
Zamuda, Igor Glažar in Petra
Podgoršek je zasedla sedmo mes-
to. V posamezni konkurenci je Pe-
, tra Podgoršek zasedla tretje meso
s samo tremi centimetri zaostanka
za našo najboljšo padalko vseh
časov Ireno Avbelj. V moški kon-
kurenci je Peter Balta osvojil 5.
mesto med 125 tekmovalci.
V nedeljo, 4. septembra, pa se je
s svečano otvoritvijo v avstrij-
skem mestecu Thalgau blizu Salz-
btu-ga pričelo mladinsko svetovno
prvenstvo v padalstvu, na katerem
sodeluje 80 tekmovalcev in tek-
movalk iz 22 držav. Kompletna
slovenska državna reprezentanca
je sestavljena iz padalcev AK
Ptuj: Boris Janžekovič, Milan
Jurič, Petra Podgoršek in Maja
Tašner. Prvi dan tekmovanja so
izvedli dve seriji figurativnih sko-
kov. Naši predstavniki so se dobro
odrezali, saj je pri mladinkah Pe-
tra Podgoršek na drugem. Maja
Tašner pa na devetem mestu. Pri
mladincih je Milan Jurič tretji,
Boris Janžekovič pa enajsti. Po
besedah trenerja Bogdana Juga je
bilo vreme naklonjeno tekmoval-
cem in je zelo zadovoljen z nasto-
pom svojih varovancev prvi dan.
Danilo Klajnšek
PTUJSKO JEZERO
Mednarodna regata na
tnirnih vodah
^ani brodarskega društva Ranča iz Ptuja so v soboto, 28. avgusta,
2. mednarodno regato za kajak in kanu na mirnih vodah
'99. V lepem in za veslanje ugodnem vremenu je iz pris-
'^'iišča Ranče na Ptujskem jezeru startalo doslej največ, 126 tek-
"»ovalcev iz osmih klubov, ki so se pomerili kar v 40 različnih
''»tegorijah- Poleg štirih slovenskih klubov so se regate tudi letos
"(beležili veslači iz madžarskih Kaniže in Dunafera ter iz
'laškega Ludbrega in Raba.
ekipni konkurenci so bili naj-
°°liši veslači iz madžarske Kaniže
•"■^d ekipama Žusterna iz Porto-
[J^^ in Ankarana, četrti so bili
j^^ači iz Dunafera, ekipa Ranče
'5 dosegla 5., Rab pa 6. mesto,
/^d posamezniki v kategoriji
P^ajših dečkov 200 m si je prives-
^ zlato medaljo Ptujčan Haris
^^iiko, v kategoriji 2000 m pa je
bron dosegel Gregor Miložič. S
četrtim in petim mestom sta
odlično veslali tudi Ptujčanki
Maja in Katja Korošec ter dvojica
Korošec - Salihovič.
Regata je potekala vzorno in
brez zapletov, varovanje ob progi
pa so tokrat prvič opravljali pri-
padniki slovenske vojne mornari-
ce z admiralom Deklevo na čelu.
Mladi člani kluba Žusterna iz
Portoroža in Ankarana pa so ude-
ležbo na ptujski regati izkoristili
tudi za trodnevno bivanje v šoto-
rih ob čolnarni v Budini.
•OM
Športne novice
MARATON m 8,
ptujski mali maraton
Tekaški klub Maraton Ptuj je letos or-
ganiziral že osmi mali rriaraton po ptuj-
skih ulicah in njegovi okolici. Dobro or-
ganizacijo je gledalcem malce pokvarilo
slabo vreme, tekači, ki se jih je zbralo
nekaj čez sto, pa so bili prav zadovoljni s
svežim vremenom.
Zraven malega maratona so organizi-
rali še rekreativni tek na sedem kilome-
trov in teka za najmlajše. Med rekreativ-
ci je bil najhitrejši Primož Pangerl, pri
dekletih pa Nataša Oset (oba AK Koval,
Šentjiu:). V malem maratonu je slavil
Ivan Kukovič (AK Koval, Šentjiu") pred
Rokom Petemelom (ŽAK Ljubljana),
pri dekletih pa je bila najhitrejša Ja-
dranka Leskovšek (Izola) pred Eriko Ju-
van (Slovenj Gradec).
Milan Krajnc Pavlica
PLANINSTVO O PD
Ptuj in športni vikend
Tudi letos se PD Ptuj vključuje v akci-
jo meseca športa. V okviru športnega vi-
kenda bomo organizirali dve aktivnosti:
za ljubitelje pohodništva bo v soboto,
18. septembra, izlet od Vurberga do Ptu-
ja, ljubitelji športnega plezanja pa bodo
lahko preizkusili svoje moči in ^znanje
na plezalni steni v telovadnici OS Breg.
MALI NOGOMET O
Cirkulančanom pokal
oo SDS Krško organizira vsako leto
turnir strank slovenske pomladi v ma-
lem nogometu. Ta je potekal minulo so-
boto, 4. septembra, v Leskovcu.
Sodelovalo je devet ekip. Ekipa social-
denokratske mladine iz Cirkulan je
osvojila pokal in še prehodni pokal.K
rezultatom je prav gotovo pripomogla
tudi dobra organizacija športa v občini.
Ž« Z«
NOGOMET I NOGOMET
2. UOVENSKA UGA
Rezultati tekem 5. kroga: Šentjur - Črenšovci
0:0, Živila Triglav - Jadran Šepič 3:1, Elan - Avto-
plus Korte 5:1, Železničar - Drava 1:0, /Uuminij -
Montavar Rogoza 1:0, Nafta - Ivančna Gorica 1:0,
Koper - Zagorje 1:1, Tabor - Esotech Šmartno 4:0
1.ELAN 5     4   10     14:5     13
2. KOPER 5     3   11     12:6     10
3. ESOTECH ŠMARTNO   5     3   1     1     9:9      10
4. ŠENTJUR 5      2   3    O     8:3      9
5. ŽIVILA TRIGLAV 5      3   O    2     9:6      9
6. ŽELEZNIČAR 5      2   2    1     5:4      8
7. TABOR 4     2   1     1     6:1      7
8. ZAGORJE 5     2   1     2     9:7      7
9. ALUMINIJ 5     2   1     2     6:6      7
10. MONTAVAR ROGOZA 5 2 O 3 5:8 6
11. DRAVA 5 1 2 2 5:6 5
12. JADRAN ŠEPIČ 5 1 2 2 4:7 5
13. ČRENŠOVCI 4 1 2 1 3:7 5
14. NAFTA 5 1 0 4 5:11 3
15. AVTOPLUS KORTE 5 O 2 3 2:10 2
16. IVANČNA GORICA 5 0 1 4 4:10 1
Pari naslednjega kroga: Črenšovci - Esotech
Šmartno, Zagorje - Tabor, Ivančna Gorica - Ko-
per, Montavar Rogoza - Nafta, Drava - /Muminij,
Avtoplus Korte - Železničar, Jadran Šepič - Elan,
Šentjur - Živila Triglav.
ALUMIHU - MONTAVAR
ROGOZA 1:0 /ttO/
STRELEC: 1:0 Hojnik/7/
ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Koren, Žolek,
Kancler, Prapotnik, Perkovič, Pučko, Emeršič,
Kolar /M. Bezjak/, Hojnik.
Nogometaši /Muminija so do zmage v srečanju z
novincem v ligi prišli težje, kot so pričakovali. V 7.
minuti so nogometaši /Muminija povedli: prosti
strel z razdalje okoli 22 metrov je Izvajal Emeršič,
vratar gostov je žogo na kratko odbil in kapetanu
domačih je ni bilo težko potisniti v mrežo.
V drugem polčasu so rahlo terensko pobudo
imeli gostje, domačini pa priložnosti. Še najbližje
zadetku sta bila Bezjak v 78. in Emeršič v 85. mi-
nuti. Igra res ni bila najboljša, vendar se ob zmagi
pozabijo vse slabosti, ki jih, roko na srce, ni bilo
veliko.
Po dveh zaporednih zmagah nogometaše /Alu-
minija čaka gostovanje na Ruju pri Dravi.
ŽELEZNIČAR - DRAVA 1:0
/t:0 /
STRELEC: 1:0 Dvoršak /16/
DRAVA: Šeliga, Golob, Toplak /Klinger/,
Emeršič, Lenart, Vrštč, Meznarič /Koljič/, Korez,
Habjanič /Fridauer/, Čeh, Kljajič.
V nedeljo so nogometaši ptujske Drave nastopili
v Mariboru pri močni ekipi Železničarja. V 16. mi-
nuti je gostujoča obramba naredila večjo napako,
ki je pomenila vodstvo za domače nogometaše.
Po prejetem zadetku je bila iniciativa na strani
gostov, vendar jim* ni uspelo zatresti mreže
domačega vratarja.
V drugem polčasu so bili ponovno pod|etnejšl
gostje. Zal jim je sodnik v 56. minuti izključil Klja-
jiča in so do konca srečanja igrali z igralcem
manj, vendar niso bili v podrejenem položaju. Na
njihovo žalost pa je bila tokrat domača mreža za
njih začarana. Priložnost zamujena ne vrne se no-
bena in ravno to se je tokrat dogodilo na maribor-
skem Taboru in točke so z veliko sreče ostale
doma.
V naslednjem krogu bodo ptujski nogometaši
gostili ekipo /Muminija iz Kidričevega.
3. UOA - SEVER
Rezultati tekem 4. kroga: Hajdina - Dravinja
2:2, Fužinar - Usnjar 4:3, Paloma - Gerečja vas
3:2, Mons CIaudius - Kovinar Mas-com 2:1, Po-
brežje - Starše 1:1, Krško - Tim Laško 3:1, Zreče -
Bistrica 3:0.
1. PALOMA 4     3   1     O     9:6      10
2. FUŽINAR 4     3   0    1     11:9    9
3. HAJDINA 4     2   2    O     7:5      8
4. DRAVINJA 4 2 2 O 4:2 8
5. TIM LAŠKO 4 2 11 11:8 7
6. KRŠKO 4 2 1 1 9:6 7
7. ZREČE 4 2 1 1 7:5 7
8. BISTRICA 4 2 1 1 9:9 7
9. MONS CLAUDIUS 4 2 O 2 7:8 6
10. KOVINAR MAS-COM  4 1 O 3 4:5 3
11. GEREČJA VAS 4 1 O 3 5:7 3
12. USNJAR 4 O 1 3 5:8 1
13. STARŠE 4 O 1 3 5:9 1
14. POBREŽJE 4 0 1 3 5:11 1
HAJDINA - DRAVINJA 2:2
12:21
STRELCI: 1:0 Roman Krajnc /v 20. minuti/, 2:0
Roman Krajnc /21/, 2:1 Jelenko /33/, 2:2 Kuk /v 38
iz 11 m/.
HAJDINA: Brodnjak, Mihael Krajnc, Zelko, Kralj
/Ladinek/, VrabI, Bauman, Kornik, Vrbanec /Mar-
cel Krajnc/, Roman Krajnc, Lončarič, Gaiser /Met-
ličar/.
V derbi srečanju 4. kroga v tretji slovenski ligi
nogometašem Hajdine ni uspelo zmagati, kljub
temu da so bili zelo blizu. V samo dveh minutah je
Roman Krajnc dvakrat zatresel mrežo Kon-
jičanov, vendar je potem obramba naredila dve
napaki in gostje so uspeli rezultat izenačiti. V dru-
gem polčasu so nogometaši Hajdine igrali z igral-
cem manj, saj je bil izključen Ladinek, vendar
gostje niso uspeli izkoristiti prednosti igralca več
in je ostalo pri neodločenem izidu.
Pil^OAM - GEREČJA VAS
3:2 /2:0/
STRELCI: 1:0 Saletinger /6/, 2:0 Velički /28/, 2:1
Z. Bezjak /50/, 2:2 Kaucevič /53/, 3:2 Ferk /70/.
GEREČJA VAS: Lampreht, Paveo, Kaisesber-
ger /Slaček/, Ciglar, Zajšek, Kmetec /Fridauer/,
Habjanič, Z. Bezjak, Kaucevič, Perko, Pacher
/Verlak/.
Srečanje v Sladkem Vrhu je bilo zelo zanimivo.
Domači nogometaši so si do konca prvega
polčasa priigrali prednost dveh zadetkov in je že
kazalo, da bo to njihova lahka zmaga, vendar so
se zmotili, saj so nogometaši Gerečje vasi v
začetku drugega polčasa uspeli rezultat izenačiti.
Da pa ni ostalo pri največjem presenečenju, je
poskrbel domači napadalec Ferk, ki je dosegel še
tretji zadetek za domače. Gostje so imeli potem
priložnosti za ponovno izenačenje, vendar niso
bili uspešni in tako so točke ostale Sladkemu
Vrhu.
UNIOR - BISTRICA 3:0
/0:0/
STRELCI: 1:0 Štabej /73/, 2:0 Topič /90/, Railič
/92/
BISTRICA: Hvaleč, /\rič, G. Regoršek, A. Re-
goršek, Sep, ŽnuderI /Sagadin/, Polajžar, Ivetič
/Dolšak/, Stražišar, Prapotnik, Višnar.
Prvi poraz v novem prvenstvu so doživeli tudi
nogometaši Bistrice. Dolgo časa je bilo srečanje v
Zrečah enakovredno in brez zadetkov. V končnici
srečanja pa se je domačim nogometašem le
odprlo in so dosegli tri zadetke ter prišli do zma-
ge v lokalnem derbiju.
Danilo Klajnšek
MNZ PTUJ - I. RAZRED
Rezultati 2. kroga: Boč - Središče 1:0, Videm -
Gorišnica 2:1, Slovenja vas - Pragersko 2:4, Mar-
kovci - Polskava 0:1, Dornava - Stojnci 2:3,
Ormož - Eltehšop Rogoznica 1:1.
1. PRAGERSKO            2      2   O    O     8:4 6
2. STOJNCI                2      2   O    O     6:3 6
3. BOČ                     2      2   0    0     4:2 6
4. ELTEHŠOP R.           2      1    1     O     5:4 4
5. VIDEM                  2      1    O    1     5:5 3
6. POLSKAVA              2      1   O    1     3:4 3
7. ORMOŽ                 2      O   2    O     3:3 2
8. SREDIŠČE               2      O   1     1     1:2 1
9. DORNAVA               2      O   1     1     3:4 1
10. SLOVENJA VAS        2      O   1     1     4:6      1
11. GORIŠNICA 2      O   O    2     3:5      O
12. MARKOVCI 2 O O 2 1:4 O
Razpored tekem 3. kroga v soboto, 11. sep-
tembra: ob 16.30 Eltehšop R. - Slovenja vas. Sre-
dišče - Videm, Polskava - Dornava; v nedeljo, 12.
septembra, ob 16.30 Gorišnica - Ormož, Stojnci -
Boč, Pragersko- Markovci.
MNZ PTUJ - II. RAZRED
Rezultati 2. kroga: Grajena - Podlehnik 3:1,
Hajdoše - Zavrč 2:2, Bukovci - Lovrenc 3:1, Pod-
vinci - Apače 0:3, Pago Leskovec - Tržeč 1:2.
I.BUKOVCI 2      2   O    O     7:3      6
2. TRŽEČ 2      2   O    O     4:2      6
3. ZAVRČ 2      1    1     O     5:4      4
4. SKORBA 1      1   O    O     4:1      3
5. APAČE 2      1   O    1     5:4      3
6. GRAJENA 2      1   O    1     5:4      3
7. LOVRENC 2      1    1     O     4:4      3
8. HAJDOŠE 2      O   1     1     3:5      1
9. PAGO LESKOVEC       1      O   O    1     1:2      O
10. PODVINCI 2      O   O    2     1:5      O
11. PODLEHNIK 2 O O 2 2:7 O
Razpored tekem 3. kroga v soboto, 11. septem-
bra: ob 16.30 Zavrč - Bukovci; v nedeljo, 12. sep-
tembra, ob 10.30 Lovrenc - Podvinci; ob 16.30
Apače - Leskovec, Podlehnik - Hajdoše, Skorba -
Grajena.
|ERVIS KOLES
^NlS OPREME TER SMUČI
, Port Servis Davorin Munda s.p.
^122;Ktlfrg 1, 2250 Ptuj, tel.: 062^587
PREVENCI / POKALNO GASILSKO TEKMOVANJE
Pravki lige Spultliani
in Žamenimnke
Najbolj razburljivo je bilo ob koncu tekmovanja, ko so o prvakih gasilske lige odločale desetinke
sekunde Foto: M. Ozmec.
Sezona gasilskih tekmovanj se bliža vrhuncu, saj so že znani
pni ligaški zmagovalci. Minulo soboto je bilo v Prvencih
tekmovanje gasilskih veteranov in zaključno tekmovanje v
hidrantni hitrostni vaji za pokal gasilskega društva Prvenci
-Strelci ter za pokal dveh gasilskih zvez - Ptuja in Gorišnice.
Udeležba tekmovalcev je bila več kot zadovoljiva, saj se je
tekmovanja udeležilo kar 29 gasilskih desetin.
Zbranim gasilcem je zaželel
dobrodošlico predsednik
domačega gasilskega društva
Ivan Bezjak, v imenu vseh gasils-
kih zvez jim je zaželel veliko us-
peha poveljnik gasilske zveze
Gorišnica Vlado Kelenc, zatem
pa so ob prisotnosti številnih
domačinov in gasilcev od blizu in
daleč začeli tekmovalne discipli-
ne.
Med gasilskimi veterani so se
kljub letom najbolje izkazali
člani gasilskega društva Sinkov
Turn pri Vodicah; desetini je
namreč poveljeval 93-letni gasi-
lec, ki je bil najstarejši ude-
leženec tekmovanja. Na drugo
mesto so se uvrstili veterani iz
Oplotnice.
Vrhunec pa je zagotovo pome-
nilo tekmovanje v hidrantni hit-
rostni vaji za pokal gasilskih zvez
Ptuja in Gorišnice, kjer so po hu-
dem boju bili najhitrejši in tako
postali zmagovalci lige 99 gasilci
iz Spuhlje. Med članicami so
zmagovalke letošnje gasilske lige
gasilke iz Žamencev.
Najbolje uvrščenim ekipam sta
izročila pokale in nagrade povel-
jnik gasilske zveze MO Ptuj Ja-
nez Liponik in podpredsednik
GZ Gorišnica Ivan Vojsk.
V soboto ob 8. uri pa bo na no-
gometnem igrišču v Bukovcih
zaključno gasilsko tekmovanje
podravske regije, v katerem bo
tekmovalo 144 ekip. Zaključek
tekmovanja za mladino je predvi-
den ob 13.30 in za članske enote
ob 18. uri. Na zaključni sloves-
nosti bodo podelih nagrade in
priznanja gasilskim enotam na
tekmovanju podravske regije.
M. Ozmec
OBVESTILO VINOGRADNIKOM - VINARJEM
Pred frmfiff/o le dabm irerfefi
čas trgatve je odvisen
predvsem od zrelostne stopnje
in zdravstvenega stanja grozdja.
Večina vinogradnikov meri pri
zrelostni stopnji samo sladkor,
pozabljajo pa predvsem na
količino kisline in razmerje le-
teh. Poudariti velja, da čim dlje
zavlečemo s časom trgatve, tem
bolj se nam niža delež skupne
kisline in veča delež vinske kisli-
ne, ki je odločilna za kakovost
vin.
Predvsem manjše vinogradnike,
ki predčasno poberejo grozdje,
velja opozoriti, da je kasneje delež
vinske kisline v vinu nižji in prevla-
duje jabolčna kislina. Takšno vino
ima kasneje poseben priokus. Zra-
ven tega pa morajo mošt močneje
dosladkati.
Če imamo težave z zdravstvenim
stanjem vvinogradu (gnilobo), pri-
poročamo podbiranje. S tem od-
stranimo gnilo grozdje in prep-
rečimo razmnoževanje gnilobe ter
omogočimo kvalitetnejše dozore-
vanje grozdih jagod.
Pridelovalcem priporočamo, da
pred trgatvijo ugotovijo zrelost
grozdja v svojem vinogradu in trga-
jo šele takrat, ko bo doseglo pri-
merno zrelost - nekje bo prej, dru-
god kasneje, odvisno od lege in
vseh tehnoloških ukrepov, ki smo
jih izvajali v vegetaciji. O začetku
rokov za trgatev bomo še poročali.
Opozoril bi tudi na novi pravilnik
o kontroli kakovosti grozdja v času
trgatve za pridelavo vrhunskih vin,
ki je v veljavi od letošnjega leta in
pravi, da mora grozdje, namenjeno
pridelavi v vrhunsko vino, ob
pregledu dozorelosti v vinogradu
dosegati najmanj 80 Oe, ob trgatvi
pa najmanj 83 Oe. Če v vinogradu
ne dosega 80 Oe, pridelovalec ne
more ponovno zaprositi
pooblaščene organizacije za po-
novni pregled istega vinograda v
istem letu (13. člen pravilnika o
kontroli kakovosti grozdja v času
trgatve). Pooblaščena organizacija
za vinorodno deželo Podravje je
Kmetijski zavod Maribor. Vino-
gradnik mora trgatev prijaviti pri
pooblaščeni organizaciji vsaj 8 dni
pred njo.
Prav tako, pa je v veljavi tudi novi
pravilnik o registru pridelovalcev
grozdja in vina in katastru vinogra-
dov, ki v 15. členu govori: "Pridelo-
valci morajo napovedati obnovo vi-
nograda. Napoved obnove vino-
grada morajo pridelovalci za obno-
vo vinogradov pisno vložiti med ja-
nuarjem in septembrom v letu pred
obnovno vinograda." Izjema je v
letošnjem letu, ko se je rok za prija-
vo podaljšal do 30. septembra.
Zato opozarjamo vse vinogradni-
ke, ki so se odločili za obnovo, da
to storite, saj drugače ne boste up-
ravičeni do subvencije Vlogo
vložite na UE Ruj.
Kmetijska svetovalna služba:
Andrej Rebernišek,
ing. agr.
Kulturni
l(rižemkražem
KOGL • Na Koglu je v drugi
polovici junija potekala foto-
grafska delavnica. Dela šestih
slovenskih vrhunskih fotogra-
fov bodo razstavljena v Mihe-
ličevi galeriji na Ruju od
četrtka, 9. septembra. Sloves-
na otvoritev razstave se bo
pričela ob 18. uri.
VURBERG • Danes ob 20.
uri na grajskem dvorišču gos-
tuje Oder mladih ZKO Kranj -
Center kulturnih dejavnosti.
Odigrali bodo Shakespearjev
Sen kresne noči. Mentor in
režiser je Jože Domanjko.
Vstopnice po tisoč tolarjev
bodo na voljo dve uri pred
predstavo.
PTUJ • V avtosalonu Peto-
vioavto Ruj na Ormoški cesti
23 bo v soboto, 11. septem-
bra, ob 10. uri za najmlajše
obiskovalce nastopila pevka
Romana Krajnčan.
CIRKULANE • Kulturno-
prosvetno društvo Francka
Kozela v Cirkulanah bo v so-
boto, 11. septembra, proslavi-
lo 100-letnlco organiziranega
kulturnega delovanja v Cirku-
lanah in okolici. Ob 15. uri bo
na ogled spominska razstava,
ob 16.50 bo rektor univerze v
Mariboru prof. dr. Ludvik Top-
lak odkril spominsko ploščo
rojaku iz Haloz in prvemu rek-
torju mariborske univerze
prof. dr. Vladimirju Bračiču,
ob 17. url pa se bo v večna-
menski dvorani v Cirkulanah
začela slavnostna prireditev z
nastopom domačih kulturnih
skupin.
LENART • V kulturnem
domu v Lenartu bo v ponedel-
jek, 13. septembra, ob 10. uri
nastopilo profesionalno lut-
kovno gledališče Pika iz Slo-
vaške s predstavo Astrid Lind-
gren Pika Nogavička.
PTUJ • V galeriji Drava je na
ogled razstava fotografij
ptujskega slikarja Alfreda
Bradača.
PTUJ • V Mestni hiši
razstavlja slikar Štefan Hor-
vat svoje slike, ki so nastale v
zadnjih dveh letih.
PTUJ • Razstava slik aka-
demskega slikarja Iva
Prančiča bo v romanskem
palaciju ptujskega gradu na
ogled še do 19. septembra.
ČRNA KRONIKA
ODPEUAL POLNO
ŽELEZNO BLAGAJNO
V noči s ponedeljka na to-
rek, 31. avgusta, je neznanec
vlonnil v prostore podjetja Je-
ruzalem Ormož SAT na Harde-
ku. Kaže, da je bila blagajna
njegov glavni cilj. V poslovnih
prostorih jo je naložil na
voziček in odpeljal do svojega
vozila, jo pretovoril, voziček
potisnil na njivo v koruzo in
odpeljal. V blagajni je bilo za
dober milijon tolarjev gotovine
in za poltretjj milijon izpolnje-
nih čekov. Policisti za storil-
cem in morebitnimi pomagači
poizvedujejo.
DVA VLOMA V
STANOVANJSKI HIŠI
Prejšnjo soboto je naznanec
vlomil v stanovanjsko hišo v
Zamušanih, občina Gorišnica.
Odnesel je zlatnino, polnilec
za mobitel in nekaj drugih
drobnarij. S tem je oškodoval
lastnika za 60.000 tolarjev. V
isti noči je bilo vlomljeno tudi v
stanovanjsko hišo v Tibolcih,
kjer se je vlomilec založil s ku-
hinjsko posodo, vzel sesalec
za prah in odnesel najdeno
gotovino. Po oceni je lastnika
oškodoval za 250.000 tolarjev.
OSUMUEN VLOMOV IN
ROPA
Policisti policijske postaje
Lenart so v torek, 31. avgusta,
odvzeli prostost 19-letnemu
J.D. Utemeljeno ga sumijo, da
je tisto jutro v Obrežni ulici v
Mariboru z roko udaril po glavi
83-letno R.K. in ji iz rok iztrgal
torbico ter iz nje vzel vrečko z
denarnico, v kateri je bilo
11.000 tolarjev gotovine in
osebni dokumenti. Policisti ga
utemeljeno sumijo storitve še
več podobnih kaznivih dejanj
na območju Lenarta in Maribo-
ra, zato je ostal v preiskavi.
NEPAZUIVO PRAZNILI
GREZNICE
Delavci Komunalnega pod-
jetja Nigrad so prejšnji teden
praznili greznice v Tomšičevi
ulici v Slovenski Bistrici. Zaradi
nepazljivosti jim je okoli 90
kubičnih metrov fekalij izteklo
v potok Bistrica. Pristojne stro-
kovne službe in gasilci so hitro
ukrepali, kot naročen jim je bil
v pomoč tudi močan naliv,
zato ni bilo hujših posledic, ki
bi lahko nastale predvsem, če
bi se s fekalijami onesnažena
Bistrica izlila v Ložnico, ta pa
naprej v Dravinjo.
AVTO ODLOŽIL V
POTOK
V potok Brežnica pri Poljča-
nah je v nedeljo, 4. septembra,
popoldne nekdo potisnil nere-
gistrirani osebni avto, ki se ga
je lastnik želel znebiti. Iz rezer-
voarja je začelo iztekati gorivo,
prihiteli so gasilci in s pivniki
pravočasno polovili gorivo, da
voda in okolje ni bilo ones-
naženo. Tudi avto so potegnili
iz potoka in poiskali bodo
neodgovornega lastnika.
ČRNA KRONIKA
ONESNAŽEN VODNJAK
IZČRPALI
Prejšnji ponedeljek je
zdravstveni inšpektor obvestil
regijski center za obveščanje
da je voda v zasebnem
vodnjaku v Zgornjem Porčiču
močno onesnažena. Regijski
center je takoj ukrepal, pristo-
jne službe so opravile sanacijo
vodnjaka, ki je bil onesnažen s
folidolom in mineralnim oljem.
Vodnjak so izčrpali in izpirali,
nadzorjujejo pa še vodo iz
vodnjaka, ki se izliva v potoček
Želebec, ta pa teče v Trojiško
jezero.
OPLENIL STOJNICO
Prav tako v noči na torek
31. avgusta, je neznanec s
stojnice na ptujski tržnici od-
nesel večje število kavbojk
jopic, trenirk, srajc, vetrovk in
raznih ženskih oblačil, last L.S
iz Hrvaške, ki je bila s ten^
oškodovana za okoli 1,4 milijO'
na tolarjev.
Rodile so - čestitamo: Jas-
mina Caf, Frasova 11, Ptuj
- Niko; Daniela Meško,'
Vičanci 59, Velika Nedelja:
Ines; Natalija Galun,
bpuhlja 66/a, Ptuj - dekli-
co; Tanja Prapotnik,
Pušenci 18, Ormož - Miha;
Vesna Janež ič, G rabe 20,
Središče /iim. I aijana
Perko, Sirc)aiiei 13,
Podgorci - Rebeko; Nataša
Skuhala, Pršeiinci 7,
Ormož - Kajo; Vesna Pet-
rovič, Tovarniška 6,
Kidričevo - Domna; Mari-
ca Plohi, Nova vas 36, Ptuj
- deklico; Mojca Prah,
Brezovec 13, Rogatec -
Luka; Jožica Planine,
Stopno 9/a, Makole - Ale-
na; Danijela Bek, Hofma-
nov aul. 3, Rogatec - Niko-
laja.
Poroke - Ormož: Andrej
Munda in Marjeika Lah,
Lešnica 18.
Poroke - Ptuj: Stanko Ma-
roh in Irena Kosec, Arba-
jterjeva ul. 2, Ptuj; Robert
Lajh in Slavica Trunk, Bo-
rovci 47/a; Peter Kropeč,
Pečke 24/a, in Bojana
Emeršič, Lovrenc na Dr.
polju 129; Andrej Ekart,
Prepolje 101, in Jožica
Kaisersberger, Lovrenška
C. 8, Kidričevo.
Umrli so: Neža Letonja,
rojena Požar, Popovci 16,
1926 - t 28. avgusta
1999; Milica Loparnik, Biš
23, ^' 1090 - t 28. avgusta
1999; Terezija Tuš, rojena
Osterman, Savci 64, ^
1930 - t 26. avgusta 1999;
Frančiška Ramšek, rojena
Trojnko, Nova vas pri Ptu-
ju 46, Ptuj, ^' 1928 - t 29.
avgusta 1999.