231. številka.
Ljubljana, v soboto 10. oktobra.
XXIV. leto, 1891.
SLOVH NAROa
Uhaja vsak dan m»e*©r, izim£i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za »»itro-oge rske  dežele   sa vse leto  15 gld.,   za pol leta 8 gld,,   za Cetrt   leta 4 gld.,   zn jeden BMHc I  gld. 40 kr. — Za Lja Uljano brćz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ftetrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom računa se po 10  kr
na mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znafitt.
Za  oznanila plafitije se od Cetiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.,  će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrnt ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vraćajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih   nlicah št. 12.
Upravniatvu naj  se blagovolijo pofiiljati nnroćnine, reklamacije, oznaoila, t.j.  vse administrativne stvari.
P a r n e 11.
Nekronani kralj irski, nekdaj obožavani Ijub-Ijenec naroda Bvojega, Paroell, umri je nenadoma v angleškem kopuliSći v Brightonu, v najlepši dobi, Btopra? 45 let star. Z njim izgubil je angleški parlament jednega najmarkantnejših svojih Ćlauov, narod irski genijalnoga voditelja, Aagleži pa velikega in jediustvu Britanije najnevarnejSega protivnika.
Sin engleskih protestantskih roditeljev prišel je Paroell leta 1875. prvikrat v parlament in po-stal v kratkem po svoji vstrajnosti, odločuosti in hladni, vso okoliščine poštevajoči providnosti vodja malobrojnim zastupnikom zatiranega naroda irskoga.
Izboren govornik umel je Parnell naudušiti za narodno idejo tuđi dotlej povsem apatične kroge, ćelo v Atneriki živeče Irce, ki so BČasoma postali uprav neizcrpni vir denoroih sredstev, katerih je bilo treba v uspešno organizacijo stranke, močna zaslomba irskim težojam. Paruell obhodil je zeleni otok oa vso kraje, vspodbujal, učtl in nauduševal narod in ko bo bile I. 1880. volitve v angleSki par* lament, pripeljal je v London vec nego 70 izborno disciplinovanih, zancsljivih poslancev, katerim je bil on priznani vodja. Prvi' korak, ki ga je storil Parnell, je bil predlog o uredit vi agrarnih razmer na Irske m, ki so bile baš v tem (asu vsled reproaa'ij anglefikib posestnikov uprav neznosne. Tedaj vlada-joča liberalna stranka prišla je vsled tega v veliko zadrego in stari prekanjeoi Gladstone si ni vedel druge pomoći, nego da je dal Parnella pahniti v zapor. Sedem dolgih mesecev držali bo Parnella v Dublinski trdnjavi, a vzlic teinu se p\ udal in ni odnehal. Gladstone pogajal se je ž njim, kakor z vodjera velike, nevarnu vojske, a smeli mo& v za-tohli u ječi Be ni dal ne progovoriti, ne pridobiti in 8i je a tem pridobil v Ircih toliko popularnost, kakor je še ni imel v ozenilji aiuvne Britanije nik-dar nuben mož. Ko so ga naposled izpustili iz ječe, pozdravljali uo ga Irci kakor spasitelja svojega in mu v znak hvaležnoati in udanosti poklonili „naroda dar" -LOO.OOO gld. — Parnell dospel je bil tedaj na vrhunec svojega ugleda in svojega upliva. Narod je bil odločen tu pripravljen na boj za svojo
neodvisoost in ga tuđi začel z vsemi sredstvi. Ustanovila se je „irska liga", ki je strahovala in proganjala na vse dovoljene in nedovoljene naćiue za-tiralce Bvoje in Parnellovih besed pijani, valed an-gleškega . pritiska do skrajnosti razdraženi ljudje spozabili so se tako daleč, da so ćelo zavratno umorili kraljevskoga namestuika na Irskem. To je bil hud udarec za irsko narodno stranko; sum je letel na Parnella, dolžili so ga javno, da je, ako ne direktni, vsaj moralni prouzročitelj tega umora, napadali in preganjali so brez usmiljenja vso stranko — a hladnokrvnega Parnella ni vae to vznemirilo ni za trenutek. Na žrtve, preko katerih mu je bilo hoditi, se ni oziral, gledal je le na bvoj cilj in mirno nadaljeval začeto delo.
V zvezi s konservativci primoral je bil Parnell že leta 1385. Gladstone a da je odstopil in sivolasi državnik uvidel je tedaj, da brez Ircev ne bode mogoče izhajati nobeni angleSki vladi več. Koliko zadoščenje za Parnella! Mej narodom ni imel protivnika, vse mu je slepo sledilo in Gladstone sam dvignil je na Sčit .Home-rule", nacrt v ureditvi irsko-angleškega raimerja, ki je v glavnih točkah zapoščeval terjatvam Parnellovim.
Ali tuđi nasprotniki Parnellovi nišo mirovali; sledili so mu korak za korakom in pazno zasledo-vali, kje bi bilo mogoče priti nevarnemu možu do živega.
In prišli so mu do živega?
Parnell je bil zapisal dudo in srce lepi so-progi kapetana O" Shea in od tega hipa izneverila se mu je politiška sreća. Nasprotuiki dvignili uo grozen krik in našli voljna ušesa. Zlasti irski škufje, katerim je že dolgo mrzilo, da ima na narod irski protestant Parnell več upliva nego oni sami, pridružili so se tožnikom njegovim in zanesli razdor in prepir v naroduo stranko, dotlej tako uzorno zložno. Principijelnih, političkih in verBkih razlogov nišo v to imeli, zgolj osobnosti bili so uzrok, da so poHtavili Parnella na sramotni oder in to oni isti irski Škofje, ki er> bili iu so še za pristaše svoje do skrajuoBti tolerantni.
Nestalna, kakor ženska ljubezcn, je tuđi na-rodov naklonjenost. Parnellu strgali bo s Čela lovor-
jev venec, ki si ga je bil v poštenem boju pošteno zaalužil, izbacnili no ga iz stranke, ravnali ž njim kakor z najpodlejšo kukavico in to vse zaradi bagatelne stvari. A Parnell vender ni ponehal. Z ono jekleno vstrajnostjo, s katero je bil premagal toliko ovir in nasprotstev, pripravljal se je na novi boj in kdo ve, bi-li ne bil zmagal i ta pot, da ga ni pre-hitela — smrt.
Državni zbor.
Na Danaji 0. oktobra.
Kakor navadno, se je tuđi to jesensko zaseđa-nje, ki sledi vznešenemu političnomu gibanju po deželi, mnogo komentovalo, mnogo o njem ugibalo in ukrepalo. Vse stranke hitele bo jasniti temo in negotovost mejBebojnih razmer v zbornici. Vsaka bi bila rada v većini iu skuša dokazati, da je možna združiti stalno večino Sosebno Bi prizadova nemfika liberalna stranku prepričati vo;lyčega državnika, da ni možno vladati z većino, ki se šestu vi od slučaja do Blučaja. Da s tem pojedini člani stare ve-čine nišo zadovoljni in da tako većine nea marajo ponoviti, je pač samo ob sebi umevno. Poljaki so proti većini, Mladočehi neuo za zvezo z kouserva-tivci, pač pu s feudalci; le oboji slednji drže so še vedno ideje stare desnice v kakerSni koli obliki. V tak ih razmerah pać grofu Taafteu ne preostaje dru-zega, nego prijeti se rešilne palice, ki mu jo nudi stranka nemško-liberalna. Le ta bi bo sicer z M'a-doćehi in z nekaterimi člani desnice ne hotela zve-zati, pač pa bi bilo možno spraviti na dun večino pod egide popoluoma nemškegu regima.
Poljaki seveda bi se tuđi vsprejeli v to večino. Tako iu jednako skuša »e kumbiuovati in to vse ua račun obravnav, ki bodo sledilo eksposeju tinančoega ministra. Nejusnost razmer, ki so zavladale v prveut zasedanji redanje zbornice, pa se vzlic vaera upom listov in nj-.hovih strauk neče umukniti otalnim in gotovim skupiuam, vsaj Ukoj ob početku zase-danja ne.
Prva seja bila je sicer dobro obiskana in le malo je bilo število odsotuikov — u obraz zbornice ni se spremenil v ničmnur. PresrČno prijateljsko pozdravljenjo posamnikov   in dogodki ob parlamen-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Jesen s svojimi brezkončno dolgimi večeri, prifenja obićujno gledali^ko dobu, ki nam ponuja preprijetuo poučno zubnvo in niijugodueji užitek. Slovensko gledališčo mora se letoa Se stiskati nti čitalniftke dvorane ozkoin odru, ki nam je v do&edanji dobi, ko pledaližĆa sploh ni bilo, siužilo kot alo-vensko Talije ljubo zavetišče, kutero bi pa stulaj prej ko Blej radi ostavili in se preselili v noivga deželnega gledališču krasne prostore. Jako naravno je hrepenenje po preselitvi v novo RledaliSče, kajti ta zgradba je tako elegantna, ukusna in praktična, Bezidana po vseh najuovejših izkušnjah in izumili, da bode izvestno v bodoče uzorec novim gledaliftčem, ki se bodo gradili v sosednih deželah in prelep spomenik požrtvovalnosti dežele naSe, ob jednom pa v trajno Blavo mojstru V. Hraskemu.
Istodobno, kakor gledaliSče, pričel je tuđi državni zbor, ki so od gledaliSč v tem razlikuje,* da nema prav nič novega repertoarja. Državni proračun, to je večno skeleča rana, in kudur je ta pod streho, je glavna naloga završena, veaskrb pri kraj i, kuj ti
druga upra^anju so vbu le podrejeue važnosti in ne delujo posebnih preglavic, niti dolgotrajnih razprav. Budgetnu razprava pa se je vsukokrat vila, kakor morska kaca, bili bo govori za govori, vsi polni aplomba, uaposled pa ne ja proračun putrdil, kukor su je bil predloži!. Letos mislijo skrajšati tuđi bud-getno debato, kar je jako' hvalevredno, kajti čas jo tuđi denar in pri čein da smo, to itak ni nobena tajnost.
Vojni min iste r bil je letos visoko nategnil svoje zahteve, hotel je celih novih fteatnajst milijonov. Na vsestruusko prigovarjanje, du jo to prevelika vsota, ki bi nam požrla ves tako teško dosežu ni prebi tek, je mož vender odjenjal in zahteval bode letos bore štiri milijune. On b tem ui nifi na zgubi. Letos štiri, drugo, tretje in četrto leto pu štiri, tako dobi vkupe veuderte šeBtnuJBt milijonov, razloćek je le ta, du jih ne bode dobil v jednem letu, ampak nzitzerlweisea v štirib letih. Kdor zna, pa zna in vsak si mora sam pomagati, če hoče, da mu Bog in poslane i pomorejo.
Glede naših državnih poslancev sem pa v istini radoveden, kako se bodo postavljali in koliko so ob počitnicuh poguma nabrali. Gradiva jim je v izo-bilji na razpolagauje. Gospoda Klun in Povfie, ki fltft ua katolidkega druStva shodih toliko vedola de-
klamovuti o konservativue stranke velikuuskih uilah, ki stii poslušulce kar z mcdoin obljub muzalu okolu ust, bodeta sodaj izveatuo v delo vzelu gospoda pl. Gauču in zalitevala odgovora, zakuj da ima gimnazija v Ljubljani tako nkandalozne prostore. UpraSalu ga bodeta, kduj se vender začuo graditi novo gimnazijsko poalopje ter pri tej priliki, ko beBtidu bosedo prinese, še kukšno muško reklu za gimnazijo v Krauji. Gospod pl. Gttuč bode na njijina osnovana uprušanju kar strepetul in v kratkem bo-detno imeli, ^esar potrebujemo.
Istegu Gauča bilo bi tuđi nateguiti, zakaj nam je Nemca Sokolu iz Melka semkuj poslal kot učitelja petja in glusbe. Po kuterih podagogiških načelih se je pač ruvnal gospod minister, <la jo imenovul možu, ki slovenski no umeje ni beaedice, a odktouil tri izredno sposobne in občo znane narodnjake V Gospod Gauć ustregel bode gotovo drage voljo uuši rudoveduosti.
Poseben, juko važen predmet, bila bi interpelacija o dogodkih v Colji o prisutnosti presvetlega cesarja, ko je Celjski omikuni iu neomikuui Bmobu vse možno storil, du bi Slovencem preprečil izjavo lojalnosti. O tein je bilo v naših liatib sicer ža veliko pisanegu, ipak bi jaz to še posebno rud Ćul v držttvnem zboru,  na primor tedaj, ko bodo  Mlado-
tarnib počitkih — ki so bili pač glavna snov go-vorov, kakor tuđi pripravljanje za bodoče klubove seje, odvraćale so pozor od dnevnega reda in bilo krive, da bo ee jeli prostori poalaucev kmalu in precej prazniti in jih je le malo število, mej njim! naša slovenska delegacija — vstrajalo vso štiri ure, do konca seje (ob 3. uri popoludne).
Tuđi ministri so stoprav po pričetku seje za* seli svoje prostoru a se tuđi kmalu  oddaljili.
Po običajnem pozdravu oraenil je še vedno čvrsti predsednik dr. Smolka smrt našega audeže-lana pusi. bar. Taufterer ja iu mu postvetil častno priznanje značajnosti. Tuđi je objavil vhidno na-znanilo o 8 li od u delegactj na Dunaji v dau i), novembra in o predlogu glede pristavka volilnemu redu veljavuemu v Galiciji.
Na to je eletlil predlog dr. Grossa in tova-rišev o strožjem nadziranji delovanja zavarovalnih društev, nadalje predlog dr. Fuehsa iu tovarišev o jednokratnem letnem poroćilu vlade glede ukrepov o peticijah, katere ju razpravljal državni zbor. Slednjic je poalanec Perutrstorfer predlagat sestavo odseka 2 1 mož v pretres ustanove državaega zastupa na podlagi direktue volitve, mostu nedanjih skupiti. Posl. Nabergoj je podpiral nusvet BurgBtallerjev o povišanj;  placil državnim uradoikora v Trstu.
Potein se je prešlo na dnevni red in ruzprav-Ijulo o znani berbi radi prodaje piva v steklenieab. PoroČevalec sam, dr. Ebeuliocli, oinpnil je, da bo mnenja siluo ruzlična in da bi stvar i tak pripadala podrofju potrebne obrtne reforme. Sicer pa je rošil obrtni odsek zadevo v ztnislu, da se oblasti opomnijo, tmj strogo pazijo na kupčijo 8 pivom v Bteklenicab iu po potrebi kaznujejo one, ki bi se pregrešili proti pustavuim iloločbatn. Temu uaspro-tujoi: je [)oA. Neuber zahtoval, da se vrue predlog obrtnemu odseku, oziroma neki obrtni enketi; posl. KuŠur pa je utemeljeval, da se vsprejmo prodaja piva v tej obliki tuđi mej koucesijovaue obrti, na kar jo poročevalec izrazil, da ja zadovoljen a predlogom Neuberjevim, ki se je tuđi vsprejel. Pozneje predlugal je še v isti zadevi samostalno pDsl Polzhofer, da se izvoli enketa iz za-stopnikov vseb obrtij.
Vse to, tuđi zadnja zadeva, ni našlo posebne pozoruoBti, ki pa se je zvečala pri aledeci razpravi o predlogu dr. Jaquea-a in dr. Roserja o odškodnini za one, ki so bili po nedolžnem obsojeni ter prestali vho ali kateri del odinerjene jim kazni, l'rel-Iagalec dr. Roser pravi, da mu je žal, da ne more staviti pnMloga, da so nedolžui ubsojenec odSkudi vsekakor in da ni u bode v obilo zadoščenje, te se predlog vsprejme. Na to podpira poročevalec Jaques predlog, na kar se po daljši debati, ki je obsegla razmotrivanje   juridiških   terminov,   „primerna   od-
škodnina"  in  „dostojno.....u Prvega termina po-
prijela se je bila poslanička zbornica že v prejšnjih predlogih, slodiicga je pa zahtevala gospodska zbornica. Zadnji predlog ju radi tega vsprejel tuđi pravni odaek iu predložit zbornici tako prenarejeni uacrt v vsprejt'in.
A zbornična slučajna večina zahtevala je prvi termin, kar je tuđi obveljalo. Tako spremeujeni na-Čit se je vsprejel.
čehi iuterpelovali o dogodkih v Liberci, ki bo nem-čurskim izrodkom v Celji podobni tako, kakor krajcar krajcurju.
Dalje naj bi so državnozborska delegacija ozrla tuđi na dulenjo strau, n. pr. v Drugo, ki tako hrabru odbija nenarodno in neuravno nasilstvo, po-tem pa v dolenjsko metropolo, v Novo mesto samo, odkoder prihajajo dau za dnevom dopisi in pritužbe, kako neznosue so tamošnje razmere, da je že župan g. dr. Pozuik odložil svoje dostojanstvo. Gode- Be pa zart'R čudue stvari tam doli ob zeleni Krki. Trojica, katere bi vrabei ue bili lepfie skupaj zno-sili, bočejo strahovali vee prebivalstvo. Te predrzne oBebe: Schiiuberger, mladi Detela in neizogibni Feketi*, katerega imajo povsod tako radi, kakor slab denar, začeti so omi u po krfmah rnz^ajati in upt'ljavati nov red. Preobrafcajo vsak dan nove ko-zolet?, da je kaj tacega te ino?;no tam duli pod Gorjauci. Čemu bi več govoril? Ako goBpodje postanci slovensko liste čitajo, preverjen se ni, da bodo gotovo v tem oziru rekli energično besedo, da vender Že neha sedanji Novome.4ki Skandal, ki je prebival-stvu v nadlego, politički upravi pa gotovo ne v slavo, da nebu skandal, o katerem Že ves svet ugiba, kako to, da se taka grozna bal u buka dopušta toliko časa, ne da bi se takoj z veo resoobo poseglo vmes.                              *                        i.
Proti konci sejo predložil je poal. Pfeifer predlog nujnosti o pod pori v okrajih Budolfovo, Krško in Radovljica. Prof. Tilšer, Eim in drugovi interpelovali pa so vlado radi dogodka v Libercah za bivanja cesarjevega na ĆeSkera io. o ukrepu v teh zadevah. Na to ue je koncala «ej& ob 3. uri popoludne.
S tem sevedm prvi dan ni bil končan. Seje klubov, razmotrivanje položaja in bodočega finanč« nega ekspozćja ter njega nasledkov delajo i posam-uikom in skupinam dokaj dela. Pa tuđi drugi iute-resovani krogi, posebno (asnikarji, razmišljajo položaj in pričakujejo Željno prihodoje seje, ki jim poda morda kako pojasnilo, kak ključ do razmo-tanja našega parlamentarnega gordiškega vozla.
Politični razgled.
rVotranJie  rtežele.
V Ljubljaui,  10. oktobra. Čeh i v Liibercah.
Namestnik češki grof Thun mudi se sedaj osobno v Libercah tn je vsprejel tuđi odposlunce češke manjšine, tutori so se pritužili zttDidi ravna-nja mestnih funkcijonarjev o priliki cesarjevega obiska. Namestuik grof Thun izjavit je odposlaucem, da je v tej zadevi vsega kriv komite, vsaj župau udklanja za to vsako odgovornost. Nadalje reket je namestnik, da je cenar globoko užaljen, ker jo na svoje oCi videl, da so uemški turuarji napadli mirno Čehe. — Naraestnik je vkb ta napad sam videl iu se izrazil, da je to vzbudilo njegov gnev. — Vzlic temu taje oficijozui listi unisono z nemškimi glasili vt'B dogodek in to s bkrajno  predrKuostjo.
Unski listi o JLiberšfcein (iteututu.
Ruski listi, govoreć o nagibih iu o uspehih cesarjevega potovunja po ČeŠkeui, govore seveda tuđi o Liberškib bombah. wNovoje Vremja" sodi, da so bombe položili anarhisti in izvaja potetn iz razmerij, kakor so se javile ob zadnjem potovauji cesarjevem, da se češko nemška sprava ne du tako izvršiti, kakor je namerjal grof Taafte. Glavni uzrok temu Taufieovemu neuspebu je vnanje politike pra-vec, kajti s tem, da je pristupila Avstrija trojni zvezi, se Slovaui avstrijski ne bodo nikdar spvijaz-nili. — Tuđi „Graždania" trdi, da je atentat delo anarbistov in da za slovansko idejo v Avstriji ne bode imel slabih posledic. Ta atentat — pravi „Graždanin" — moral je prepričati pristojne kroge, da so AvBtriji nevarni nemški socijalisti bolj nego kdor k<;!i
Ivo n se rvat Ive I in Uvščanshi socijalisti.
Mej klerikalni, ki si vzdovajo brez vsake pravice ime konservativcev, in mej krščanskiini socijalisti bila je za čubh zadnjih državuozboiakih volitev najlepša, da ne rečemo idealna zloga. Kterikalci sami brez pomoći protisemitov ho zlasti na Doleujem Av8trijskem stranka brez pristašev in brez pomeua. Pred kratkim smo porocali na tem nieatu, da so po uplivu mogočnih cerkvenih go.spodov nastule mej klerikalci iu protiaenuti neke jako znatne principijelnu diferencije iu da je sam dr. Lueger izreke! prav oštro < bsodbo o „liberalnih" skorih avstrijskih. Me lij diplomatički a na boj vedno pripravljeni pn-nlanec Schn^ider izrekel se je te dni tuđi proti klerikalni politiki in jo ožigoRal zlaati zaradi posto-panja proti Llovda. Oftital je konservativcetn in od-ličiiemu nje članu dr. Kathreinu, da so vladi na ljubav glasovali za „judovsko sodrgo" ter tako pomagali, da je dobila 50 m i lij ono v v dar, vzlic temu, da to nikakor ni v katoliSkem interesu. Komerva-tivci storilt so to iz prijaznosti iu poglužnobti do vlade. Konservativna stranka, rekel je ticbneider, nitna pravice do eksistencije ako se ne6e pridružiti protisemitom, da vkupuo ž njimi resi perece upra sanje socijalnega reda. — Schneider razjasnit je končno volilcem svojim, zakaj je predlagat, da se povišu dispozicijski zaklad. Storil je to, da hi reftil vlado zveze z nekaterimi bankami, ki so lustnice čaaopinov in imado tako vlado v pesteh. Ljudstvo mora za koncesije, ki jih imajo take banke, krvave žrtve doprioačati, večJH nego bi bil preillugaui din-pozicijski zaktad. Korist od tega imado pa samo pojedini upravni odboruiki, naj ee že zovejo Mauth-ner ali pa Kathrein
Iz of/ers/ce tthovnliic.
Zacetek nove sesije ogerske zbornice obeta, da bode prav zanimiv, zakaj že prvi dan stavile so hu interpelacije, ki bodo vzbudile bude debate. — Poslanec Beothv iuterpeloval je zaradi prepovedi trgovinHkega ministra BarosHa, da na zeleznifnih postajah ni smeti prodajati časopisa „Mapyar Hir-lap"; Horanszky pa je iuterpeleval ministerskega predaednika zaradi venca, ki no ga položili na grob slavoega bana Jullačita Častuiki hrvutskega potka grof Jellačič.
Vna i U e 4l r/aie,
Razmere na SrhsFceni.
Vzlic temu, da je pobral narodna nesreta srbska, razkralj Milan kopita Bvuja in ju. odnese! v Pariz, se Srbija Su vedno ue more umiriti, in redne razmere fte zdaj ne vladajo v tej dezeli, ki hi bila lahka prva da ilovanskem jugu.    Poručali   imu  že
Čitateljem svojim o nameravanem odstopu naučnega mjniatra Nikotića. O uzroku temu odstopu govorilo se je maralkaj, zdaj pa je iz Beligrajskega „Dnov-nega Lista" ruzvidno, da je minister prisiljen od-stopiti zaradi kandidata za ZajČarski Skofijski pre-Btol, a kateri no je na cerkveni sinodi prodrl metropolit Mihajl, ki se je radikalnim vladalcem na Srb-ekem zumeril zato, ker se še ni povsem t cdpovedal slovaaski ideji, dočim so zdaj v Srbiji na krrailu stojefii možje samo in zgolj Srbi — druzega pa nič.
Huftka oboroževanja. NemSki listi javljaju z nekim strahom, da je franeoska tovarna za oružje v Chatelleraultu dobila od ruske vlade nUrofiilo, izdelati pol milijona novih ruskih pušk. To bb zmatra za toliko bolj pomembno, ker Fiancija sama Se nima   dovolj Lebelovih pušk.
V  zvezi s to vznemirjajočo   vestjo,   betežijo se  tuđi pripovedke nekega amerikanskoga politika, Poultnev Bigelowa, ki   poroda,   da stoji na runkem Poljakom 300.000 vojakov,   da Be   delajo velikanuke priprave za vojno   in da   ne   premeAčajo   poljske  narodnosti vojaki v oddaljene postaje na iztok.
Italija in Nemčija.
Bivši italijanski naučni miuister, elovečf zgo-dovinar Boughi, pisal je pred kratkim feloglasnem „Berliner Tagblattu" pismo, v katerem zagovarja svojo teorijo v kougresih, kinaj bi razaojali o pre-pirih mej državaiui iu tako osigurali mir. Te teorije bo zelo uaivne, razdražile so pa vender Nemce, kajti Uoughi priporofia kot prvo sredstvo za ohra-nitev miru, da povrne Nemčija svoj plen, Alzacijo in Ljtaringijo, zopet Franciji, česar pa Nemci še nikakor ne nainerjajo storiti.
JMrnvll.           ,
0 Parnellu kot politiku govorimo na drugem mestu-, tod bodi le povedano, da Be rnzširja iz doBti veiodostojnih krogov vest, da Parritll ni urari za pljuCDico, kakor ne je iz začetka govorilo, nego da se je ustrelil. Danna pač še ni mogote o tein po-vedati kaj gotovega, radovednoat v tem oziru je pa zelo velika. Po Balmacndi — Boulauger, po Bolan-gerju — Pameti, to bi bili res čudni Blucaji.
Dopisi.
Iz Žiiženiberka G. oktobra.   [Izv. dopis]
V   225. številki   letošnjega   „Slovenca"   zaganja se oproda tukajšnje njegove garde   ob   poročevalca, ki Vam je, kakor je splošen glas,  natanfiuo opinal tu-knjšnji sbod  „Katoliško-političnega društva".    Piscu teh vrst ni naraen pobijati prigovore, ki jih navaja „Slovenčev"  dopisnik proti temu poroftilu, kajti za-trjujo in slavno uredništvo lahko potrdi,   da je isto * poteklo iz druge   roke,   ali   prepričan  je,   da bode poročevalec svoje   poročilo   k»j   lahko   branit   proti nespretnemu uapadalcu, ker poRledaji posredno pri-zaava isto, kar je povedal nupudnnec. Kolika je pač razlika, ako  se priznava, da je   bilo krog   250   po-slušalcev iu  ako bc poroča, da jih je bilo 287, inej katerimi du 20 volilcev?!   Kar se  tiče razobešanja zastav in druzih okolnosti],  posvetit Jih bode gotovo poročevalec sam, ali   dvo   stvari stn,   Uatere   treba brez odloga znvrniti, in sicer tako   kakor zaslužijo. Prvo je neotesana, rekel bi,   ostudua   piuava   sama ob sebi, drugo pa so sumničenja, iz katerih so vidi, kuko rad bi dopisun   Ž njimi   koga   ovadil   na pri-mernem mestu, samo   ko   bi se teh ovadb kdo bal in ko bi kaj husnile!
Ues, čestitati si srne „Sloveučev"   urednik na tem novem  dopisniku.   Prekrasna   je   ta   pisuvti   in ponašati se smejo i njo pofitenjaki ua Hribu in pod njim!    Seveda   radi    tacih    zaslug   lubko     „pomi-lujejo"   nas nevernike,   ki čitamo   „Narod"    alj   ki ćelo dopisujemo v „Narod"  in ki   so   zanimamo za „Rodoljuba" !   Toda 2najo naj, da se za odu pomilovanja kruto malo meni ino ter da bodemo   sloj ku prej nanprotovali ujih   pogubnemu   delovanju,   zato paše vedno vsi, ker posamen tega nikdar   delal ni, pošteno    priporočali  „Rodoljuba"   in ne „Domoljuba". Naj povemo našim nasprotuikom, da dohaja samo na Žužemberško pošto krog  70  „Rudoljubov" ter da vse to placujejo   prosti   liudje brez   sile, ne da bi »e   straSili   tifctih   opisanih   prekletev,   ki jih tro^e" mej  ljud  „Slovenčev" dopisnik  iu njegovi pomagači s prižnice, v spoveduici   ter  pri vsaki   uaj-manjši   priliki.    „Slovenčev"   dopisnik   upa   se   ue-Biamno obrekovati, da kateri od našu stranke z na-nabiraujem  „Uodoljuba"   zanomarja   svoj posel.    Le na dan z osebami iu z resnićniini dogodki dopisuiče, eicer ste podel lažnjivec! Kako si upate izreci tako trditev, kako si upate   na soluce,   ki   imate   maslo na gluvi!   Se li   ue spomiujate več,  koliko   ur ver-skega uka odpadlo je po ŽužemberŠkih šolah v tišti dobi^ ko je goreči gospod   katehet   priganjal   ljudij s polja k volitvatn   za   državni   zbor? — Ne veste li,   da   se   je   to   zgodilo tuđi tišti dau,   ko   se je
Dalje v prilogi. "W
. ..   ■ J _. _n _
Priloga „Slovenskemu Naroda" hi. 231, dnć 10. oktobra 1891.
isti gorečnež đrsal s svojo zadojo oplatjo izpređ občinske sobe v Ambrusu jnižje nižje po stopnicah do trdih kamoitih Ui?tAli ste res pozabili, da je isti tič NajsvetejSe neael k bolebnemu, pa ne ne-varno bolnemu siromaku na MaČkovci ravno ob uri, da je verne spramljevalce z istim vifijim uplivom takoj peljal k izboru volilnih m«ž oa Dvor? Kako pa, da ob isti dobi ni mogel s sv. obhajilom kopčati Ivane Lepanove z Reber, ki je umrla brez zadnjih tolažil naše Bvete vere, dusi je poslala po duhovniku in dasi je skoro vae svoje premoženje zapustila v cerkveue numene?
Hočete li, da Vam povemo tuđi ćele govore iz Vaših agitacij, da Vam naznanimo besede, ki ste jih rabili za odpravo učiteljev ip drugih uradoikov ? Prepričani smo da nećete, ker Vaša tedarija izbru-haDJa podobna ao hujtskauju ko jajce jajcu, katero hujskanje pa je po našein kazenskem zakonu javno zločinstvo, ki se kaznuje mnogo hujše, ktikor raz-žaljenje Časti in katero tuđi ne zastara v istem kratkem času! Torej za dane« samo toliko, da se v prihodnje ne zbirate več oglja na glavo ter da spoznate zakaj se z Vam i ne moremo bratiti: ue zaradi osob tem več zaradi Vašega početja, katero je kvarno rodoljubju in poštenju. Bog Dam je priča, da bi radi delovali skupno v korist in omiko naroda, a dokler ste taki,Je nemožno. Ustanovili urno si „Bralno društvo", da h čitanjem, petjem in po-fitenimi veselicami blažimo um in srce našim kra-janom, ki bi Bicer iskali razvedrila gotovo v BlabSih druščinab. Iz blagega namena ustanovila seje požarna brainba. Letos napravila se je „Posojilnka", da se pomore Biromakom iz oderuških rok ter da se obudi v njih Čut za hranitev. Gospoda nu Hribu, kakor jo imenuje „Slovenčev" dopisnik, vabila se je k so-delovanju, oziroma k podpori pri teh društvih. Nu, kako so se odzvali? O prvih dveh druStvih govorit je znani g. Ščinkovec na leci tako, da je dobil pri kazenskem Bodišči zasluženo kazen, namen posojil-nice jim je pa manj mari, kakor poslednji začikan oderuh z Reber ali Zalieca, ki misli zarujavelo svojo veet odkupiti s par goldiuarji, darovanimi za cer-kvene oamene. Povedali bi še lahko, kako glava isto gospode Bkrbi za gmoten korist občine, koliko stotakov se je pod njenim vodstvom izmetalo drugim deželam za našince, ki bi bb tu redili zastonj, kako je s stanovitnim uporom zoper zidanje sod-nega poslopja občini odvzela vsako leto več kot Čistih 500 gld. i. t. d. pa vse to pridržimo si za drugi pot. Za sedaj pa pridržite pomilovanje sebi in tištim ubogim ovčicam, ki se dajo voditi tuđi v gmotnih stvareh takim nespretnim pastirjem, kateri ne vidijo se do nosa časno korist domače občine! Vidite gospoda, to so dogodki, zaradi katerih Vam moramo nasprotovati in kateri VaB bodejo s časoma porušili, če tuđi jim dajete versko podlago, katere jim treba ni.
Razumljivo je, da bb ne moremo ogrevati za kolovodje tacih društev, katere nam priporočajo nasprotni (lomači pastiri i. Oliba pač vkup Štriha! To u a ni potrjujeta tuđi suha govora dveh shodnih govornikov, kakor sta bila natisoena v „Slovenci" in radovedni smo samo še na recept tretjega brum-nega „kolovodje", nekdaj ua Dunaji zdravnika kro-karskih „Uheljanov" io kasneje Ijubljenca eman-cipovanib lepotic Kako pač namen posvečuje sredstva!
Da, k shodu „Katoliškega druStva" naj bi ho-dili in tam zastopali svoje nazore proti takim, ki si sploh ne upajo i meti družili, kakor onih, ki jib ima imenovana gospoda ali takim, ki sploh nobenih nemajo, ker aajmanj 200 poslušalcev niti črke ne pozna. Ali res mislite, da smo zabili, kako je isto „Katolifiko društvo" pri jednakem shodu v Skotji Loki jemalo bese do nagim govornikom, ker nišo bili člani druStva, kar pa tuđi mi biti nečemo, Ako Vam je bilo do nas, povabili bi nas, kakor ste one „udličnjake", ki ste jih mastoo tiskali v „Slovencu* in BDomoljubu". Dobro, da ni trebalo purabiti več tiskarskoga crnila, ker bilo jih je bore malo. Iz S sodnih okrajev ćela — dva župana, od katerih pa jeden trdi, da je gel le zato, ker mu je velel okrajni glavar, isti ubogi mož, ki ste mu sablo tako skrhali. Res Vam je treba ponašati se, na ta Bbod; mar bi molčali, ker ste vedeli pri čem ste! Tej malo tehtni udeležbi pa ste krivi sami. ker pri volitvah ni imel milosti pred Vami noben župan, Dobeo bolj rassoden mož, neznalice, cerkvenci in jednaki Ijudje morali so se b žuganjem večnih kazni izbrati za volilne može, sedaj maoevrujte 2 ojimi, Mj dolgo ne pojdel
To vse pa je resnica tako kakor smo jo tr-dili vedno, zato naj dopisun tisto sumničenje, da obrekujeme (calumniare) shrani zase in za svoje aomislece. Reauico smo nesebično vedno poudarjali in zato nismo uklanjali vratu oni gospodi, zato pa je jeza in gnev proti nam. Ne strašimo se svojih nazorov zastopati vselej in povsodi samo molčati nečemo na javnih ehodih. Torej le hitro napravite zopet shod, povabite nas, pa ne samo kakega do-zdevnega dopisnika, ampalt tuđi njegove somiBlece, jamčite nam, da nam bode prosta beauda in slišali jih bodete, da se morda spreobrnete, ker »krajni je Čaa!   —
Iz ^Vovegumesta 6. oktobra. [Izv. dop.] Slavnost, katero je priredila narodna Ćitalnica v Noveni mestu s sodelovonjem Dolenjskega pevake^a društva dne 3. oktobra povodom imendana Nj. Ve-lecanstva cesarja, izvršila se je v poluo zadovoljstvo vsega mnogubrojnega občinatva. Posebno je kantata „Na cesarja* naudušila poslušalce, da ho ustali s svojih sedežev, klicali „živio" in „slavu" ter pokazali s tem udanoBt do premilega vlndarja.
Seveda se moramo za to, da se je HlavnoHt tako izvrstno posrećila, pred voem zahvaliti izbornomu vodstvu in neutrudljivi marljivosti našega pevnvodje J. Tučeka, kateri je res v kratkem času mnogo dosegel z moćmi, ki mu stoje na razpola-ganje, To se je kazalo osobito pri drugi točki „Divju rožica", katero je burno odobravanje tako dolgo spremljevalo, dokler jo nišo naše vrle pevke Se jedenkrat ponovile. Mej drugimi točkami prijal je občinstvu posebno tuđi Šubertov bariton-solo „Popotnik", katerega je pel g. J. Grm apremljevan na glasovirji od znane domoljubne gospodičine M. Ualter.
S to slavnoBtjo je Novo meBto zopet pokazalo, kako udano je svojemu vladar ju ; Harno Skoda, da se vznemirja taka mirno in pohlevno ljudstvo, kakor je Novomeško prebivalstvo, nekaj časa Bern z brezobzirnira in breztaktnim poBtopanjem moža, ka-terega naloga bi bila, čutila ljudstva spoštovati, ne pa mu kratiti njegov dober   glas na nečuven način ?
Domače stvari.
—   (Konfiskacija.) VčerajSnjo Številko našega lista zaplenilo nam je  državno  pravdoiStvo zaradi   dopisa   iz Drage,   v katerem   je bil   govor   o t amošjih razmerab.
—   (Maudat gosp. Jos. Gorupa.) Mnogo odličnih volilcev iz Postojine obrniio ne je do „Slov. društva" z vlogo, v kateri gospodu Gorupu izrekajo neomejeno zaupanje, „Slov  društvu*  pn prosijo, da bi gospoda 6 oru pa preproailo,  naj bi se dal z nova voliti v deželni   zbor.    Kakor   čujemo,   bode  odbor „Slov. društva"  drage volje izpoloil   to   naročilo. — DenaBnji  „Laib.   VVochenblatt"  priobčuje novico   da se iz radikalne strani   go»p. dr. Majaron   poteza za izpraznjeni deželnozborski mandat in da je v ta namen imel ta tetlen posvetovanje v  Pontojini.    To pa je prava praveata raca ,Wochenb)attova", kakor tuđi njegovo poročilo,   da se je „radikalskega"   po-svetovanja udeležil ćelo Postojinski pospud  nkrajut glavar. To poslednje poročilo nima drugega namena, kakor hujskati zoper osebo gospoda glavarja, kateri se je pretiranim neraškutarjera  v  Postoj ini zameril, ker   pri   zadnji   občinski   volitvi   ni hotel podpirati nemškutarskega   rovanja   /opor   doaedanje   poštene zastopnike trSkega gospodarstva.
—  (MSlovenec°) bavi se v predvčerajžnji šte-vilki z   nedolžnim   našim  tlančičem o   „rimskih de-monstracijah".    Zlasti   ga   skrbi   naša   lojp'nost   in skuSa jo sumničiti, kakor   je   to že   stara   njegova navada.   Bodi mu!   Očitanja, s katerimi nas obsipa v svojem članku, so kar ame&na.  Kdo bi bil mislil, da   bodo   izkušeni   novinari i    pisali   tako   nerodno! „Slovenee"   nam   očita  uelujaluost,   ker   smo  povedali, da so Italijani prelili -m svoio pohtiško Bvobodo (brez kUcajev!) veliko   krvi,  ter pravi,   da  smo  se postavili na ta način na protiavBtiijsko stališče. Izborno!   Nedosežno!   Piramidalno!   Po tej teoriji so nelojalni   tuđi  vsi   avstrijski  državniki   ki  so   priznali zjediujeno Italijo, ogerski  državaiki, ki se ude-ležujejo   slavnostij   v   spomin   inaU jarak ih     vstaSev itd. itd.    Ali ni to smešnoV   — Tuđi o „absolutni narodni ideji"   kvasi I   j»   ilankar   nekaj, « tem   pa gotovo nikogar  ne   bode   preslepil,   niti   svojih  pla-čujočih naroCnikov ne.   „Slovenec"   trdi,   „da sh ttb-solutna narodna ideja"  nestrinja z obstankom naAe države, da bi pu tej ideji iiiurah južni del Tirolsku, Trst in pa laSki  del Istre pripasti Italiji, nemSki
del Avstrije pa Nemčiji*, in nam očita, da smo zagovorniki te ideje. — Da amo res piistaši take do skrajnosti pritirane ideje, morali bi zahtevati, da se združijo z bodočo Slovenijo tuđi beueSki in oger-ski Slovenci. Smo-Ii to storili v svojem Članku? Čemu nam torej potikati ideje kateiih nismo izrazili? „Calumniare" . . .! Kaki so uaši nazori o „ab-solutni narodni ideji" to kaže naSe političko delo-vanje, kar pa čenČa ^Slovenec", izmislil si je sam. Na vse drugo govoričenje ne vidi se nam potrebno odgovarjati. Nn^i postanci imado dovolj drupega dela nego uplivati na „rešenje rimskega vprašanja", ki je rešeno že 20 let. — Brez vse zanimivosti pa .Slovenčev" članek le ni, kajti trditev njegova, da bi na podUgi absolutno narodne ideje moral pripasti Italiji tuđi Trst, je vredna, da jo iznesemo pred naše čitatelje. Doslej smo mislili, da je Trst vsaj deloma Hloveusko tnesto, „Slovcnec" nas je pa poučil, da je čisto italijanskr) in /da? stoprav ome-jemo, zakaj so se odpravile slovensfee propovedi. Kolikor Trsfi ftp in ituhianHkcga, toliko «a bodo za „abBolutno narodno idojo" uaredili zrelega — „Slovence"  in  pristaši njegovi.
—   (Slovensko g I o d a 1 i š č e.)   Opozarjamo na jutrajšnjo slovensko predstavo, pri kateri se bo-deta  igrali   dve iz vir ni slovenski igri.   Gledališki list prijavljamo  na drugem mestu.
—   (Občui   zbor   „Glasbene Matice".) Opozarjamo  vse člano  „Glasbene Matice"  še judeu-krat na   redni občni   zbor društva,   ki   bode danes Boboto zvečer ob 7. uri v novih prostorih društveoih (Knežji dvorec   II.  nadBtropje).    Dnevni   red zboro-vanja smo že naznanili.
—  (Iz pisarne D rama ti Čnega društva.) Na   polju   slovenske   dramatične   književnosti zabe-ležiti nam je nov   proizvod.  Dramatičnomu   društvu izročil je oamreč   gosp   dr. Jos. Vošnjak izvMrno dramo „L epa Vida". Soov je jako popularna vsled narodnih    pesmi   in   vsled   uporabe v naši kujižev-nosti.   Drama se bode predstavljala še v tej gleda-liski dobi, in sicer v novem deželnem gledališču. —
Na   oder   priđe   tuđi Jurčifceva:   „Veronika   de-seniSka".
—   (Nepovabljeni, paveudervabljeni go8tje v čitalnici.)   Predvčeraj   zvečer imel  je mešan zbor  Dramatičnega društva skupno Bkušnjo za pribodnjo opereto. Lepi novi zbor privabil je s svojim ubranim  petjem ailn<» množico   ljudstva   pred   čital-nično poslupje, tako da jo na ulici mej čitalnico in kazino bilo vae crno   Mimoqrodofi tujci, ki bo mislili, da   je v zpornjih   prostorih   čitalnice   kaka ve-aelica,  pribajali  bo  mnogoštevilno (dame in gospodje) v čitalnico ter so hoteli   plačati  uBtopnino,    ceš   da bi se rad« udeležili  veBolice.    No,   ko pa   ne jim je reklo,  da ne poje kako društvo,   ampak   da   se de-lajo priprave za prihodnjo slovensko opereto,  odftla je tuja gospoda smeie:   „Ach so! Ach so!"
—   (Družbi   bv.  Cilira   ju   Metoda)   je poslala   njena   podružnica   pri   Sv.  Ivanu   v Trstu 100   gld.,   da   se   vpiče   svetoivanska   župnija   kot
pokroviteljica. — Naj bodri vzgled vrle te podružnice ob daljnih obalih adrijuuakega moija druge naše podružnice po slovenski domovini k jednaki požrtovalnosti za vorsko-narodne namene. Vodstvo  družbe sv. Cirila in Metoda.
—   (Klub amaterjev — fotografov   v Ljubljani)   ima   v ponedeljek,   dnć   12. oktobra, zvečer ob 8. uri svojo  mesečno   sejo   v društvenih prostorih:   Pred škofijo št   16.   Goatje dobro došli!
Odbor.
—   (Hymen.)   Danes zjutruj   poročil ae je v fami cerkvi sv. Petra v Ljubljani  g. Iv. Smolič, uradnik južne   železnice, z gospodično Zotijo Pod-krajftkovo iz Ljubljane.
—    („Slavčeva"   puvska   Šola.)    Pevsko društvo  „Slavec"  naznanja   vsem prijateljem in go-jiteljem   petja,   da   se   otvori dne   20. t. ni. pevska Šola.   Tej soli je namen podati začetnikom osnovan pouk   v petju   ter   jih   toliko   usposobiti,   da   mogo potem nastupiti v   zboru pri  javnih društvenih   ve-selicab in koncertih.   Pouk je brezplačen   Sposobne pevce   »prejme   BSluvectt   moj   člane,   ki   imajo  vae pravice v zmislu društvejih pravil.    Bolj kakor te bode    privabile t nove    povce   društvu    samo   petje. Pevski zbor   „sittvćuv"   sestavljau je,   kakor zuano, iz aređnjega stanu, torej iz stanu, katerega zastopa vočina   ljubljanskoga   probivnlutva,   in  ravno   vsled tnga je pričakovati, da  „Slavčev" poziv najde obil-nega odziva. „Slavec"   prireja koncerte in veselico, katerih se udeležuje  najodličnejfte  obČinHtvo, ki pa
8o vender v prvi vrati uamenjeoe srednjemu stanu. Zategadelj naj se predramijo člani srednjega stanu, ter si naj napravi jo zbor, ki bode njim v zabavo in v njih ponos.
—   (Potr je na   u 6 na knjiga.)   Visoko naučno   ministerstvo je potrdilo  .Slovensko-nem-Sko slovnico   z   berilom   za  obrtne Sole", katero je spisa! c. kr. strokovni učitelj Da tukajSnji obrtni   soli,   g. Anton Funtek. Knjiga   je   izSIa v c. kr. zalogi Bolskih kojig na Dunaji in stane vezana 35 kr.
—   (VojaSka godba)   svira  jutri opoludne v „Zvezdi".   Tretja točka  programa je: Dvofak, Slova neki   plesi štev.   8. Dalje je   na programu di-vertiBBomet    iz   opere    „Carmen"   in   „Nizozemska himna" itd.
—   (Pregleđni Bhod) vršil se bode letos za Ljubljansko  me sto   12. dan oktobra   za vojake peS-polkov in za lovce.    13. dan oktobra   pa za vojake vseh drugih krdelj, in sicer  ob 9. uri dopoludne v ŠentpettTHki vojaSnici.
—   (Tedenski  izkaz   o  zdravstvenom stiiuji    inestne    občine   Ljubljanske)   od 27. septembra do 3. oktobra.   Novorojencev bilo je 13, mrtvorojenec  1,  umrlih  19, mej njimi za  grižo 1, zu dušljiv. kaSljem 1,  za vratico (davico)  1,   za razlićniini   boleznimi  16,   okupaj   19.    Mej  umrlimi bilo   jw   tujcev 5,   iz zavodov U,    Za infekcijoznimi bolezuitui   bo   obeleli   za ošpicami   1, za ti fuz om  1, za grižo  3, za vratico  1.
—  (Predvterajžnji   m e h e č n i živinski se me nj) je bil Btabo obiskan, kar je pripisati temu, da ae v  mnogih krajita dežele ni   vedelo, ali  je   ži-vinaki eemenj  zaradi kužnih boleznij   goveje   živine Bploh  dovoljan ali  ne, iu pa slabo vrenae.  Prignalo be je  J6!> konj in volov, 117 krav, 46 telet, vkupe 434 giiiv.  Goveja živiua se je sploh dobro prodajala, ker )u draginia   vedoo večja ia aieer za to, kor so soseduu dežele proti  Kranjski   zaradi živinske kuge na parkljih in gobcih zaprte.  Kupčev je bilo dovolj, živine, pa malo   S kouji je bila kupci ja srednja.
—   (4 0 00 na i ndek su.) Iz Škufjeloke javlja se uum  nastopDa inićna no vica;    , V tukajšaji čital-nici ]e „nezuuu"    junak iz   ravno   izšle  10. đtevilke „Ljubljanskega   Zvona"    iztrgal    strani    570—590, ca katerih  je tiskano nadaljevunje   zanimive   fantazije  .4000"' ;  dotične liste   je   potem   raztrgal, raz-trgane /.opet  v zvezek utožil,  nad napia  „4000"   pa je ztipisal  z od svete jeze  tresoco »e  roku „Skandal in sramota". — Bum! Anathema sit! Ubogi dr. Ne-veaodku!    Menda   nepozuati   ekskomunikaut   vender ni Dade! pristne svoje   fotogratije v  ,4000"?   Inače nam ultoraj  ni umljivo,  čemu   bi se bil  tako  ruzto-gotil  ntnl »tvanu i,  ki se hodu vrđile So le ćez 2000 let   Sicer  pa svetujemo ŠkufjeloSki čituinici, da naj jezico tinte^a junaka — ako &a zasači  —   ohladi  z malo obtožbico po §   1G8.  k. z., ki govori o hudob-uein    poškodovanji   tuje   lastnine.    „Klin s klinom" dejal je zadnju-  .Slovent-c" !
—   (Iz  Postojiue) dohaja nam  tužua  vest, da je umri vri    narodnjak g. dr. Ivan Pitanu c, odvt-tnik iu bivši predBednik čitalnico in posojilnice. Pokojni  bil je v  aajlepSi   moški dobi   43  let.    Bodi mu blag Hpomiu'
—   (Smrt    vsled   preobilega   žganja.) Te doi  uašli ao  v  VevĆah   pred hiSo posestnika D. na vuzu mrtvoga nečega 401etnega delavca.  Prejšnji večer špil  je bil za stavo dva  litra žganja in gotovo vsled tega naSel aiurt.   Žalosten   dokaz   Kako graje vredne so  ruke brezutnne stave.
—   (Iz Ribnice)   na Dolenjskein   se nam z dne  8.  oktobru  t.  1. poroča:     V včerajSnji seji  tu-ktijšujega  krajnega   šolakega    sveta   bil   je izvoljuu načelnikom   guspod   Fr. Višoikar, c. kr. okrajni aodoik in deželni   poalanec,   njegovim namestnikoni goBp.  Fr.   Erhovnic   c    kr.   notar   in   župan.   — Dežalna cesta HibniSke^a okraja, katero je letos si. de&elni   odbor v lastno oskrbovanje   prevzel,   m pridno   nasipa.    S tem, da se ta proga zboljša in v  jeduukomeruo   dobro   stanje   spravi,   olajšal   in povzdignil se bode tukajšnji promet zdatno.    Ljudstvo je jako hvaležno iu pripozna važnost te koristne naprave.
—   (Kranjsko govejo živino) pričeli ho zadnji    čas,   kakur   prej    na   Bavarsko, Tirolsko  iu Švico, ziv niski    kupci    pokupuvati na    Moravsko. Na vsukein semuji   so zadnji čas   moravski živinski trgovci pokupili po  20 do 4o glav goveje živine in B tem  ceno  jako  povzdigniii.
—    (Hranimo   i u   poaojiluo   društvo na Ptuji) daio je v III. četrtletji  295 proSnikom
posojil za 51 338 gld., vrnilo se je na posojilo 32560 gld. 8 kr. Novih ulog bilo je za 57.702 gld. 69 kr., isplaCalo pa se je na uloge 34.422 gld. 82 kr. Novih udov pristopilo je v teku ten tren mesecev 97.
—  (Pred 125 leti) je naslov lični knjižici, katero je spisal ob priliki razstave GoriSke in svojim rojakom posveti! marljivi g. Klavžar.    Knjižica sestavljena je prav spretno   in Čitatelj   najde v njej mnogo zanimivih podrobnost i j o nstsnovi in delovanji kmetijske družbe  Goriške od  nje  početka   do  da-naSnjega dne. Ker se je v razstavi prodalo le malo knjižic, priložila je zadnja „Nova Soča* za vse na-roCnike svoje omenjeno knjižico, da vsaj  tako priđe mej ljudi in   obžaluje, da ima marljivi »esUvljavec poleg veličega svojega truda se gmotno Škodo. Naj bi se knjižica   razfiirjovala  marljivo   mej   GoriSkimi Slovenci, ka ter im je namenjena v prvi vrsti, a tuđi drugi Slovenci segli naj bi po njej, daše izdajatelju pokrijejo vsaj gmotni stroski.
—(Slovausko pevako druStvo v Trstu) imelo bode svoj redni obCni zbor v ne-deljo 18. oktobra v prostorih sDelavskega podpor-nega društva".
—   (.Dijaflka kuhinja" v Trstu) imela je v Solskem letu 1890/91. dohodka 351 gld. 5 kr., stroškov pa 260 gld. 64 kr. Povprečno dobivalo je obt'd dvakrat na teden 17 okoličaoskih dijakov   na gimnaziji   TržaSki.    Slovaoska   čitalnica   odprla   je blagohotno svoje prostore .dijafiki kuhinji*. Njej in veem blagim dobrotnikom,   ki so podpirali   ta   pre-koristni   zavod,   izreka   odbor   najtoplejo   hvalo   in nado, da ostanejo naklonjeni tuđi nadalje domoljubnomu  podjetju.
—    (Rojansko    posojilno   i n   k o n -šumno društvo) vsprejema nove ude in  upla-čila vsako uedeljo in praznik   od   9.—10. ure  zju-traj in 4—5. ure popoludne, in sicer do  24. t. ra. v pevski sobi društva  „Zarja", pozneje pa  v društveni gostilni  pred cerkvijo v Rojauu.
—   (Služba pomorskega kaplana.)   Pri c. in kr. vojni  mornarici   izpraznjeno je   luesto po-moskega kaplana 2. reda. Zahteva se popolno znanje uetuškega  iu jenega južuoslovanskega   ter  zadostno znanje laakega jezika. Prosilec ne srne biti vec kot 35  let   star in   mora i meti   vsaj 4 leta   dovršena v civilni službi. Prošnje do 31. t. m. potom  c.   in kr. žiipmjskega urada v Pulji-Pola na vojno miaisterstvo-(IleichH • Kriegs - Ministerium Marine - Section, \¥ien.) Služim  IX. dijetni razred, stanovnina io   plačilo za filužabnika.
—     (Nepri stransk   (?)   gimnazijaloi vod j a.)    „SUdst. Post"   priobčuje   jako   nestrpno pisano pismo   nečega Gredlerja, direktorja ua gimnaziji  v Bolcanu,   ki karakterizuje  nemdko oholost. Pismu doilo je uekemu slovenskemu gimnasijcu, ki je prosil   biti   vsprejet   na   gimnazijo v Bolcanu in trn glasi:  ,Sie sind heute echon der zweite Krainer Student, vvelcher um Aufaahme nachaucht,   ho dass icb bald    nicbts   anderes   mebr   zu   thun batte als zackuahafte Sloveuen abzuweisen — obvvohl icb'a seit   Jahrep   geachworen,   keine   Krainer   mehr   in unsur Gymnasium aufzunehmen;   was   Sie   allseitig wiH8eu lassen koanen.   Ihre Zeugnisse folgen somit zuiiick.    Bozen,   ara   22. August   1891.    Grredler, Director.    Original    pisma   ima   uredništvo   „Siidat. Post".
—   (100.000   in 50.000   goldinarjev) bta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že prihod nj i  teden.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Lvov 8. oktobra. Poslanec Kozlovski izrazil se je na volilnem shodu, da ne kaže preveč ojačiti položaj levice, ker bi ta uteg-nilo škodovati TaarTeu in avtonomističnim članom njegovega ministerstva. Poljaki morajo vzdržati Taaffea. Le kroni na ljubo so se skazali prijazne levici.
Sofija H. oktobra. Provizorična trgovinska pogodba z Angleško, ki poteče z dnem ]. januvarja 1892 1., podaljšala se bo po obojestranskein   sporazumljenji   za  jedno   leto.
Pariz 8. oktobra. Carnot vsprejel danes zjutraj ruskega generala Auenkova.
London 8. oktobra. Pariški dopisnik v „Times" poroča, da se bode pogodba zveze mej  Francijo   in Rusijo   podpisala   v  kratkem.
Berolin 8. oktobra. Iz Peterburga se poroča,   da   bode   car po končaneni posetu  v
Kodanji,   ki je proraftanjen   na 15 dnij, prav »otovo priŠel za veČ dnij v Berolin.
Dunaj 9. oktobra. Deželni zbori sešli 3e bodo meseca jannarja.
Dunaj 9. oktobra. Klob zjeđinjene levice vsprejel včeraj predlog* Chlumeckega za okraf-Sanje budgetnega posvetovanja. Poljski inHohen-vvartov klub pritrdila sta predlogu Chlumeckega.
Sarajevo 9. oktobra. Včerai je bila plenarna seja železniške konference, Claui od-potovali so danes.
Berolin 9. oktobra. „Saalezeitung* javlja, da bode poklonil cesar Viljem Šuvalovu svojo sliko ter da ostane vsleđ želje cesarjeve Šuvalov na svojem poslaniškem mestu v Be-rolinu.
Stuttgart 9. oktobra. Takoj po dohodu polozil nemški cesar venec na krsto kraljevo in opravil molitev. Ponoći došla Mihael Niko-lajevič in bavarski princ Ludovik, včeraj popoludne pa pruski princ Henrik.
MarseUle 9. oktobra. Proti nv u istrom opetovane sovražne demonstracije; popoludne pri odhodu iz .prefekture, ponoći po banketu velika množica spremljevala psikaje in žviž-gaje ministre. Već osob zaprli. Marseilčani so baje razburjeni zaradi tega, ker vlada ni predlagala državne podpore za dela, ki imajo zbolj-šati zdravstveni stan mesta.
London 9. oktobra. Nameravano poto-vanje princa Waleskega na dvor v Kodanj se je odgodilo.
Dunaj 10. oktobra. Nadvojvoda Al-breht zbolel vsled prehlajenja.
Dunaj 10. oktobra. Finančni minister predložil državni proračun. Vsa potrebščina je 584,620.378 gld., pokritja 585,238.262 gld., Preostanka je torej 617.000 gld. Dohodkov je proti lanskemu letu za 16,862.741 gld. več. Skupni stroski pomnožili so se za 3,035.734 gld.
Razne vesti.
*   (PraSka raz stava.)  Do nedelje bode do-vrSena prva Četrtina tretjega milijona obiskovalcev. Število naraslo   je   že do zdaj   na   2,200.000 oseb, ki bo   obiakale   razetavo   Dopolnitev    prve    ćetrtine tretjega milijooa slavila su bude na priuieren način.
*  (Kruh za stradajoće oamestu šampanjca.)    Kakor   poroča   „Graždanio", sklenili   go Čaetuiki   raznih   gardakih   polkov  v   Peteiburgu,   da ne   bodo   pili   Šampanjca pri plavnostuib pojeiimah, oego da se bode  denar purabil  za   pod poro strada-joćih v raznih pokrajinah.
*  (A vatro-Oger ka na razstavi v Chi-cagu.) Vladi avstrijska in ogeraku sta se baje dogovorili,   da  bode   Avatrija   otiuijelao   zautopana   na avetovni   razstavi    v   Cbicagu.    V   državnim   zboru tostrsnskera   zahteval   se  bode   v   to svrho   kredit 180.000 goldinarjev.
*  (Grozen čin b lažne. )   V   Mustri h tu na Nizozemskem zadavila je zbiaznela dekia petero otrok, katere je imela varovati.    Ko   «o jo zaprli, izjavila je, da jedini povod  groznemu  činu   je   bio,   ker jo je veselil smrtni boj nesrečnih Žrtev.
*  ( Na j v ečja meata na zhid I ji.) Po naj-novejfiih   geografsko-BtatiBtiških   tabeiuU za 1.  1891-92, katere je   izdal Fr. Juraachek,  je zdaj   na   vsej zemlji  232 mest, ki imajo preko   100.000  prehival-cev. Nad milijon prebirelcev ima 14 innst, uamreft : London 5.6 m., Pariz 2.3 ra., Bernlin  1.6  in., Novi Jork 1.6 m., Peking  1.6 m., Kanton  1.6 m., Tokio 14  m.,  Dunaj   13 ra., Chicago 1.1 m., Philadeiphia, Sučav, Siangtan,  Siogan   in  Ćančav   po   1   milijun. Mej  Vi   do   1   milijona   prebivalcov   ima   18   mest, mej 300.000 do 500.000 prebivalcev 31  meat, mei 200.000 do 800.000  prebivalcev  39 iu mej 100.000 do  200.000 prebivalcev   130 ruest.
Odprto pismo gospoda gospoda N. N. v Trnji na Pivki.
Mora je polna, prepolna, da zvrhana! Z lažjo in obrekovanjem ne boste dateč priflli.
Za danes Vam kličem v sporuin beaeie modre ga Siraha 38. 15.: „Proklet je podpihova-lec i n dvojezić ni k; zakaj med mnogimi, ki žive v miru, napravi ziuešnjave".
V Trnji, dne 8. oktobra  1891.
ŠUplto Jelenec,
učitelj.
Bratje „Sokoli"!
Danes zvećer ima atrelaki klub „Sokola" prvo Htrelfauje v steklenem salonu gostilue pri Ferliucu. — Odbor vabi vao člaoe, ki žele piiatopiti etrel-skemu klubu, da pridejo ob 8. uri.
V Ljubljani  10. oktobra 1891.
Odbor.
šiBv, 2. Sloiaosko gledallifr t Ljubljani, Qr. pr. 44?.
V nedejjo, dn4 11. oktobra 1891. "V   «lv©T-n«il   JJublJunsilco   dltaJnlce.
V Ljubljano jo dajmo!
Izvorna veseloigra v  treh dejanjih. Spiaal Josip Ogrinec. Režiser gosp. Ignacij  Borltnik.
OSOBE: Gašpar Srebrin, malomelčan in
vinski trgovec .    .    .    gospod Verovfiek. Botija, njegova žena    ....    gospa Danilova.
Maricu nj i j ina hči.....gospa Borttruk-Zvonarjeva.
Mirko Snoj, dr. pravdoslovja   .    gospod Danilo.
Ncža, đekla.......gospica Nitfrinova,
Pavle, hlapec......gospod Srien.
Prvi svat   ........    gospod Zelko.
Drugi svat.......gospod Kotar.
Prvo in tretje dejanje  vrli se v nekem manjem   mostu   na Kranjskem, drugo v Ljabljani.
V tačetka prvihrat t
To je moja maksima!
Veseloigra v jednem dejanja.   — Spiaal Alfon« Piree.
O?OBE:
Ivan Koren, bivfii trgovec.....    gospod Borstnik.
Mirija, njegova BOproga      ,    .    ,    .    .    gospica Kozjakova.
Anica, njiju hči........    gospica Slavćeva.
Dr. Fran BožiČ, advokatski kandidat  .    gOBpod LovSin.
Hinko Meiuljček, trgovec    .....    gospod Perdan.
Micika hisina pri Korenovih   ....    gospica   Holijelova. Godi se sedanji 4as v slovenskom meetu.
Mllgnren mđravllen uspeh. Vbouj, ktitere vslod zapretJH ali slaboga prebavljenja napenja, tišoi, jih glava boli, ki nemajo slasti) do jedij in ali jim je drugaćo slabo Bomaga gotovo priatni „Moll-ov Soidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpofiilja po pofitneui povzetji A. Moli, lekarnar, c. io kr. dvonji založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lek&rn&h po đezeli zahtevaj bg izrecno Moll-ov preparat z njegovo varBtvono znainko in podprsora.                                                                     4 (4 — 1.1)
Listnica uredništva:
Gosp. B. F. T Sredi i 6 i. Porabili bodem o bodoči teden. Do%daj primankovalo nara je prostor*.
(Josp. dopisniku is Velikih L»4Č. Za danes ne-mogote. Prlde v ponedeljek.
Gosp. J. M. v Me I ka. Zaradi pomankanja prostora morali urno odložiti Vai spis, ki je bil ie natisnen v vće-rajšnji   konfiskovani Stevilki, do ponedeljka.
Loterljiie ir«ćk« 7. oktobra. V  Pragi:       72,       15,       21,      82,      70.
TlUcI:
8. oktobra.
Pri Mallftj: Pick, Scfavvarz, Jurt, Klugseisen, Kost-ler z Uunaja. — Paulitach ia Soloogntdii. — Wci^Uin s Kr&kcgu. — Gutman iz Gradca. — Dogunotz iz Velikih Laflč. — Dr. llavliček iz Broda. — llartfeld ii Brna. — Fl.   Hiiter  iz Celja.  —  Kohu \z Monakova.
Pri felouiit Dr. Stipek, Neher, Gigl, Geirin^er, Fi-Bcher z Dunajn. — Ilttnignmn is Kočevja. ~ Szedit iz Budimpešte. — Scbonteg iz Hercegovine. — Schutz iz Novela mesni. — Kukman iz Puija. — Jurca iz FoHtojine. — Pevc isc Monsikova. — Povc iz Dola.  — Levak z Roke.
Pri bnrnrak«m dvora : Kan kl iz Kočovja. — Stritot' u Starega trga. — Touiitach it Trbiža. — Mnuser iz Zuricha.
Pri KVHlrlJakeiu cessirjl : Habbcrgor iz Borovnice.
Pri Juiuvui kolodvoru i Križaj \i Colovca. — Rointhaler iz Bolcana. — Stepan, Seitz iz Rovinja. — Lav-ri6  z Brti/.jn.  — L'iischnor -l D imaju. — Tavčor  iz Sevmce.
Uiurll so v fl<|iablja«ii:
7.  oktobra: Marija Stepic,  dđlavdeva hAi, 4 meaeco, StreliSko uiica at. 11,   katar  v ćrevih. — Marjotn   GroSelj, dulavka, <il  It't, av. Jakoba trg St. 11, arftna hiba.
8.  oktobra: Antoiuja   Filipić,   delavčeva hi\,   4   me-eeco,   Stroliftkt*   ulioe   it.  U, bofjnst.  —   Ivana   AuŽIovar, kuharica Jf>  let, av. Jakoba nabrežjo At. 31, jetika.
'.)     oktobra:   Giril   Knez,  pomoČneKa   uradi.ika   sin, 1 mcst'c, Ilovca St. 31, bozjast,  — lioialija Zoratti, želer.n. uraduika  vdova, bd let, Kravja doliua It. 11, starost. V dežulni  b o t u t c i:
7- oktobra: Matija Čorinak, delavec, 56 let, carcl-nomatoBia.
8. oktobra: Fran Potrliu, dcluvoo, 50 let, rak v že-iodci.
Meteorologično  porodilo.
o	Čas opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	'Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v lutn.    |
9. oki  l| S.okt.	7. zjatraj 2. popol. 9. zvefier 7. zj titraj 2. popol. 9. zve&er	735*6 mm. 735-2 mm. 7345 mm.	12 6° C 14 8« C 13 6° C	si. jzh. si. 8VZ. brezv.	dež. dož. dež.	1 28 40u.| dežja. ,
		735-3 mm. 736-5 sun. 738-0 obi.	120« C lf>-2° C 1^'8'C	si. szh. si. szh. si. szh.	obi. obi. obi.	G-80 mm. deija. i
8r«<lnja  toinperatura   13*7° in   13'3°,   eh  1-1° in  08° nad uortualom.
dnć 10. oktobra t. 1.
(lsvirno telegrafiAuo porobilo.)
včeraj      —             dano«
Papiru* reut«.....gld.   91U5      —  Kld    9140
SrebrnK ronu    .....      ,      9105       —    ,      9115
Zlata  renta.......10940       —     „     109 20
6°/0 tuarena  reuta   ....       „     U»230        —      „     Io2-10
Akcijo uiirudno haok«    .    .       „   1014 —        —      „ 1015 —
Kreditm;  afcciit? .....       a     283 25        —     „     2«4-'25
London......r     u 7 45        —      ,     i 17 40
Srebro .    .    . # .         .    .    .      t           —         —      „     —__
Napol. ..."......        9-31        —     .          9*9
U. kr. (tekmi......       t             n8        —     ,          ;>-57
Nemftk« njarkf......57 72»/,   —     .       57 60
Tužnim srcem sporofiamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes v jntro ob 7   uri nas ljubljeni  soprog,  oziroma ofie,   gospod
dr. Ivan Pitamic,
odvetnik v Postojini,
po kratki a zelo nmćni bolezni y 43. let« svoje starosti, previđen s bt. zakramenti za nmirajočo, mirno v Gospoda znspal.
Trnplo predrazega ranjcega se bode v soboto 10. oktobra, ob 4. uri po peludne, na tukajSnje po-kopalifiće k večnemn poiitka preneslo.
Sv. ma6e zadufinice brale se bodo v fami cerkvi Postojinski.
Nepozabljivega ranjcega priporofiamo v blag spomin in molitev.
V Postoj ni, dne 9. septembra 1890
Irena IMtarale roj. Marleltl pl. Nreuioalav,
soproga. Al«k«an<l«r in L«osUd» Pltamfc,
,                     otroka.                        {«57)
Zahvala.
Za milo sočutje o smrti nafte drage, iskreno ljubljeno, nepozabljene soproge, oziroma uint^rc in suMtre, gospe
Marije Knez roj. Debevec
soproge c. kr. davkarskega kontrolorjn
i/.rekamo sorodnikum, prijateljem, znancem, častiti (hihdvftćini, gospodom uradnikom, vrlim pcvcuui za gitiljivo petjo, darovateljem krasnih vencev in vsem drugim za izhazano soialje in prelepi sprovod na pokopalifi£e, najtoplejio zahvalo.
Za ti čin a, dne 7. oktobra 1891.
(8>3)                                 Žalujoči ostali.
©GLAVNO SKLADISTL
najčisffjo tužne poznate kas najbolje okrepljujuće pide,
I kta likesM lUk proti trajnon kailju plućoio« I Islidoa bolsstl grkljs«« I proti Miburilni katar«,
HIXKE MATTOMJV
Karlovi vari i Widn.
Od pluga do krone.
Dbširen zgodovinski roman,
zajet iz kranjske povestnice.
(74.^—23)
Karolu Till-u
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
Vse                 (4f>«—19)
šolske potrebščine
za pisanje,   risanje   in  slikanje,   za vse sole po naročilu gg. profesorjev.
Velika izbera
risalnih skladnikov, risal itd.
puškar
v Rorovljnh (Ferlafh) n;t  lioroškem
i/.delujf in  prodaja   vssikovrstne   novo   piiMk«*   in  revoN v«>r)«>  tiT  vn« lovNke  prlprHve,   ptttroM«   tur đruK<>
mlri'l|iTO  po najnižjib   ocu uli. —  CttAkit s*i» vse   pr«< MkaArn«   na  ccb. kr. izkudavali&iM   ter    /MznHiiuMiovane   /. znaniko toga zavodu.                   (175—<52)
Za izbornost blaga Jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Koroćki
Steklenice se poln<; naravnost z vrele«.
W*T Najizboraejša slatina ""•B
Isvrntuo BdrHTllu, ako hu u?.ivH z tu Iskoni ali Hladkorjein, xla»ti ma kMMl|H|w<'e otrokf, — zdravico ma bolnik<> nu selotlct in uieliur)! Arpeče, is kainralićne in uialokrvuc l|n<ll.
pri 91. K. N1/1*A!V-ii.       a4i»-i)
Čitaj in čudi se!
Kcr jo velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik seru jaz, so mi jo naročito, da naj vso za-lotfo finih
žepnih ur
/.ii VHftko ceno spečam in prodam in zatorej dobi vsak na-ročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlntoimitiranem okrovu za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg tega vsnk navodnik, ki se fcklicuje na ta li.st, fio prekrasno, fino pozlaćeno                         (832—1)
urno vcrižlco
z /apornico mnitionj.
Dre posije po poStnena povzetji
Dun^jska komisijska zaloga ur
S.  Đlodek
H 3 Schreigasse 9 S.
NB. NeugajujoĆe se brez ugoCnrjanja nuznj vzame.
Naznanilo.
V
Čast  mi je javiti  alav. občinstvu,  da  duspem
za  stalno  prebivanje v Ljubljano
dne  12. oktobra..
Z odličnim apoštovanjem                         1838—2)
J. ^€JI \\ EIliER, zoboz<lravnik.
Kranjske klopaše
%t;4>l   iđ. «lol>re^»  hvIhjnUc^u   iuomi«   dobe  se   vniiU   <lan4
kukor tuđi
kloliasicB za speci, krvave in jetrne klobase iB mrežna ječenka.
Vnanja naroČila izvršć se točno po poštnem povzetji.
mesarica                         <ru-2)
gostilničarska obrt
na' jako obljudenem kraji stolnega mesta I^|ul>-ljnne odilH se takoj stalno ali pa pn dogovoru v najem — NataD^npjc bp izv« pri goap. Ferdinandu Braunseisu, na Bregu št. 18.                         (823—3)
[.vsprejmo 8« takoj za naturanje nnrofill na tovarni- I fiko izdclktt, ki ho mojfo povsmd prodajuti. — '>O-S| ntidbfl   vaprujoiim F- IIttm&f'«>k,   I*r»Kiu   1050/II."[
Kwlzfloya protinova tefočina
bolesti utešujoće domaće zdravilo.
U&~~ Gena Jedne ateklenice 1 gld. ~W
Kwiz<loi4- itl\<-«i!itruc kH|»li«*e< zh zot><>. 1 :>>r-kh'MU'H f>0 ki'
■iuizduv ovet za litN«'. 1  staklenicu .r>0 ki.
Kwfz«l»v prll«>p«'k tu kurju o*et*n. I z:ivitrk u :if>,  70  kr.
Hwlxduv» tekovinu z» kurju u('«'m» ln bm-«Iuvl«u*. ~- 1 dtt:klcnic:i 3ft kr                         (1 »;.">—H)
Pristno   blago   ima
stveno znamko   ter
lekarnah  avstro
■ Vsaki <lnn ra/.poAilj.-t •*•■
Uniidovu     fruufovko
xt;uii|<'.     1   Hti'kl   Nf)   kr Kwiz«lov»   itlv«M>lnrnn
%«<lu   xu   iiMtu.    1    nte-
kleniuu   U)  kr. Kwix<lov HOk iz »zltvtfM
trpotcn.   I  stekl. 3f>  kr. Hni/.<lovit   nlvcolurnu
pitMlai zn zolic {1   pnr-
(-i'l;iin>\)i puAi'u'ii  70  kr. Knizdova j>el»nlu» po-
iiiuiIm.   1   lončić S0  kr
zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske   monarhije.
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuliurgu pri Dunaji.
StiBtavil Anton Funtek, c. kr. Rtrokovni nćitelj na obrtni Soli.
Cena veatanemu  izvodu »O kr.,   po posti Htl itr.    Knjiga potrebna je vsakeinu obrtnikn. — Dobiva so pri
(850-2)         «1. <-lOXTI3fl-|ll   v   l.|llt»l|lklll.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Piccolija v I^jnb-ljani, imrejenu z većine i/, samcga pristnoga kineškeg>i revnja, je ukusno in i%-(hitno zdravilo, katero ureja funkcije nrebavnih organov. RazpoSilja je izdelovatelj v zahojčkih   po  12  steklenic.
Jedna steklemca velja 10 kr.
(7ia—wi;
Gesarja  Jožefa   ^^g« IC Sanio do nedelje. -^«
Otlprto TMk  dan  od 9. are  ajatraj «lo 9.  are »večer.        (H0G-y)
X". Bayev-ja

PETER LUKAS
Ljubljana, Kongresni trg št. 17
priporoča se slav.  p. n. občinstvti  v napravo
ortopedičnega obuvala
vseh. vrat   po novein tetmičutuu   »trokovneni   HJBtomti z ozi-roin u u anatomijo nog«.                                     (800—3)
fiV   Naroćila,   tuđi  zunanja,   iavrsujejo   ae   naj
hitrejše, solidno in elegantno.
>,-■• CV-*.»"'-So«v---«
KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Svinčniki
iz tovarnic: L. C. Hardmuth &. Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mi-zarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelnf svinčniki in taki za skladišća. železnice in uredništva.   Svinćniki za listnice.
Peresa
iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; po tem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, nićla, Dunav in aluminijska peresa.
šolske potrebščine
za   pisanje,    risanje    in    slikanje,    za vse  Sole,   po  narocilu gg.  profVsorjev.
% Hikii  IzImtu
risalnib skladnikov, risal itd.
Frirodopis
v p o cl o b a li.
Ž'valstvo v 250 |>odobah
v porabo                      (456—1&)
pri nazornem pouku.
23 slik v krasnem bojnem tisku na kartonu.
Cena vezanemu izvodu gld   190.
Žrebanje že v cetrtek!
♦*♦« >♦♦♦♦-♦ ♦>♦♦♦♦ >« ♦♦♦♦♦♦ •-♦♦♦♦< >♦♦♦♦♦ ♦♦♦^**Ajfc—
\ Žrebanje že v četrtek!
#^##< >^ >«*-»«^ ♦^»»♦»^♦♦»♦»^ »♦♦♦»♦» •»»»♦»< >♦♦♦♦♦
i
Telika Praška razstavina loterijau
.707—!M)
^   Glavna dobitka:   __
Inn nnn    ,^     .    Kn nnn UUiUuU *oldinap'ev uUiUUU
V Ljubljani se dobivajo loxl piri «J. C. MAYER-JU.
Lozi po 1 gld.
L<0zi p» i. gld.
UEULN <£ VEČAJ
izdelovatelja jsedij Iz grlluststila.  saao-vlj Ljubljana
€>radiftče,  IfgriMke ulice 8t. 8
priporočata   slavnomu    občinstvu   svojo   veliko    znlogo
pečji z glinastih snovij.^S
Izdtdujuvn, vsnkovrNtne peči v mznih ohlikah po nu}nove|3ih umUelili, istu t;ik»> v- nnjpriprot«te|t4l oblikl, % zagotoviloui imjiiižjo ceno In i.rp«*žiic Miio\i»  lično izvr£itvu  in poSiunu  postrežbe.           (Hlf>—3)
Nepremočne
vozne plahte
različne   velikosti  in knkovosti   ima   vedno v zalomi in  jih daje po ceni                186O—1)
X*. RANZINOK1«
Npcdittr c. kr. priv. južne želesnlce, v Ljubi fiml, li«  l>iuinjrtki centi mi.   1.1.
Učenec
vc5č slovenske^* in neroSke^a jezika v bescili in pisavi, sin pofttenih roilitoljev. vupre^ui© Me v trgovino z iuo-išanhii blagom. — KjeV pove ic prijaznosti upravniStvo „Slovenskoga Naroda".                                              (853—1)
Izborna kuharica
Štedljiva, pndna in čedna, z ntnogoletnimi Bvedoč-biuni, prosi službe. — Veft izveiieti v pisarni Fiux (v trafiki) na Bregu št. 6.                                    (*:>'>)
*.
Zia.loziia.ilg tovarne g:si pla/tn.o.
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20         i7.~.7-'.m
priporoća za bodočo sezono po znanih nizkih. oonah dobrosortovano  zalo<v>
prtenega, modnega in manufakturnega blaga
od priproste do uajiincjSe vrsto. Lepe novosti Jesenskoga in zimskoga blaga 7-fi onlcke, flvno in v vscli drn^ih modnih b;uivah; posebnosti prisruo at)f*le£ket^a in brnskega modnoga blaua z:i nbl;u*il;i za gospodo, fianelno odeje, predlagadl, navadni in salonski proatiraoi, preproge, an-gora-kožioe, tkani in nattsneni perllni barhanti 1. t. d. i. t. d.
Novosti kupuj ej o se vsak dan. Najnovejši  modni  časniki so  na razpolaganje.

Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več.    &C
■MiiMMBirwwi«iiiiiiinnirif"i*77iTiiiTnint'i"iglryrjTT¥iinTTT
Angieškega časopisja sodba '
0 [»rof. Jiisef-ja volneni oitleki.
Angleški svetovni list „fXZ5iviEIBS''fc piše:
„Motfoće, d»v boUc vzbiulil dr. Jager-ja sistem ziif-aBtio revolucijo v načinu opravi j«n j n.
Kut'oriuovHtia obleka, ki no jo odobrili i u vspn'joli tism'i Ncujcuv, linsov id An^ležov, lulouinčila «e je tuđi v nas na mejnarodui zdravetveni izložbi (k|cr J© ltila prciuovHiin /. zluto Mvctiujo) t» r je videti v /;iloi;i l'orc Mtrt'ct 42 (zidu'/nik \V i 11 i a ni Ucn^rr Sons) v»a p<» Jii jjje r- j«vi-rn načinu izib-litna oblačila. Nrkatcri iiiijodlični-jših refurtnatorjuv v zdravstveueni oiirn VHjjri'jeli »o Jil^t'rjovo noi'iualuo obleko, u na Nfni.^keiii prouzrofil.i je v trir■»-vini vt'likiitisk prevrat in to no samo v iStutt^iirtu, kjt-r nrt'liivji dr. .liiiccr, ni'iio tuđi dnif^od, a nosili bojo ćelo odlični incžjt\ kakor feliliunršiti ^rol' ,'tl«»llli« in tknttci.
Ako se t;v način oblukti vsprejme, bodo gotovo trpeli trgovinski interesi ni-katiTinkov, kaj ti nv*>t je vodno protiveu novotarijatu, <"e so tndi n:iperjoni proti velikim pn^ifSkom. Dokazi z» ta »isti'iu so p.-i t-iko trdni, u^pehi tuko poznati, (l>i jo, {(irtovo uuicstuo nizlo^iti vao stvar, pri'puščajoć obciustvii, da po nasvetu dr. J:igfr-ja:  „Vae puskusi, najboijše pa vaprojunj".1'
Jedina  koucosijonovaua   lovama   mojih normalnih spodnjih
oMaoil so:
W. Benger-ja sinovi v Bregenz-u.
(7:m>                        Profi dr. G-. Jager.
H lfWWHtSRfil>iKH!giFiqgtBPM3
•
3umLH> J (iff^HEli kSTiS&E]
Tflii'. Mr^ ?rtjyT&!y!lWi2cr*ul£^f§?fr7-?Z$USF? " f •*> *'
^mmkMmM^mm^M^AiisM?^
c<;
c«

^
c<
Ali Sfctfii' i Ljnljii
Spitalske ulice
])riporoC;i
im plasče n hm, jopičc. ovratnike, kolobarje, tricot-taille, fichu-jc,
potem blago za žensko obleko, za jesen in za zimo, moderno blago, franeosko in angleško za gospode, vse vrste preprog in prostirao, linoleja, blago za pohišje, usnjeni tuclie in uloge za postelje, platnino, chiffone, barhant, namizno prte-nino in brisalke, himalajske tkanine, peluehe, zamete v vseh barvah, najlepšo naglavne robee itd.
BPff~ Opomnja. '^^2
Opo^arjam aosobno oonjene svoje p. n. naročinkn, da dajmn vpo kotjfokcijrtko i/.delke \z najbi>ljSt-^a uUsžimc^a Hvoji^a bla^u tm Diiuaji izdeluti, da toroj kuterokoli zii/uU-ito koiitckciJMko stv;ir i/, l)iiri:ijnkih kutnlogov izdubim /.a 2()l7u cunej« in to v 11 dueli tur JMin^iin, d:i bode dobro stala. Slučajno potrebnu mulu poprave iidiln in jrinlje uiero Du-nnjaka  šivilja, kntero seai v to svrho   vsprejel nnluSo v  hvojo trgovino.
(737—5)                           Z odličnim spoStovanjom                zgorajfinjl.
^^
ffb
MF^to

B«^i^^^^
^S&^Mt&rlfc&^fi^hiite^
$
Naznanilo.
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
javlja HlaviH-uHi  ohfotiHtvu  imjudAui'je,  da jo otvoril svojo                (833—3)
trgovino  z moškimi  oblačili
tor prosi, iipirsije so na svojo dol^tilctno dclovnnje, ohilih naročil.
/^^\^>;^;^^^j^^;^^

SClO
trgovec z žeieznino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporočii   svojo Tocgra/to   25a*lOg"O
štedilnikov,  nagrobnili   križev,  ku-
hinjskega  in vsakovrstnega   polje-
delskega  orodja,   kovanje za okna
in vrata, cementa i. t. d.,
Kftlolt   ^soga  v  lo strofo spa«laj<n-t'^;u  l»la^ii.
Fine                      iu«;-'jm>
■,   1W vodne pile in zage
v^             za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
<&$&^^9V^^W^y(^3Q sj> JS^G<D> gv9G^°> g^3<2^>
M. Heumann
pripornća
za gospode:
rJ*m    MMMđW        Ž& JL.    * •>**vi«»l-«»Ul««li«,    ilvovrstno,     plavo     iu ^m9w     W0 m Wm 9     ^5 *"w*     fnio,  izborno  kakovosti;
i^&M       đflfmfE*       m wP     dobro vrliuio Hiikii|ov modernih barvah ;
m»M~m     đto BđW         £M niT     izboren iti«>n<*iki»v. poitiit s tinim Buk'iom
*%^"'     "****      ^+*     v   vsoh Iturvali, i'lc.L'antno izdelan.
Za dečke:
2E*I    ///#/.     «    ftO     #«    «l^Ue«dobi-egainfH,c8a
**»grw    *mB*W         t$Sl,    mW*±      W 6^   zimski   mentlkoi    ;di «^««    *J***9     MVJP    WWW0    M.&    palelul, jako trpežen in
jrorck.
Za otroke od 3 do 10 let:
rM.fW    đMŠđt       ^M.    đfšđlk      1 ^    oUll'ke' najnovejfipRa kroja MJ%9     f/rfff«     ~m-    WBW*     _m+m     lz d..hre^a lila^a;
**>đW    ŠIMMđW        9    đ~WšTL      S ^T    '-(■""•kl  UK'iičlKov ali |>o-
^W   €J1WŠ9    *   IMtB   Jf»>   l4.tol, .lubi-o pO4Uit.
Bogata   7-alopa   KtiloiiNkih    tililck,    lilm-,    suk«Mi)    ix    ii<>vul};iir<>uu
Hukuii zii   «usjxuli-    in   «l«>«k«>,    polovuliiiii    plii<š«cv.    Uritikfli    n
kožuhe ti iio   i>o«lšitili   Ntik«kii|,   Uoi.nlit»vin   xit   inestu    in    ]>olo.
vuujf itd. itd. po imjnižjih ccnali.
liF Sa d.<anae : -^g
Elegantni   moderni «le*nl plui^^l in <IcAul puleluti iz  solidnoga    blaga
najnovojSih  n/orkov;
najnovpjS« OKrlnJH^c (<ab) v ukusnih barvah; moderno žnketu in pol-pnltitotu i.:ijnovojSf^A kroja;
moderni  pluMfri,  lim>   in ukusno izdclnui; jako elegantni ziuuki plutiel,  p»l«*t.oti  iu »kropit oi;riujuli,   podšiti
s kožubovino ali  bro/. podfiivov;
veliku Izb^r krasnih pltk<'li-pt>l-]ml<>t ot<»v in plnfttev iz nujboljSoga
blngn,  ti no iu ukusno.
Za dekleta in otroke
veliku   isber   elegantnih   in   solitlnih   «l«>/.iilU   plusčcv,   žukctuv    in
zliiiHliih plikNeov po najnovcjScin  kroju.
fl^*~   Nnrofila po mori  v.sjirejoinujo   se i za dainno,  kakor za nioSko konfokcijsko  Ijla^o, ter so izdclttjojo na iMinuji po nujuovelSi modi.   (8fi!>)
S otročji vozički
pri Antonu Obrezi,
tapecirarjl           (4M~2i)
v Ljubljani,  Šelenburgove  ulice, 4.
|a9~ Novo, fino in močuo blago. "^Hl
Dijak ali učiteljski pripravnik ali pa gospodićina
dobi Btanovanji1 in dobro hrano. Glasovir je v brozplačno uporabo. — Ali su pa tuđi vaprejmeta <lve oMebi Mt»mo v HUmoianjc (lustna  soba)  in dobć ist« zjijutrk.
Več o tom se izvr iz prijaznosti v proda|alnlel KOHpotln NnkNH Itrus*a iiaNprotl Neuk lav ti Itl cerkvl Mi.   Itt.                                                         (i43_«j)
Kuverte
uradne in trgovske
*++*"+***************
\
isoko  provizijo,
stalno plaćo, p r e «11» 1 a ć o
dam vtmkoiiiur., ki ao
hoć« baviti s prodajo i*re£k '* insrecklnih knjižlc na obroke.
-i Menjalnica  II. Fucli*
* Pešta, Fran Deakove ulice 12.
(H4f>.       priporoCa
»Narodna Tiskarna1
J. GIONTIN1
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani
ima v zalogi:
Itazar......za ćetrt luta glri. lti'2, po poSti ghl. 1 !»'2
FrnuciizcUtinff „ „ „ „ ITiO, , n „ lf»«i N»il«nwclt . . . „ „ „ „ — -7f>, „ w „ —'81 m«Ml<>  FJeKaul«          „         „       „     1*—,    „      ,        „    120
„       U'leuer  .   r       „        „      „     1-fiO,    „      „        ,    1-fifi Lami «.  Meer .   „       B        „            li>3,    „      „            a 06
Nova nuro^ila so znf>ni'>   ho<ljij.     Vaprojemtijo se  na-rofibe na  vne tu- in   innzoiunko  liHtt>   in   čatiulke   in  sa računi  najni/.jn čuna. — Kavnokar ju izšol; Wleuer IIol>«»   IHH'2.   (\:n* 40 kr., po  poftti  45 kr. KtcuHkl   koledar,   nenišk   in   sloveask,   po   25   kr.,   po
poiti W kr.                                                             (856 -1)
IN tt j t>4» 1 JM «1     MfO «1 M  t V O
Prebavno vino
(Viniiiu di^estivuiu Urt'jnu'ssor)
iz   knczofikotijske   dvorne   lekurne   t  Đrikscnu
Mr. F. C. Breymesserja
je  n&jboljie  in najslgurnejle sr«đatvo,
da  BO  hitro lućijo   vsakovrstnc  motltve   pre-
bavlJ»&J» »li x»poka.
Ceiu vrlike btckleniie /- navodilum   za  por;ibo
1 ffld.   Dohivr. se v U'ksirni  ^osp. J, Svobode
v Ljubljani.            (ftSlfl—23)
y, it    1» o I u i    >r «» I «» <i «• <•
Otvorltev gostilne.
Podpisanec naznanjatn slavnemu p. n. obfiinstvu, da sem prevsel KOitllno
„pri št. 12** v Kolodvorskih ulicah št. 12
tur obećam, da bodeni skrbel za dobro in pristao vino, Hveže  pivo,  dobre   in «ene J«đl in pazno postretbo. Obilnega obiaka proseč, pnporoiam se
z odličnim spofitovanjem
SS1 Za bolne in zdrave ^S
na|boI|Ae hrani Ino arednivo, ailno potrebno
■a mdrav)«*, priznano od zdravnikov kot „izvrstno"
in od muogiti bolnikov n apričali najtoplejo priporo-
ćeno, je                      (826—2)
hmelj na sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zar i tek s  */4 kg. relja 30 kr,  — Jako ce»o pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva ao po pofitni udresi pri Ubaldu pl. Trn-koo*y-)a, lekariu v Ljubljani; na Dunaji iiuajo zalogu lekarji: Viktor pl. Trurkoesr« V. "kraj, Iliindatbtiruii4tra»ati   11.'*;   dr. Oto   |»l. Trnkwrsy9
III. okrnj,  liadetzkvplatz  17; JnllJ pl. Trnk^«iy,
VIII. okraj, Justitatii<lterf}traf)ati 30; v OJradci (Stajer-nko): Veudellu |il. Trnkocr.y, teknr; nudalje v vsuli   lekaruab,   prodnjaluicab dii^nv,   kupoib  itd.  itd.
M'i'4'kvfn't imaja ttltilet* t-attnt.
Koncipijent
t. vofletno prakso, slovenskega io nomike^a uradovanja vošč, l»ie nlaibe. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo
^SIovenakeKa Naroda".                                                (830—2)
itfi^Jno me Išće
fe"VJL3nL3-riCSL
za fino hiSo. 8—10 glđ. IDelcl© zet Trseilco cfLelo, dobra Btalnn služba, 5—7 gld. — Pisama Flux (v traflki) na Bregu št. 6.                       (8t>i)
S1 Plesa vnica.^:
Podptsanec usojarn se javiti   cenjenomu p. n. obCin-stvn, da bouj otvoril «lne i. oktobra U 1.
ii»   Ilregti   At. !JO,   v  barunn  Cojsa  lildl
plesavnico.
Polijevalo ho bodo v posamnib oddetkih In po lahki in dobri, najinodei-nejSim zalitovain uatrezajoAi metodi.
Ob nedeljah in praznikih
od 6. do 9. ure.
Nadejti se mnogobrojnoga obiaka, pri porota se z odličnim apoitovanjem
'   -A.lfonso OIlorLti (825—4)                                    učitelj   plosa.
Oglasila se vaprejemajo vsnk dan od 10.—12. nre dopohi-due in od 3.—5. ure popoludne v iinenovancm lokalu.
V AMERIEO.
VOŽNJI LISTKI
(135—35)             pri
ulzosemsfeo-anteriilcl   pa-robroriiil družbi«
I Kolowratring 9
IV Weyringergas8e 7*
DUNAJ.
Pronpekti in pojasnila točno in zaatonj. Najkrajie, n&joeneje in n«Jhltr«Je potovanje.
^£*'m*^^m ^ *^MrTT* ? * m?^* ^ *^SaT* * * jaZa^* T* * jJa^aT* «g *ja? *^a^aX* ?*!aSS* ? *^^^+ T^^a^ST* ^ »^^^* ^*^^S^Z* C>^
!
li
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
D358- ^. JACOBI
Stari trg* št. 4   Lijubljana.   I. nadstropje
ordinuje od 9.    12. ure đopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9. —11. ure đopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure đopoludne.                  (852-i)
'Pm        +w        ^^        w^        w      w         ^^           „         ,^         __        ^^        ^,        ,Tff
1 i 8
IV'ovo raeijoiialno zrtravljeiije.
ta«
N
S
i*
sa
Vsem bolnim na živcih
se    naj toplu je    pri poro ft a   21.    izdaja    izšlo    brošure ICoiuana  WelHMiiiuuu-a
Sr Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 35
Dobiva »e zastonj                        (332—13)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
T ©
mm*
SpriCcvala znaiiili z<lra>iilkov.
DITMAR-SVETILKE
najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja,
■*:£S !>•"'  ]>i'in>croiuu »oatimtiii |>orabi  pntroleja iihJ>-<»<v>jh. »svotiljioist. ^^*~
Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
MIZNE SVETILKE           STENSKE SVETILKE           VISEĆE SVET1L.KE
LESTENCI                                 LAMPICE
SV ETILNE
STOLPNE SVETILKE »čiPkaBtim okriljem in SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana MARNA SVETILK na DUNAJI, 3,i.
Dilmar-jere sretUke hiui  r .zalog* maka boljsa  trgovina s scelilkami.
(845-1)
Izdajatelj iu odgovorui ureiiuik: Josip Nulli.
Laatniua in UbU .Ndrodoe Tihkarno".