Zdenko Vogrič nenadomestljiv soustvarjalec in popisovalec slovenskega življa na Goriškem >/15 Med Slovikovimi predavatelji tudi svetovno znani mislec Slavoj Žižek Z novim šolskim letom tudi Klop vstopa v novo sezono in razmišlja o slovenski šoli, slovenščini, i slovenski manjšini, mladih v njej... /18 Sto let razvoja Skup od 19, teritorijem praznovanje stoletnice 21* septembra no Primorski PETEK, 12. SEPTEMBRA 2008 Št. 2 1 7(19.307) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Težak boj proti smrtni kazni Rado Gruden Z obešenjem so včeraj na Japonskem usmrtili tri obsojence na smrt. Letos so na ta izredno krut način v Deželi vzhajajočega sonca z dovoljenjem države ubili že trinajst obsojencev. To je največ, odkar od leta 1999 japonsko pravosodno ministrstvo objavlja število opravljenih eksekucij. Seveda Japonska ni edina država, ki še vedno izvaja smrtno kazen nad obsojenci na smrt. Teh držav je veliko, samo lani pa so v 24 državah usmrtili 1252 ljudi. Kar 88 odstotkov vseh obsodb je bilo izvršenih le v 5 državah, kjer na petem mestu za Kitajsko, Iranom, Savdsko Arabijo in Pakistanom najdemo ZDA. Če je smrtna kazen za še tako hud zločin že sama po sebi močno vprašljiva, pa je še bolj žalostno to, da v Iranu, Savdski Arabiji, Pakistanu, Jemnu in Sudanu smrtne kazni izvajajo tudi nad mladoletniki. V Iranu je dovoljena usmrtitev celo za devetletne deklice. Tudi v ZDA so usmrtitve mladoletnikov odpravili šele leta 2005, v ameriških zaporih pa kljub temu še vedno trepeta za svoje življenje približno sto mladoletnih oseb, ki so bili že obsojeni na smrt. Prizadevanja za ukinitev smrtne kazni so bila doslej zaman. V večini teh držav se za opozorila ne zmenijo, saj tudi javno mnenje zagovarja smrtno kazen; na Japonskem je ta podpora celo več kot 80 odstotna. Tako podatki o številu usmrtitev z leti postajajo zgolj statistika v poročilih humanitarnih in nevladnih organizacij, ki vzbudijo nekaj pozornosti, tisti, katerim so dejansko namenjeni, pa jih mirne duše prezrejo in še naprej »blagoslavljajo« državne umore. ZDA - Ob obletnici terorističnega atentata, ki je zahteval skoraj 3000 življenj V New Yorku včeraj spomin na tragični dan Slovesnost na kraju, kjer sta bili zrušeni stolpnici WTC trst - Na Osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari Prenovljeni prostori Učenci se bodo po enoletnem »izgnanstvu« vanje vrnili v ponedeljek - Včeraj predaja namenu TRST - Včeraj so na Katinari odprli prenovljene prostore Osnovne šole Frana Milčinskega, ki bodo po enoletnem »izgnanstvu« v ponedeljek ponovno sprejeli učence, ki bodo v letošnjem šolskem letu obiskovali to šolo. Slednjo je tržaška občinska uprava dala prenoviti, potem ko je lansko jesen voda zaradi dotrajane strehe pritekala v učilnice, zaradi česar se je morala šola izseliti v začasne prostore. Na 5. strani NEW YORK - Na »Ground Zero«, kjer sta bila 11. septembra 2001 z atentatom zrušeni stolpnici WTC, je bila včeraj slovesnost v spomin na žrtve, ki jih je bilo v vseh treh atentatih tistega dne skoro tritisoč. Govoril je ne-wyorški župan Michael Bloomberg, ki je med drugim dejal, da je obletnica namenjena Američanom, pa tudi vsem prebivalcem sveta, saj so tistega dne umrli nedolžni ljudje iz 95 držav. Ameriški predsednik George Bush je obletnico obeležil v Beli hiši, spominska svečanost pa je potekala tudi v Pentagonu, na katerega se je istega dne zrušilo letalo atentatorjev. Na 13. strani Meritve navdajajo vinogradnike z optimizmom Na 6. strani V Trstu tisoč filmskih oči in še več pogledov Na 7. strani Goriška sindikata s sodno prijavo proti občinski upravi Na 14. strani Dežela FJK in goriški župan sta se izrekla za ukinitev zvez ASTER Na 15. strani alitalia - Pogajanja v izredno napetem ozračju Na ministrstvu za delo to noč odločitev o usodi Alitalie RIM - Hočemo še leteti, piše na modelu letal a(na posnetku Ansa), ki so ga protestniki včeraj izobesili pred vhodom ministrstva delo, kjer so se ob 10. uri začela neskončna pogajanja o rešitvi problema Alitalia. Medtem ko so uslužbenci in v prvi vrsti piloti protestirali tako v Rimu kot na Fiumicinu, so se v ministrski palači pogajali predstavniki devetih sindikatov, ministri in menedžerji družbe CAI. Kot je kazalo pozno zvečer, so bila stališča še povsem neusklajena, tako da je bil rok za dosego dogovora s polnoči prestavljen na današnje jutro. »Ali zdaj, ali nikoli več. Alternative ni,« je zagotovil minister za delo Maurizio Sacconi. Na 4. strani 2 Petek, 12. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Quo vadis, šola? Adrijan Pahor_ Minilo je natanko dvanajst mesecev, odkar sem na istem mestu napisal nekaj o problemih šolskega izobraževanja, zdaj, ko se je začelo novo šolsko leto, ponovno beremo vsepovsod samo o šoli in o problemih, povezanih z njo. Zgleda, da se na šolo spomnimo samo septembra ali kvečjemu junija, v preostalem času tone bolj ali manj v pozabo. Resda so se letos polemike razplamtele predvsem zaradi novosti, ki jih samozavestno napoveduje sedanja šolska ministrica: en sam učitelj na razred v osnovnih šolah, ocena iz vedenja bo lahko (zopet) bistveno vplivala na šolski uspeh, ponovna uvedba predpasnika za šolarč-ke, krčenje sredstev in osebja v javni šoli, krčenje števila tedenskih ur in morebitna ukinitev celodnevnega pouka (da ne omenim problema dotrajanosti stavb), itd. Vse to, združeno s slabimi ali povprečnimi rezultati iz splošnega znanja (po objavi rezultatov raziskave OCSE), ki jih dosegajo italijanski dijaki (naša dežela naj bi bila izjema) v primerjavi z ostalimi evropskimi, še posebno v znanstvenih predmetih, postavlja italijansko javno šolstvo v ne ravno zavidljiv položaj: Italija je na dnu lestvice raznih anket in raziskav, vendar je potrebno pripomniti, da je - kot že rečeno - velika razlika med italijanskim Severom in Jugom. Očitno se resnega stanja in splošne degradacije (ne samo italijanske) šole novopečena ministrica zaveda, saj je ob začetku šolskega leta v Milanu dala nekaj odmevnih izjav, češ da je treba šolo prenoviti, začeti pred- vsem z vzgojo, da je na prvem mestu šolske politike predvsem lik izobra-žujočega, da je naša bodočnost odvisna v marsičem prav od pametne šolske reforme, da je problem osiromašenega znanja predvsem v vsebinah in ne v obliki, da je kvaliteta pouka neločljivo povezana z vsebinskim in didaktičnim prijemom, da je v vzgojno-izobraževalnem procesu ključnega pomena figura vzgojitelja, ki naj bi svojega dela ne doživljal kot enega izmed možnih poklicev, ampak kot poklicanost oziroma poslanstvo, v katerega bi vložil veliko ljubezni, žrtvovanja in potrpljenja. Slišali smo še pripombo, da se v italijansko šolstvo vlagajo (pre)velike vsote denarja (zato bo potrebno ugotoviti, kje se po nepotrebnem tratijo denarna sredstva), da je šolnikov preveč, da s(m)o premalo plačani, da je veliko takih, ki že na višji srednji šoli (da ne govorimo o univerzi) zapuščajo šolske klopi še pred diplomo. Po vseh bolj ali manj neuspešnih »strokovnjakih«, ki so se v povojnem času zvrstili na mestu ministra za šolstvo, je pomislek, da je gospa Gelmini našla pravi recept za sanacijo italijanskega šolstva, več kot umesten. Težko si je predstavljati splošno izboljšanje pogojev v šolskem sistemu z napovedanim krčenjem sredstev in z grožnjo petice (5) v vedenju (zanimivo bi bilo poizvedeti, ali je že kak razredni svet kdaj koli prej dal kakemu dijaku pet v vedenju). Kaj torej narediti za boljšo šolo in za splošno izboljšanje pogojev izobraževanja? Po mojem bi bilo med drugim nujno opraviti večjo selekcijo med učiteljskim in profesorskim kadrom, vložiti več sredstev v didaktično pripravo le teh in ne nazadnje omogočiti ali bolje rečeno uresničiti tudi na podlagi določitve pridobljenih zaslug (nekaj takega je imel pred leti v mislih minister Berliguer) večjo finančno vzpodbudo. Potrebno bi bilo revidirati določene učne programe in jih posodobiti, nameniti večjo pozornost znanstvenim predmetom (matematiki), ki so že leta trn v peti italijanski srednješolski mladini. Glede na dosedanje izkušnje z italijansko povojno politično stvarnostjo je težko pričakovati, da se bo v kratkem kaj bistvenega spremenilo. Vsak izmed nas vzgojiteljev bo po lastni presoji odločal, čemu posvetiti večjo pozornost, vzgajanju ali učenju, poklicu ali poklicanosti. Poglavitno je vsekakor eno: v globaliziranem svetu, v kakršnem danes živimo, je kulturna ozaveščenost, se pravi trdna zasidra-nost v lastni kulturi in jeziku, skratka narodna identiteta temelj za vse bolj vdirajočo medkulturno stvarnost, ki smo ji danes priča. Brez tega danes nihče ne more samozavestno nastopati v odnosu z drugimi - to sta v razponu petih dni v našem zamejstvu potrdila dva priznana strokovnjaka, Vesna Mikolič na uvodnem predavanju seminarja za slovenske šolnike in Igor Grdina v svojem predavanju v »Dragi«. Oba sta citirala Primoža Trubarja, njegov humanizem in njegovo geslo »stati inu obstati«. KULINARIČNI KOTIČEK Merjasec po toskansko Merjasci že nekaj let razsajajo po Krasu, saj nimajo naravnih sovražnikov, ki bi jim stregli po življenju (k nam namreč volkovi, medvedje in risi, ki plenijo drobnico le nekaj desetin kilometrov stran od naših krajev, še niso prišli, čeprav je, kar zadeva volkove to samo še vprašanje časa), lovce pa omejujejo zakonodaja in pravila, saj je odstrel dovoljen le v zelo majhni meri. Medtem pa divji prašiči povzročajo kmetovalcem, še zlasti vinogradnikom, dokajšnjo škodo. Tako sem pred dnevi dobil lep kos prašiča, ki za sedaj čaka v zmrzovalniku na boljše čase, da se namreč poletje prevesi v jesen in dnevi postanejo nekoliko bolj sveži. Potem pa se bo postavilo drugo vprašanje: kako okusnega ščeti-narja pripraviti. Problem ni od muh, saj je receptov za pripravo divjačine mnogo, morda pa se bom tokrat odločil za merjaščev golaž, kot ga pripravljajo v okolici to-skanskega Grosseta, kjer je divjih prašičev neprimerno več kot pri nas in so domačini v tem pravi mojstri. Ko sem se pred časom mudil v tamkajšnjih logih, sem si tudi zapisal recept za merjaščev golaž po toskan-sko. Potrebujemo predvsem 1 kg mesa divjega prašiča, korenček, peteršiljev koren, brinove jagode, poper v zrnu, čebulo, por, česen, steblo zelene, lovor, majaron, rožmarin, žajbelj, 3 dl dobrega črnega vina (v Toskani rabijo chianti, pri nas je morda najbolj primeren re-fošk), sol, žlico kisa, olivno olje. Meso moramo držati vsaj 24 ur v marinadi, ki smo jo pripravili z vinom, vodo in vsemi zelišči, ki sem jih navedel in ki smo jih ra-zrezali na kockice. Lahko ga mari-niramo v enem samem kosu, ali pa ga razrežemo na primerno velike kocke. V prvem primeru bi kazalo pustiti meso v marinadi nekoliko dlje. Meso poberemo iz marinade, zelišča precedimo, vendar tekočine ne zavržemo. Na olju 20 minut du-šimo vso zelenjavo, nakar dodamo na kocke narezano meso in dušimo še pol ure. Če se preveč posuši, dodamo nekaj žlic marinade. Sedaj lahko solimo in dodamo dve žlici ri-banega kruha in žlico paradižnikovega koncentrata. Dobro premešamo, prilijemo ostanek marinade in pokrito, na nizkem ognju, dušimo, dokler se meso ne zmehča. Če smo vse storili, kot je treba, se bo zelenjava praktično razkuhala in omaka bo primerno gosta. Ne obupujte, merjasec se mora še kar dolgo dušiti... Seveda lahko meso poberemo iz omake in slednjo obdelamo s paličnim mešalcem, da bi bila bolj gladka. Ob golažu ponudimo po navadi polento ali kruhove cmoke. Če bi hoteli z golažem zabeliti testenine, najbolj primerni so široki rezanci ali pappardelle, bi meso morali razrezati na cm velike koščke in ga kuhati še dlje, da meso skoraj razpade. Dober tek! Ivan Fischer avstrija - Kandidat LIF na državnozborskih volitvah o manjšinski zakonodaji Vouk za skupne pravice narodnosti Če bo izvoljen, se bo zavzel za temeljito novelizacijo manjšinskega prava - Srečanje s predstavniki avstrijskih narodnosti na Dunaju DUNAJ/CELOVEC - Rudi Vouk, kandidat Liberalnega foruma (LIF) na državnozborskih volitvah v Avstriji 28. septembra letos, zahteva temeljito novelizacijo avstrijskega manjšinskega prava. Na srečanju s predstavniki avstrijskih manjšin na Dunaju je poudaril, da je narodnim skupnostim v državi treba zajamčiti tudi pravico do kolektivnih pritožb in jim tako »končno utreti pravno pot do skupinskih pravic«. Če bo izvoljen v avstrijski parlament, si bo vsekakor prizadeval za takšno ureditev, je napovedal Vouk, ki je na zvezni listi Liberalnega forum uvrščen na šesto mesto, kar pomeni, da ima zagotovljen sedež v avstrijskem parlamentu, če Liberalnemu Rudi Vouk forumu 28. septembra uspe preskočiti šti-riodstotni volilni prag. Na Koroškem Vouk celo nastopa kot glavni kandidat Liberalnega foruma, in sicer po dogovoru z Enotno listo (EL), ki je z LIF za parlamentarne PISMA UREDNIŠTVU Požar pri spomeniku Na 17. strani italijanskega krajevnega dnevnika je bilo 8. septembra 2008 mogoče brati nadvse zanimivo vest: da je bila v nedeljo komemoraci-ja štirih mladih partizanov iz Bazovice, ki so bili ubiti leta 1940. Mislim, da tega ni vedel nobeden od udeležencev komemoracije. Na 7. strani tega dnevnika je bilo 9. septembra 2008 mogoče brati enako zanimivo vest: da so že v nedeljo predstavniki policije povedali, da je najverjetneje povzročil požar približno sto metrov od spomenika cigaretni ogorek. Ko bi to rekli gasilci ali kdo od gozdne straže, bi bilo precej verjetno, ker so eni strokovnjaki za ogenj in drugi strokovnjaki za gozd. Policaji pa niso strokovnjaki niti za ogenj niti za gozd (zato obstaja pri policiji znanstveni oddelek za preiskave tehničnega značaja). Komentarji, ki jih je bilo slišati ob robu komemoracije in po komemora- MU ciji, so šli v povsem drugo smer. Ljudi je vznemirjala zlasti sočasnost kome-moracije in požara. Sicer vem, da človek, ki se je opekel z juho, potem hladi tudi mrzlo juho. Vendar bi ne bilo slabo, ko bi zadevo pravočasno preiskali za to usposobIjeni strokovnjaki. Videl sem več ljudi, ki so fotografirali požar iz različno oddaljenih točk, in domnevam, da bi strokovnjaki za gozdne požare že iz fotografij razbrali, za kakšno zvrst požara je šlo. Dobro bi torej bilo, ko bi zbrali čimveč fotografij in jih predložili v analizo strokovnjakom za gozdne požare. Bo slovenska organiziranost zmogla tak podvig? Samo Pahor volitve sklenila strateško partnerstvo. Posebno pozornost bo namenjal pravni izenačitvi narodnih skupnosti zunaj avtohtonega naselitvenega območja ter spremembi uredbe o uradnem jeziku in topografiji za Koroško in Gradiščansko v skladu z odločbami ustavnega sodišča, je nadalje napovedal kandidat LIF. Dodatna težišča v Voukovem programu za izboljšanje položaja narodnih skupnosti v Avstriji so razširitev ponudb v manjšinskih jezikih na področju medijev in izobraževanja, valorizacija in znatno povišanje podpor za narodne skupnosti, ki so zamrznjene od leta 1995, ter posebno podpiranje medijskih proizvodov v manjšinskih jezikih. Osnova za temeljito reformo pa naj bi bila osnutek o pravicah narodnih skupnosti, ki je bil pripravljen v odboru za temeljne pravice pri avstrijski ustavni konvenciji, in manjšinski ustavni zakon, ki ga je Center avstrijskih narodnosti pripravil skupaj s predstavniki avstrijskih etničnih manjšin, je dejal Vouk. Prav tako meni, da je treba na zvezni ravni zagotoviti zakonsko ureditev za primerno vzgojo v manjšinskih jezikih v okviru obveznega predšolskega leta. Kandidat Liberalnega foruma je na sestanku v Centru avstrijskih narodnosti (CAN) še napovedal, da se bi kot poslanec v državnem zboru zavzel za priznanje avstrijskih Poljakov kot narodne skupnosti. Kot je še sporočila tiskovna služba EL o sestanku na Dunaju, so predstavniki narodnih skupnosti »z veseljem pozdravili kandidaturo Rudija Vouka pri LIF, saj tako ponovno obstaja resna možnost, da bodo imele kompetentnega sogovornika in zastopnika interesov v avstrijskem parlamentu«. Ivan Lukan Plassnikova kandidatka OVP na Koroškem! CELOVEC - Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik, rojena v Celovcu, je glavna kandidatka ljudske stranke (OVP) na parlamentarnih volitev na Koroškem. Na predvolilnih zborovanjih je zavzela stališče tudi do dvojezičnih tabel, še posebej pa se je lotila tudi vprašanja članstva Avstrije v Evropski uniji. Glede (dodatnih) dvojezičnih tabel je izrazila optimizem, da bo v novi zakonodajni dobi avstrijskega parlamenta prišlo do rešitve tega vprašanja. Ob tem je, kot že glavni kandidat njene stranke podkancler Wilhelm Molterer, poudarila, da bo treba rešitev uskladiti s Koroško. V zvezi z EU, kar v predvolilni kampanji še posebej tematizirajo Strachejevi desničarski svobodnjaki (FPÖ) in tudi Haiderjev BZÖ, pa je Plassnikova izpostavila geografski položaj Koroške, zaradi katerega je bila dežela kot najjužnejša regija Avstrije skozi desetletja prikrajšana, vstop Avstrije v EU pa ji še vedno prinaša vedno večjo strateško prednost. Članstvo Avstrije v EU je treba sprejeti kot veliko priložnost, je poudaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Koroške Franz Pacher. Brez EU bi bila Koroška še vedno »vas ob meji«, se je prispodobe filma, za katerega je scenarij napisal Thomas Pluch in v katerem je tematiziral življenje obeh narodnih skupnosti na Koroškem ob meji, poslužil koroški gospodarstvenik. (I.L.). Jesenski sejem v Celovcu bo odprl predsednik Fischer CELOVEC - Jutri se bo v Celovcu začel jubilejni 75. Jesenski sejem. Odprl ga bo avstrijski predsednik Heinz Fischer, težišča pa so mdr. gradbeništvo in energija, moda, stanovanjsko doživetje, wellness, itd. Na sejmu se bo do nedelje, 21. septembra, predstavilo 622 razstavljalcev iz 14 držav, v primerjavi z lanskim letom 17 več, je zadovoljen poslovodja sejmske družbe Erich Hallegger, ki je ob tem spomnil na še dva sejemska mejnika v letošnjem letu: 50. Mednarodni lesni sejem, ki je bil avgusta, in 40. Mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo Gast marca letos. (I.L.) Anketa Pop TV: med SDS in SD majhna razlika LJUBLJANA - V terenski anketi, ki jo je za Pop TV in dnevnik Finance opravila agencija Mediana, bi na slovenskih parlamentarnih volitvah 27,9 odstotka vprašanih volilo SDS, medtem ko bi 25,9 odstotka vprašanih dalo svoj glas SD. Na tretje mesto bi se uvrstila stranka Zares z 9,4odstotka, sledi SNS, za katerega bi volilo 8,9 odstotka anketiranih in DeSUS z 8,6 odstotka podpore. LDS bi prejel 7,1 odstotka podpore, medtem ko bi za skupno listo SLS in SMS volilo 4,1 odstotka. NSi bi svoj glas namenilo 2,3 odstotka vprašanih, Lipo pa bi volilo 1,7 odstotka vprašanih. Na Poliškem Špiku umrl avstrijski planinec OVČJA VAS - Na planinski poti Julius Kugy na Poliškem Špiku se je včeraj približno ob 13. uri smrtno ponesrečil 66-letni planinec iz Avstrije Werner Holzl. V navezi s še dvema rojakoma je nenadoma izgubil ravnotežje in padel približno 300 metrov globoko. Na pomoč so takoj prihiteli gorski reševalci in helikopter vi-demske bolnišnice, vendar so lahko samo ugotovili, da je avstrijski planinec umrl pri padcu. Izredni ukrepi za večjo varnost na avtocesti A4 PALMANOVA - Na včerajšnjem srečanju prefektov iz Trsta (Giovanni Balsamo), Gorice (Maria Augusta Marrosu), Trevisa (Vittorio Capocel-li) in Benetk (Guido Nardone), predstavnikov družbe Autovie Venete, ki upravlja z avtocesto, in deželnega odbornika FJK za prevoze Riccarda Riccardija v Palmanovi so se dogovorili za nekatere izredne ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili večjo varnost na avtocesti A4 med Trstom in Benetkami. Tako bodo povečali število patrulj prometne policije, poostrili nadzor pri pregledih tehnične brezhibnosti vozil, preverjali pa bodo tudi psihofizično stanje voznikov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 12. septembra 2008 3 gorica - IO Sveta slovenskih organizacij SSO o šolstvu, srečanju v Rimu, Dragi in Bazovici GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je, po krajšem poletnem premoru, v sre-do,10. septembra, spet sestal na svoji redni seji v Gorici. Vodja deželnega urada za slovenske šole Tomaž Simčič je predstavil stanje slovenskega šolstva ob začetku šolskega leta in prisotne seznanil s problemi, s katerimi se bodo naše šole soočale z napovedano reformo, ki bo stekla s prihodnjim šolskim letom. O napredovanju postopka uresničitve slovenskih jasli v ulici Rocca v Gorici pa je člane izvršnega odbora seznanil predsednik konzulte za vprašanje mestne etnične manjšine pri Občini Gorica Ivo Cotič. Sledilo je predsedniško poročilo Draga Štoke. Predsednik SSO je podrobneje spregovoril o srečanju koordinacijskega odbora slovenske in italijanske vlade, ki je bilo v začetku tega tedna v Rimu. Kot je poudaril Štoka, SSO z zadovoljstvom sprem- lja doseženo raven odnosov in prizadevanja slovenskega zunanjega ministra za vključitev problematike naše skupnosti v dvostranska pogajanja. Pred zaključkom seje so člani kot povsem uspešno ocenili 43. izvedbo študijskih dni Draga, ki je letos bila posvečena Trubarju. Aktualnost pobude Društva slovenskih izobražencev iz Trsta potrjujeta tako vsebina predavanj kot odziv udeležencev. SSO se je dotaknil tudi prireditve ob 78. letnici ustrelitve bazoviških junakov. Zbranost prisotnih in sporočila govornikov so na najprimernejši način počastili bazoviške junake, so poudarili na seji. Izvršni odbor je soglasno sprejel predlog, da bo na naslednjih sejah posvetil posebno pozornost problemu stabilizacije zaposlenih v javni upravi, ki so do sedaj bili deležni finančnega kritja na podlagi zakona 482. manjšina - Odgovor predsedniku Slomaka Pahor: Potreben nov korak pri povezovanju z zamejstvom LJUBLJANA - Predsednik stranke Socialnih demokratov Borut Pahor je v odzivu na nedavno pismo predsednika Slovenske manjšinske koordinacije (SloMaK) Rudija Pavšiča zapisal, da bo treba na področju skrbi za vse, ki jih povezujeta slovenski jezik in kultura v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, »v naslednjih letih storiti nov korak.« Pavšič je namreč pred bližnjimi volitvami v slovenski Državni zbor pisal predsednikom vseh parlamentarnih strank in jih opozoril na položaj slovenskih manjšin v zamejstvu. Pahor v pismu predsedniku Slo-MaKa meni, da bo treba »s pospešenim kulturnim in gospodarskim čezmejnim sodelovanjem« zagotoviti »nov zagon in novo kvaliteto uveljavljanja Slovenije in njenih narodnih manjšin v skupni evropski domovini in globalnih integracijskih procesih«.Reševanje aktualnih problemov manjšin pa bi morali, kot je zapisal Pahor, postaviti v perspektivo poudarjanja multikulturnosti. Pahor je še spomnil, da so Social- Borut Pahor ni demokrati v svoj predvolilni program zapisali, da mora Slovenija pripraviti celovito strategijo na tem področju, pri tem pa je potrebno odločno »vztrajati pri doslednem izpolnjevanju vseh obveznosti sosednjih držav do slovenske manjšine«. Vlogo Slovenije bo treba, kot Pahor navaja strankin program, »razbremeniti ideološkega pogojevanja in ločevanja, ki izhajajo iz slovenskih notranjepolitičnih odnosov«. Kot so sporočili iz tajništva Slo-MaKa je bil Pahor doslej edini, ki se je odzval na Pavšičevo pismo. Haider za ponovni nadzor meje na vzhodu in jugu DUNAJ - Deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider se je v pogovoru za včerajšnji avstrijski dnevnik Die Presse zavzel za ponovno uvedbo schengenskega nadzora na avstrijskih mejah, z izjemo tiste z Nemčijo. Kot je dejal, se njegova stranka BZO zavzema, da bi v prehodnem obdobju petih let ponovno aktivirali schengen-sko mejo na vzhodu in jugu. »Imamo velike težave v smeri Italije. Slovenci so zelo nepopustljivi in dobro varujejo svojo mejo, Italijani pa so absolutno problem,« je dejal Haider ter na vprašanje, ali ne vidi prednosti odprtih meja, odgovoril, da verjame, da so se Avstrijci za več varnosti pripravljeni odpovedati tudi določeni meri udobja, ki so ga deležni, ko lahko sedaj brez nadzora prečkajo mejo. 14 let za umor duhovnika ZAGREB - Sodišče v hrvaškem Kar-lovcu je 33-letnega Srečka Uzelca iz Udbine včeraj obsodilo na 14 let zapora zaradi umora katoliškega duhovnika Josipa Rafaja (41), ki se je zgodil marca letos v Generalskem Stolu. Po oceni sodišča je bil motiv za umor ljubosumje zaradi ženske, ki je bila pet let ljubica umorjenega duhovnika. Uzelac je med sojenjem vztrajal, da je nedolžen, in je odgovornost za umor pripisal svojemu bivšemu dekletu, ki je imelo pred njim razmerje z Rafajem. fjk - Tiskovno sporočilo Svetnik SSk Gabrovec z jesenjo pričakuje tudi politična zagotovila manjšini TRST - Zavlačevanje s podpisom odloka, ki potrjuje območje vidne dvojezičnosti, kriza Primorskega dnevnika, vprašanje financiranja SSG in politika do teritorija so bile glavne teme v ospredju na sestanku deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom in deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom tik pred poletnim premorom. Glede odloka o vidni dvojezičnosti, ki ga na osnovi zaščitnega zakona 38/01 podpiše predsednik deželnega odbora in s tem določi ozemeljsko območje, na katerem je predvidena raba slovenščine na dokumentih javnega in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih (ista določila se nato uveljavljajo tudi pri cestnih oznakah), je predsednik Tondo zagotovil, da ni ovir političnega značaja. Po določitvi območja s strani Paritetnega odbora že prejšnji predsednik Illy 8. februarja letos naslovil na zainteresirane uprave pismo s prošnjo, da potrdijo izbiri. Nekatere Občine se do danes še niso odzvale, tako da je sledil nov dopis s strani Dežele. Problem je bil na dnevnem redu tudi na medministrskem srečanju v Rimu. »Na pomanjkanje odloka pa se nekatere uprave sklicujejo vsakič, ko je se pojavi problem dvojezičnosti na cestnih oznakah - glej zaplete na avtocestnem odseku na vzhodnem Krasu« v tiskovnem sporočilu navaja svetnik Ga-brovec, ki v nadaljevanju zagotavlja, da »naj bi Tondo podpisal odlok že v kratkem, nakar se bo postavilo vprašanje širitve območja, ki za enkrat še vedno izključuje središča Trsta in Gorice«. Deželni odbornik Molinaro je Gabrovcu zagotovil, da bo že takoj po poletnem premoru sklical posvetovalno komisijo za slovensko manjšino, ki jo sestavljajo predstavniki krovnih organizacij, javnih upraviteljev in šolstva. Komisija ima na osnovi deželnega zaščitnepga zakona pomembne pristojnosti in nujne naloge, saj se mora, med drugim, čimprej opremiti z novimi pravilniki, ki bodo urejali porazdelitev finančne dotacije, zaključuje tiskovno sporočilo Igor Gabrovec. hrvaška - Zakon že v pripravi Prepoved kajenja v javnih prostorih ZAGREB - Hrvaška vlada bo predlagala zakon, ki bo popolnoma prepovedal kajenje v javnih prostorih, je včeraj napovedal minister za zdravstvo Darko Milinovic. Še v začetku tedna sta vodilna hrvaška časnika Jutarnji in Večernji list navajala ministrove izjave, češ da vlada pripravlja milejši proti-kadilski zakon. Milinovic pa je včeraj pojasnil, da vlada predlaga popolno prepoved kajenja v vseh vzgojnih, izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter v delovnih prostorih. Dodal je, da bo v kavarnah dovoljeno kajenje le na terasah, medtem ko bodo v restavracijah morali določiti posebne oddelke za kadilce, kjer ne bo možno streči hrane ali pijače. Delodajalci bodo lahko določili posebne prostore za kadilce, ki bodo ločeni od nekadilcev. Minister je poudaril, da zakon podpirajo vse stranke vladne koalicije. Pričakuje, da bo sabor zakon sprejel jeseni. Zakon o prepovedi kajenja v javnih prostorih bo uveljavljen šest mesecev po potrditvi v saboru, torej marca ali aprila naslednje leto, je dejal Milinovic. Obenem je povedal, da šestmesečni rok za prilagajanje ne velja za zgoraj omenjene javne ustanove, ki bodo morale uveljaviti zakon v osmih dneh po njegovem sprejetju. "Z zakonom želimo zaščititi nekadilce ter vplivati na spremembo obnašanja kadilcev," je pojasnil Milinovic, ki je ponovil, da je na Hrvaškem več kot dve tretjini prebivalstva nekadilcev. Dodal je, da natakar v baru v času osemurnega delov-nika pasivno pokadi 36 cigaret. Po podatkih hrvaškega ministrstva za zdravje na Hrvaškem letno umre okoli 10.000 kadilcev, zaradi posledic pasivnega kajenja pa približno 3000 oseb. Kadilci, ki bodo prižgali cigareto v nasprotju z omenjenim zakonom, bodo morali plačati 1000 kun (139 evrov) kazni, delodajalci pa bodo plačali od 10.000 do 20.000 kun (od 1390 do 2780 evrov) kazni. Zakon bo prepovedal tudi neposredno in posredno oglaševanje cigaret, izdelkov, ki spodbujajo porabo cigaret, ter dogodkov, ki lahko sponzorirajo porabo cigaret. (STA) FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it_ •• * 11 ■ ■V " . r , * ■ ■ ¿T:," ..-!■ „ i ■ v ...;■. Pr ■ i- ■ jti.v- • - [■' ■ ' . . T ' tM % _ V avgustovski vročini se domačemu prašiču prav prileže malo sence in blatna kopel Miriam Tajske masaže Nega obraza in telesa Vid ■. dan od 10.0" do 12.00 OJ peredapudosobou od BjOC do K'JCC Tel +386 S 333 0 333 Te1 + H6 5 333 1 130 www.ticnKir-dntik.ii darmaloglca Center Dotik ^^^Hb^v^JVS ^^^^B&Al ^Kr i^H^^^I kjer se prepletajo mistlčnost daljnih dežeJ, prijazno in strokovno osebje ter priznane kozmetične linije. ■ I~III I tl-fcMri lOLKiji: Ciiirttf-HKJ Howl Pfevi GOiKi. »Mrtiji Največji Center dobrega počutja na išur ii kem Vam v ponedeljek 1 5. »ptembrd, odpira ivDja vrata ter V&rrt pOnuja priložnost, d j odkrijete oazo sprostitve sredi m&lCd in si brezplačna privoičiie lisjiki dotik [masaža). Priporočamo predhodno najavo obiska. O tajske mas ažefnega obraza in U-.'i.^i 4 Petek, 12. septembra 2008 ITALIJA alitalia - Pogajanja na ministrstvu za delo v skrajno napetem ozračju Zadnji rok za dogovor podaljšan do danes zjutraj Sacconi: Zdaj ali nikdar več, alternativ ni - Ostri protesti uslužbencev I ~ RIM - V trenutku, ko zapiramo redakcijo, pogajanja o prihodnosti Alitalie še trajajo in vse kaže, da se bodo zavlekla vse do zore. Za pogajalsko mizo na ministrstvu za delo sedijo predstavniki devetih sindikatov, nove družbe Compagnia aera italiana (CAI), ki namerava prevzeti zdrave dejavnosti Alitalie, predstavniki vlade in izredni komisar Alitalie Augusto Fantozzi. Zunaj pa protestirajo nameščenci Alitalie, zlasti piloti in stevardi, ki svarijo sindikate pred podpisom sporazuma in od časa do časa koga izžvižgajo, kot se je zgodilo sekretarju Cisl Raffaeleju Bonanniju. Pogajanja so se včeraj dopoldne začela v zelo napetem ozračju, saj je pred ministrstvom za delo glasno protestiralo več deset uslužbencev Alitalie, medtem ko so drugi zborovali na letališču Fiumicino. Tam so morali zaradi sindikalne skupščine odpovedati okrog 40 poletov, zaradi mimohoda zaposlenih pa je bil močno moten tudi cestni promet okrog letališča. Najbolj bojeviti so vsekakor piloti, ki bi jim po načrtu družbe CAI znižali plače za 30 odstotkov in hkrati povečali število ur letenja. Po zadnjih poročilih z ministrstva za delo so pogajanja, ki potekajo ob štirih ločenih omizjih, pozno zvečer še vedno skoraj na začetku, saj vsaka stran vztraja pri svojem. Minister za welfar Sacconi je bil sinoči manj optimističen kot prejšnje dni in je novinarjem rekel: »Ali končamo to noč, ali pa nikdar več. Alternaviva je faliment.« Rocco Sabelli, pooblaščeni upravitelj družbe CAI, ki ji predseduje Roberto Co-laninno, je med pogajanji še enkrat potrdil »polno veljavnost sanacijskega načrta«, čeprav dobro obveščeni viri zagotavljajo, da so potencialni kupci Alitalie pripravljeni na popuščanje. To zadeva predvsem problem odvečne delovne sile in socialne bla-žilce, pri katerih pa ima glavno besedo vlada kot posrednik med pogajalci. Po Sa-bellijevih besedah je načrt, ki ga je pripravila njegova družba, načrt rasti, ki ima za cilj povečanje števila potnikov in večjo dohodkovnost. Menedžer je sicer dodal, da je načrte vedno mogoče izboljšati, pri čemer se je nanašal na možnost izpopolnitve strukture ponudbe na domačem trgu in na dolgih progah. Mreža in flota sta pri tem usklajeni s cilji načrta, je zagotovil. Pač pa je Sabelli izključil možnost, da bi CAI prevzela tudi dejavnosti vzdrževanja flote in tovornega prevoza, pripravljena pa bi bila sodelovati v mešani družbi, ki bi prevzela ti dejavnosti. Po sinočnjih zadnjih neuradnih novicah z ministrstva za delo je bil zadnji rok, ki ga je komisar Fantozzi določil za zaključek pogajanj, podaljšan od polnoči na jutro. Takrat bo moral namreč Fantozzi sprožiti postopke za preklic delovnih pogodb in za uvedbo mobilnosti, kar pomeni odprto pot za stečaj Alitalie in za odpustitev dvajset tisoč zaposlenih. Prava italijanska naveza je tale zanka, je prepričana protestnica ANSA vlada - Sprejeti bistveno strožji ukrepi proti prostituciji Prva zelena luč za predlog zakona o davčnem federalizmu RIM - Ministrski svet je včeraj prižgal prvo zeleno luč za davčni federalizem. Ministri so po daljši razpravi dali predhodno soglasje k shemi pooblastilnega zakonskega predloga za reformo na področju davčnega federalizma, ki jo je pripravil ligaški minister Roberto Calderoli. Kot je Calde-roli povedal po sestanku vlade, bo zakonski predlog dokončno odobren skupaj s proračunskim manevrom, kar se bo zgodilo še ta mesec. Po včerajšnji predhodni odobritvi bo šlo zakonsko besedilo v razpravo na konferenco država-dežele, ki je sklicana za 18. september, nato pa ga bo vlada še pred koncem septembra dokončno odobrila. Ligaški minister včeraj ni skrival zadovoljstva spričo prve in pomembne odobritve federalizma na vladi. »Dosegli smo cilj, da pridemo do odgovornega in solidarnega federalizma. Z usklajevanjem z mi- Mara Carfagna ANSA nistri, ki predstavljajo jug države, bomo prišli do takega federalizma, ki bo jamčil enake pravice na vsem državnem ozemlju.« je povedal Calderoli. Po njegovi oceni je reforma za uveljavitev davčnega federalizma »zakon, namenjen izboljšanju položaja vseh državljanov in ne poslabšanju položaja nekaterih«. Ali z drugimi besedami, gre za način, da bodo imela »tudi manj razvita ob- napovedi - Elektrika in plin Na obzorju nove podražitve energije RIM - Po nedavnih podražitvah se tarifam za električno energijo in za plin obetajo nova zvišanja. V zadnjem četrtletju, torej od oktobra do decembra, bi se utegnil metan podražiti za 6 odstotkov, elektrika pa za 3,7 odstotka, so izračunali na raziskovalnem inštitutu Nomisma Energia. Če bo agencija za energijo odobrila zvišanje tarif, bo to za povprečno družino pomenilo 81 evrov več od tistega, kar zdaj letno plačuje za energijo. Račun za električno energijo bi se namreč podražil za 18 evrov, plin pa bi stal najmanj 63 evrov več na leto kot zdaj. Zadnjo besedo bo imela vsekakor agencija za energijo, ki bo o popravkih - seveda navzgor - tarif za elektriko in plin odločala še pred koncem meseca. Nove podražitve se bodo pri- družile že uveljavljenim, ki so jih v zadnjih mesecih povzročile izjemno visoke cene nafte. Pri elektriki slonijo ocene inštituta Nomisma Energia o podražitvah na gibanju borznih cen in nakupnih cen plina, ki je glavni vir za proizvodnjo elektrike. Za metan pa so ocene zasnovane na tarifnih avto-matizmih, ki so vezani na gibanje cen surove nafte in derivatov. Kot je znano, se četrtletna prilagajanja tarif elektrike ravnajo po povprečnem gibanju cen surovin v predhodnih šestih mesecih, tarif plina pa po povprečnem gibanju cen surovin v predhodnih devetih mesecih. V naslednjem četrtletju bo tako na račune za energijo v polni meri učinkovala močna podražitev surove nafte, katere cena je v preteklih mesecih podrla vse zgodinske rekorde in se približala 150 dolarjem za sod. močja možnost priprave svojih gospodarskih programov«. Ko je govoril o glavnih točkah zakonskega osnutka, je Calderoli omenil »avtonomijo prihodkov in porabe lokalnih uprav«, kar pomeni, da bo ukinjeno »prenašanje sredstev od države na ozemlje brez korektne ocene višine sredstev in njihove uporabe«. Za ministra bo s tem zajamčeno transparentno gospodarjenje, pri katerem bodo imeli državljani »možnost preverjanja prihodkov« v obliki demokratične kontrole. Za popolno izvajanje davčnega federalizma je sicer v zakonskem osnutku predviden rok petih let. Prve reakcije na zeleno luč za davčni federalizem niso ravno navdušujoče, saj izjave predstavnikov lokalnih uprav izražajo prej skeptičnost in previdnost kot pa zadovoljstvo. Predsednik konference država-dežele Vasco Errani (DS) je Calderolija obdolžil pretiranega zmagoslavja in se kritično izrazil o metodi sprejemanja reforme. Za predsednika združenja italijanskih občin ANCI Leonarda Domenicija (DS) je predlagana reforma za občine korak nazaj, medtem ko je zveza italijanskih pokrajin UPI sprejem reforme pozdravila, njeno vsebino pa bo ocenila šele potem, ko bo prejela dokončno besedilo. Druga pomembna točka na včerajšnji seji vlade je bil osnutek zakona o prostituciji na javnih mestih. Ministri so odobrili zakonski osnutek ministrice za enake možnosti Mare Carfagna, po katerem bo prostitucija na javnih mestih prepovedana, za prostitutke in njihove stranke pa so predvidene zaporne ali denarne kazni. Prostitutke in njihove stranke bo zaradi nu-denja spolnih uslug na javnih mestih, ulicah in cestah v skladu z zakonskim predlogom doletela zaporna kazen od 5 do 15 dni in globa v višini od 200 do 3000 evrov. Zakon je posebej strog do mladoletnih prostitutk in prostitutov oziroma njihovih zvodnikov. Zvodnikom, odgovornim za mladoletne prostitutke, nova zakonodaja grozi s 6 do 12 let zaporne kazni in denarnimi kaznimi v višini od 15.000 do 150.000 evrov. Vse mladoletne prodajalce spolnih uslug brez italijanskega državljanstva bo Italija poslala k njihovim družinam ali pa jih predala oblastem v državah, od koder prihajajo. EVRO 1,3934 $ -1,14 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 11.9. 10.9. ameriški dolar japonski jen 1,3934 148,69 9 5399 1,4094 150,52 9,6382 kitajski juan ruski rubel 35,9635 74565 36,1515 74574 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS brAna 0,7941 95135 0,8020 95115 JVCUJKCI MUlla norveška krona 8,0907 24 630 8,060 24,850 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5857 15,6466 241,16 34223 1,5928 15,6466 241,39 3,4755 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,4950 1 7524 1,5090 1,7541 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni Ia\/ 1,9558 3 6138 1,9558 3,6020 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac 30,265 3,4528 30,265 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7050 2,5243 0,7045 2 5159 Ul Cl£.IIJjp.l Itrcll islandska krona fi lira 127,88 1 7690 129,01 1 7484 LUI jIVCI 11! O hrvaška kuna 7,1161 7,1253 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4875 2,8187 3,0843 3,13065 LIBOR (EUR) 4,5112 4,9543 5,1725 5,33 LIBOR (CHF) 2,24 2,7283 2,8775 3,1533 EURIBOR (EUR) 4,515 4,958 5,179 5,337 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.128,29 € -160,94 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. septembra 2008 Lahko bi bila Denise RIM - Nek italijanski državljan, ki je bil na počitnicah na grškem otoku Kos, je italijanske oblasti obvestil, da je opazil približno osem let staro deklico, ki je zelo podobna pred štirimi leti izginuli Denise Pipitone. Deklica je bila v spremstvu okrog 30 let stare ženske, Romke, ki se je izdajala za njeno mater. Tisto, kar je italijanskega turista najbolj presenetilo, pa je bilo to, da deklica govori italijansko brez posebnega naglasa, medtem ko njena spremljevalka tega jezika ne zna. Denisina mati Piera Maggio si je s posredovanjem Interpola ogledala fotografije deklice s Kosa in ne izključuje, da bi šlo lahko za njeno hčerko. Iz Grčije so medtem sporočili, da je analiza krvi izključila sorodstvo med žensko in deklico, zdaj pa je vzorec dekličine krvi že na anlizah v Italiji. Mali Rom ujet pri 46. kraji MILAN - Tako kot že neštetokrat je zagrabil žensko torbico in jo iztrgal iz rok lastnice, 24-letne bolgarske negovalke, ki je ravnokar dvignila v banki 800 evrov, da bi jih poslala domačim. Ženska je začela kričati in naključje je hotelo, da je prišla v tistem trenutku mimo patrulja karabinjerjev, ki je 12-letnega romunskega Roma uspela ujeti. Kmalu so ugotovili, da je bil mladoletnik ujet že 46-krat, v različnih mestih, največkrat pa v Milanu. Vsakič je povedal, da se kliče Bo-by, da je Romun in da nima staršev in vsakič je bil poslan v zaščiteno skupnost, od koder je vsakič tudi pobegnil. Tako bo tudi tokrat, pravijo karabi-njerji, ki so v takih primerih popolnoma nemočni. Protest somalskih beguncev RIM - Eritrejski in somalski begunci so uprizorili 30 kilometrov dolg protestni pohod od kraja Castelnuovo di Porto do Rima, s katerim so zahtevali ureditev svojega pravnega statusa. Begunci, ki so se konec junija izkrcali na otoku Lampedusa. Begunci, ki jih je spremljala policija, so se na koncu pohoda sestali s predstavnikom komisije za begunce Maurom Di Nozzo. Ta jim je zagotovil, da nikogar ne bodo poslali nazaj in napovedal, da bo komisija čimprej preučila njihove možnosti za pridobitev azila. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 27,85 imtttdci iddda 11 cq -1,17 -4,00 KRKA 1 1 IKA KOPER 85,71 50,63 -2,31 -0,82 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 219,42 474,64 +1,12 -0,04 TELEKOM SLOVENIJE 222,30 -0,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 71,39 nm n ddnna ia -2,13 ETOL - -ki/da a\rrnci ci/tdii/a ^onn ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST KOMPAS MTS KOMPAS MTS 69,77 22,62 +0,81 +0,04 NIKA PIVOVARNA IAŠKO 14,00 68,66 -1 28 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA PROBANKA 26,35 -2,30 SALUS, LJUBLJANA SAVA 609,00 361 48 -3,03 -1 99 TERME ČATEŽ ŽITO 245,30 200,00 -0,20 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 44,89 -6,58 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. septembra 2008 -0,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,978 6,625 1739 +0,05 -1,41 +2,71 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,47 1 82 -0,75 -0,71 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,755 1 281 -0,35 +0,00 EDISON ENEL ENI 5,855 20,2 +0,24 +0,80 FIAT FINMECCANICA 10,82 1713 -2,23 -0,94 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,07 22,7 -1,54 -0,74 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,236 3,81 +0,09 -1,61 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 21,09 1764 -0,19 +0,67 LUXo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,665 9615 -1,27 -0,39 PARMALAT PIREMI e C 1,845 0,459 -4,11 -0,09 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,85 4,05 +1,74 +0,93 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,605 1 107 +2,83 -0,90 TENARIS TERNA 15,64 2,552 +2,35 +0,37 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 14,97 3,766 -0,93 -1,15 MNIPOL 1,737 +0,40 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 100,89 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.925,15 1.555,19 -1,17 -1,27 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 115,38 +0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.310,24 1.466,67 -2,39 -1 43 Dll\J, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.953,91 1.319,85 -0,34 -0,53 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 776,88 3.290,07 +1,89 -0,04 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.882,25 4.999,41 +0,39 -0,84 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.227,23 2.224,93 -0,37 -0 17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.227,04 1.264,26 6.178,90 5.318,40 -0,41 -0,05 -0,51 -0,89 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.249,07 3.255,55 -0,81 -1 33 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.292,2 3.222,10 -2,25 -0,61 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.102,50 2.541,15 19.388,72 2.078,98 14.362,10 -1,98 -3,10 -3,06 -3,34 -2,31 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 2 0 Četrtek, 11. septembra 2008 APrimorski ~ dnevnik katinara - Prenovljeni prostori Osnovne šole Frana Milčinskega Prenovitev poslopja je sad prizadevanj vseh Včeraj slovesnost ob odprtju prostorov, v ponedeljek pa začetek pouka za 47 učencev Učenci Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari bodo v ponedeljek stopili v prenovljene prostore svoje šolske stavbe, potem ko so morali v minulem šolskem letu obiskovati pouk v začasnih prostorih v Istrski ulici. Nekateri pa so se v šolskih prostorih mudili že včeraj dopoldne, ko so prenovljeno šolo predali namenu na krajši prisrčni slovesnosti. Kot znano, je bil razlog za enoletno »izgnanstvo« predvsem dotrajanost strehe, zaradi katere je ob deževnem vremenu voda puščala v notranjost šolskih prostorov. Predvsem kritično je bilo lani jeseni, ko so morali učenci in učiteljice stavbo enostavno zapustiti in se preseliti v začasne prostore v Istrsko ulico. Občina Trst je takoj odredila prenovitvena dela, ki so se začela januarja letos. Delavci so odstranili staro streho in tam prisoten azbest, obnovili dele bankine, zamenjali trame, položili nov deščeni pod, ovoj ter nove strešnike in žlebove, obnovili dimnik ter poskrbeli za izolacijo podstrešja in varnostni povezovalni hodnik. Večjo učilnico v pritličju so razdelili: en del so spremenili v učilnico, drugega pa v krajši hodnik, ki vhod povezuje z računalniško učilnico in jedilnico. Ob novi strehi pa predstavlja največjo pridobitev prenovljeno nekdanje hišnikovo stanovanje, kjer so našle prostor nova učilnica in sanitarije, tako da se je v prvem nadstropju sprostil prostor za zbornico. Poskrbljeno je bilo tudi za prepleskanje notranjih sten in prebarvanje lesenega poda. Za vse to je Občina porabila okoli 188.000 evrov. Včerajšnjega odprtja se je udeležilo tudi več slovenskih izvoljenih predstavni- študentje Kritje avtobusnih abonmajev Študentje bodo lahko tudi letos koristili letno avtobusno abonmajsko vozovnico s 50-od-stotnim popustom. Deželna ustanova za pravico do študija Erdisu je obnovila pobudo, ki je že v preteklem akademskem letu požela mnogo odobravanja. Študentje, vpisani na tržaško univerzo, na višji bienij konservatorija Tartini in na visoko šolo Sissa bodo lahko vložili prošnje za kritje polovične cene celoletnega avtobusnega abonmaja. Dežela je v ta namen dodelila prispevek v višini 30 tisoč evrov. Ustanova Erdisu se zaveda, da z njim ne bo mogoče kriti vseh prošenj, zato bodo 50-od-stotnega popusta deležni tisti, ki bodo pač prej predložili svoje prošnje. Ustanova Erdisu (urad Move) bo sprejemala prošnje od 17. septembra dalje, in sicer od ponedeljka do petka od 9.30 do 13. ure. Študentje morajo predstaviti šolski ali celoletni avtobusni abonma, ki so ga bili kupili po 31. avgustu letos, kopijo osebne izkaznice in samopotrdilo o statusu študenta (obrazec posreduje spletna stran www.erdisu.trie-ste.it. Študentje tržaške univerze, ki sledijo univerzitetnim tečajem v Gorici, morajo za kritje 50-od-stotka celoletnega avtobusnega abonmaja v roku od 17. do 22. septembra poslati prošnjo s priloženimi potrebnimi dokumenti s priporočenim pismom na sedež Erdisu, Reber Monte Valerio 3, 34127 Trst. Ravnateljica Fiorella Benčič, odbornik Franco Bandelli in nenazadnje katinarski otroci so lahko upravičeno zadovoljni KROMA kov, od deželnih svetnikov Igorja Gabrov-ca in Igorja Kocijančiča do občinskih svetnikov Štefana Ukmarja, Igorja Švaba in Iztoka Furlaniča, rajonskega svetnika Edvarda Krapeža ter nekdanjega deželnega in občinskega svetnika Igorja Dolenca. Prisotne je pozdravila svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič, za katero je pre- novljena šola rezultat sodelovanja vseh, kar v pismu tudi poudarja senatorka Tamara Blažina. Za občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija pa je Občina izpolnila obvezo do staršev in otrok, tako da je šola ponovno zaživela z drugačnim dostojanstvom v kraju, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost. S ponedeljkom bo v prenovljeno stavbo stopilo 47 otrok, od katerih jih bo pet v prvem razredu, zanje pa bo skrbelo sedem učiteljic oz. učiteljev in dve sluginji. Število je v zadnjem letu upadlo (od 59 na 47 učencev), zdaj pa upajo, da bo šola ponovno pridobila otroke. Ivan Žerjal občina - Svetniki Zahvala upravi, vendar. ttt Ob prenovi prostorov katinar-ske osnovne šole Frana Milčinskega slovenski predstavniki v tržaškem občinskem svetu Iztok Furlanič, Igor Švab in Stefano Ukmar v sporočilu za javnost izrekajo zahvalo občinski upravi, vendar obenem opozarjajo na resnični postopek, ki je privedel do prenove šole. Takoj po izvolitvi leta 2006 so namreč Furlanič, Švab in Uk-mar med prioritete uvrstili tudi prenovo stavbe šole Milčinski, ki se je nahajala v kritičnih stanju. Jeseni istega leta so si stavbo tudi ogledali in se tako na lastne oči seznanili s hudo poškodovanim podstrešjem zaradi že rednega puščanja vode in prisotnosti azbesta. Za rešitev problema so se slovenski svetniki takoj zavzeli: srečali so se z županom Robertom Di-piazzo, predlagali so popravke k občinskemu proračunu, v katerih so zahtevali začetek del že v lanskem letu, a zaman, saj za občinsko upravo to ni bil nujen primer. Za prenovo se je uprava odločila šele takrat, ko se je stanje poslabšalo do te mere, da so morali učenci zapustiti stavbo, ker je slednja zanje predstavljala preveliko nevarnost. Ob zadovoljstvu spričo dejstva, da je bilo dokončano nujno delo, Furlanič, Švab in Ukmar od občinske uprave pričakujejo, da se bo v prihodnje odločala za izbire, ki jih ne bodo narekolvale politične zahteve, ampak realne potrebe občanov, piše v sporočilu za javnost. šolstvo - Prvi dan pouka na dveh višjih srednjih šolah Začetek tudi na Stefanu in Prešernu Na poklicnem zavodu letos 85, na liceju pa 230 dijakov, medtem ko bo prvi razred obiskovalo petnajst oz. 61 dijakov - Program sprejemanja prvošolcev Včeraj so se poletne počitnice končale tudi za dijake dveh tržaških slovenskih višjih srednjih šol. Šolski zvonec je namreč včeraj zazvonil na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana in na Liceju Franceta Prešerna, v katerih bo v letošnjem šolskem letu vsega skupaj 315 dijakov. 85 dijakov zavoda Stefan je prestopilo prag šole že ob 8. uri zjutraj, imeli pa so pet ur pouka. Prvi dnevi bodo za petnajst prvošolcev (štirje na elektronskem in enajst na mehanskem oddelku, medtem ko že drugo leto zapored ni prvega razreda na biološko-kemijskem oddelku) minili v znamenju programa sprejemanja: tako bodo spoznavali okolje, šolo, osebje, seznanili jih bodo s hišnim redom, vlogo zbornih organov ter vodenjem Na levi: dijaki zavoda Stefan stopajo v šolo. Na desni: na liceju Prešeren so bivši dijaki tudi letos priredili sejem rabljenih učbenikov KROMA sej in zapisnikov. Predvidena je tudi ekskurzija po komprenzoriju bivše umobolnice, kjer ima sedež zavod Stefan, obenem bodo stekli začetni tečaj računalništva in vstopni testi iz slovenščine, italijanščine, angleščine in matematike. Na liceju Prešeren se je pouk začel malo kasneje, ob 10. uri, potem ko so se nekateri dijaki uro pred tem udeležili šolske maše, ki jo je v svetoivanski cerkvi daroval veroučitelj Žarko Škerlj. V licejski veži je bilo vse živo, saj so po ustaljeni navadi bivši dijaki priredili sejem rabljenih učbenikov, ki so jih ponujali novincem oz. tistim, ki niso še zaključili višješolskega študija. Letos obiskuje licej 230 dijakov, od katerih je kar 61 prvošolcev (osem na nara- voslovno-multimedijski smeri, po 21 na znanstveno-fizikalni in jezikovni smeri ter enajst na klasični smeri), ki so se zbrali v zborni dvorani v četrtem nadstropju, kjer so jim dobrodošlico izrekli ravnateljica Loredana Guštin in profesorji, ob tem pa so prejeli dijaške knjižice in tudi simbolično darilo - svinčnike z lepo mislijo. V nada- ljevanju so si ogledali šolske prostore, danes pa se bodo udeležili delavnic spoznavanja sošolcev, medtem ko bo jutri na sporedu kulturno-zgodovinski sprehod po Sv. Ivanu za spoznavanje bližnje okolice. S ponedeljkom se bo začel redni pouk, vendar bodo spremljevalne pobude za prvošolce potekale skozi vse šolsko leto. (iž) 6 Petek, 12. septembra 2008 TRST / kontovel - Pri Križmanu merili zrelost grozdja Marsikaj je uničila peronospora, preostalo grozdje pa je zelo zdravo Strokovnjak KZ Rosati: »Parametri so boljši kot v prejšnjih letih« - Nekateri bodo trgali že danes »Sladkor 20,4, kislina 7,1. Sladkor 21, kislina 6,7«: podobne podatke so včeraj popoldne beležili krajevni vinogradniki, ko so pod latnikom pri Dušanu Križmanu in Slavi Starc na Kontovelu prisostvovali delu tehnika svetovalne službe Kmečke zveze Ste-fana Rosatija. Slednji je kot vsako leto pregledoval njihovo grozdje z refraktometrom in na podlagi rezultatov ocenjeval stopnjo zrelosti grozdja. Upoštevajoč podatke bodo nekateri vinogradniki mirno čakali še en teden, drugi pa bodo že danes zjutraj šli s škarjami v vinograd. Svoje pretežno belo grozdje, malva-zijo in vitovsko (na mizi je bilo tudi nekaj jagod refoška) so prinesli Kontovelci, a tudi Križani in Openci. Sladkor je po Brixo-vi lestvici nihal med 19 in 22 stopinjami, kislina pa med 6,4 in 7,5 grama na liter. Stopnja sladkorja se dviga, kislina upada, tako da je mogoče bolj ali manj točno izračunati, kdaj bo nastopil čas za trgatev. Veliko bo seveda odvisno tudi od vremena. S posebno lestvico lahko vinogradniki na osnovi sladkorja izračunajo stopnjo alkohola. Če je po Brixovi lestvici v grozdju 19 stopinj sladkorja, bo 11,2 stopinji alkohola: »Počakal bom še en teden, da bo grozdje še malo bolj nežno. Takrat bom trgal v pravem trenutku,« je bil zadovoljen eden izmed prisotnih. Rosati je povedal, da je letošnje grozdje posebno dobro: »Mnogo grozdja je uničila peronospora, ampak kar je ostalo, je zelo zdravo. Parametri so boljši kot v prejšnjih letih, tako ne bo niti treba uporabiti veliko žvepla. To nas je nekoliko presenetilo, saj ob preobilnem deževju letina navadno ni najboljša.« Vinogradnike je opozoril, naj vsekakor pazijo na temperaturo grozdja, pri tem pa naj si pomagajo z vodo ali drugače. Gostitelj Dušan Križman, ki ga še vedno radi imenujejo profesor, si je pridno zapisoval vse podatke. »Piši ti, saj si edini pismen,« so se pošalili. Upokojeni profesor je med tistimi, ki bodo trgali že danes, in sicer na Mokolanih. To je pobočje pod Kon-tovelom, ki gleda na morje nad Miramarom (Kontovelci gojijo trte tudi na drugih področjih, kot je npr. B'kadezija). Križman je bil v boju proti peronospori uspešen, ni pa bilo lahko: »Razne službe so svetovale, naj škropimo dvakrat v enem tednu ali dveh, ponekod pa so rešili grozdje samo tako, da so škropili kar trikrat v petih dneh,« je razlagal. Nekateri so škropili manj, drugi so agresivno peronosporo morda zamenjali za oidij, njihovi vinogradi pa so sedaj pusti. Križman se vsekakor spominja večjega napada peronospore, do katerega je prišlo še pred letom 1990. Takrat se sistemikov niti ni uporabljalo in škoda je bila večja. (af) V pričakovanju »prerokbe« KROMA ettore rosato Zadovoljstvo zaradi novih projektov Ettore Rosato Poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato je izrazil zadovoljstvo zaradi napovedane obnove palače Carciotti in gradnje novega sedeža družbe Evergreen v starem pristanišču. Osnutek sporazuma, ki sta ga v zvezi s palačo Carciotti sklenila Občina Trst in ministrstvo za kulturne dobrine, je pomembna priložnost, ki jo je treba odločno izkoristiti, je ocenil. Prav tako pomembno je bilo delo državne advokature in tehničnega omizja za gradnjo novega sedeža Evergreena. Rosato pričakuje, da bo to začetek ponovnega razvoja starega pristanišča. zgonik - Danes Praznik Demokratične levice V Zgoniku se bo danes začel prvi praznik Demokratične levice, na katerem bo ob kioskih in glasbeni zabavi vsak večer tudi razprava o aktualnih temah. Kioske bodo odprli ob 17.30, informativne točke pa bodo odprli tudi Vzpi-Anpi, Legambiente, ARCI in humanistično gibanje. Specifičen kiosk bo odprla furlanska DL, ki bo ponujala tipične proizvode iz Čedada in okolice, od gubane do sirov in vin. Glasba se bo začela ob 20.30 (nocoj bosta igrala kantavtor Cortex in skupina The Electric Freak-tones), še prej pa bo vsak dan ob 19. uri javna razprava. Danes bodo lokalni politiki in sindikalisti govorili o perspektivah za gospodarski in družbeni razvoj Trsta. Med ostalimi bodo posegli pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, Daniela Bir-sa za Stranko slovenskih in italijanskih komunistov, Gianfranco Orel za Socialistično stranko in pokrajinski koordinator DL Emanuele Zaia. erotična igra Obdukcija naj bi marsikaj razčistila Danes bo bolonjski sodnik za predhodne preiskave odločal, ali mora Tržačan Michele Tropper ostati v priporu. Tropper je obtožen nepremišljenega umora, potem ko je priznal, da je med erotično igro z verigo zadavil 31-letnega An-dreo Costanza, prav tako Tržača-na, ki bi bil moral v kratkem prestati operacijo za spremembo spola. Do dogodka je prišlo v ponedeljek na vrtu Tropperjeve hiše v okolici Bologne. Jutrišnja obdukcija naj bi pokazala, ali je Andrea Costan-zo, ki je navadno uporabljal ime Alice, res pristal na ekstravagant-no igro. Umrl je bržkone zaradi zadušitve, saj ga je Tropper zvezal z verigo ob drevo. Obtoženi pa trdi, da je igro vodil Andrea, ki naj bi od Tropperja zahteval, da mu verigo čim močneje stisne okoli vratu. Če bi zdravnik naletel na znake drugih udarcev ali ran, bi se obtoženec znašel v še hujšem položaju. la bancarella - Na Trgu sv. Antona še do nedelje, 14. septembra Književnost v ezulski optiki Na prodaj knjige o fojbah, Golem otoku, deportirancih v Jugoslavijo, pa tudi o Valeriu Borgheseju in X. Mas Na knjižnem sejmu je mnogo gradiva o fojbah in eksodusu KROMA Na Trgu sv. Antona so odprli tretjo izvedbo knjižno-kulturne prireditve La Bancarella, ki jo je v sodelovanju s številnimi združenji in javnimi institucijami priredil tržaški Center za dokumentacijo julijske, istrske in dalmatinske kulture (CDM). Rdeča nit pobude naj bi bilo spoznavanje in izmenjava zgodovinskih, kulturnih in človeških izkušenj v znamenju dialoga, vendar preveva pod šotorom bolj ezulska nostalgija, če že ne revanšizem. Ze ob vhodu sprejme namreč obiskovalca izrazito »usmerjena« knjižna stojnica. Oko takoj zagleda knjige, posvečene fojbam, »Golemu otoku in Italijanom v Titovih gulagih« ali pa »preživelim deportacijam v Jugoslavijo«, pa tudi pripadniku »herojske« X. Mas Valeriu Borgheseju, ki se je po 8. septembru leta 1943 boril za »italijanskost« tega ozemlja. Zraven so koledarji s slikami Pirana, Umaga, Lošinja itd. v italijanskem jeziku. Na prodaj so vsekakor tudi knjige, posvečene tipični tržaški hrani ali zgodovinskim značilnostim Trsta. Sredi šotora je tudi stojnica z zadnjo izdajo revije Il Dalmata Renza De Vidovicha, malo dlje pa so na prodaj knjige združenja istrskih skupnosti. Na sporedu so vsak dan tudi srečanja, koncerti in razprave. Zadnja na vrsti je bila sinoči predstavitev knjige Dalmatinska kraljevina in dalmatinski narod Renza De Vidovicha. (ag) pokrajina Krvavo klestenje prispevkov univerzi Tržaški univerzi in visoki šoli Sissa se piše mrka bodočnost. Univerza bo v prihodnjih petih letih ob 22 milijonov evrov državnih prispevkov: danes znašajo 106 milijonov evrov, leta 2013 jih bo univerza prejela le 84 milijonov. Tako predvideva junija odobreni zakonski odlok o krčenju sklada za univerze, ki predstavlja za italijanske visokošolske ustanove pravi cunami, pred katerim imajo univerze skromno obrambo: jez iz trsja, kot je na sinočnji avdiciji v dvorani pokrajinskega sveta pikro ocenil rektor tržaške univerze Francesco Peroni. Pobudo za njegov obisk in obisk direktorja visoke šole Sissa Stefana Fantonija so dali svetniki levosredinske večine, da bi od neposredno prizadetih izvedeli za posledice odloka, s katerim se je Berlusconijeva vlada odločila za drastično krčenje prispevkov univerzam in visokim šolam. Peroni je napovedal, da bo prihodnje leto univerza »zdržala« pritisk, od leta 2010 dalje pa jo čakajo solze. Ob krčenju prispevkov je omenil še krčenje sprejemanja novih profesorjev in raziskovalcev. Petino docentov in raziskovalcev, ki bodo zapustili poučevanje in raziskovanje, ne bo mogoče več nadomestiti. Ta ukrep bo prizadel predvsem visoko šolo Sissa, kjer je pretok docentov in raziskovalcev večji, najbolj prizadeti pa bodo prav mladi raziskovalci, ki bodo ostali brez dela (čeprav so prav pred kratkim uspešno opravili natečaj). Fotografski razstavi v bazenu Bianchi V bazenu Bianchi bodo nocoj ob 21. uri odprli fotografski razstavi Photonic moments in Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev, ki ju bodo predstavili pod okriljem konzulata Republike Slovenije v Trstu in v sodelovanju z občino Trst ter državno plavalno federacijo. Kustos razstave Photonic moments je Dejan Sluga (galerija Photon), na njej pa razstavljajo mladi fotografi z območja jugovzhodne Evrope ter Turčije, Armenije in Azerbajdžana. Kura-torji druge razstave so Dejan Meh-medovič (galerija Insula z Dušanom Podgornikom, Davidem Va-tovcem in Ljubom Radovacom), Dejan Sluga (galerija Photon z An-toniom Živkovičem, Gorazdom Suhadolnikom in Rajkom Bizjakom) in Matjaž Prešeren (galerija Coronini z Aleksandrom Blažico, Janom Draganom in Primožem Brecljem). Protifašistični večer na B'lancu na Proseku Tržaška antifašistična zveza prireja drevi na B'lancu na Proseku večer protifašistične solidarnosti. Ob 19. uri je predvideno srečanje s tovariši iz študentskega kolektiva Resistenza Universitaria z rimske univerze La Sapienza, ki so prisiljeni, potem ko so bili pred nedavnim tarča fašističnega nasilja, zagovarjati se na sodišču. Izkupiček večera, na katerem bosta sodelovala alter-rock ansambel J'accuse ter DJ ekipa tržaškega web-radia La Jazera, bo namenjen kritju sodnih stroškov rimskih protifašistov. Na voljo bosta pijača in prigrizek. Ob slabem vremenu bo srečanje v Društveni gostilni na Kontovelu. 7 TRST Petek, 12. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI film - Predstavili festival Tisoč oči Vse bogatejši program in širša mreža sodelovanj Devetdnevno dogajanje je oblikoval Sergij Grmek Germani - Med filmi tudi dokumentarec Katje Colja Nekateri ga uvrščajo med najbolj kvalitetne festivale na področju filmskega raziskovanja v Italiji. Od svoje ustanovitve, pred sedmimi leti, iz leta v leto širi svoj pogled in bogati filmska spoznanja, hkrati pa omogoča mestu, kot je Trst, da se kljub obilici festivalov, ki so posvečeni sedmi umetnosti, napaja tudi z zgodovino filma in filmsko kulturo, ki se ne ustavi pri sodobni produkciji, ampak raziskuje tudi daleč nazaj. Hkrati prepleta in se prepušča okoliščinam ter zakaj ne, tudi usodi, ki vsakič znova odpira nova okna, kaže na nova obzorja in vabi v Trst celo vrsto priznanih filmskih ustvarjalcev, ki ostajajo širši publiki neznani in tudi zato toliko bolj zanimivi. Mogoče pa mu bo tudi letos uspelo, da bo nekako nakazal celo trend prihodnosti. Eden njegovih bivših gostov, režiser Werner Schroeter je namreč prav leto prejel zlatega leva na beneški Mostri. Festival tisočerih oči in še vsaj enkrat tolikih pogledov je na tem da zopet štarta in tudi letos omogoči tržaški publiki nadvse zanimivo spoznavanje dokaj alternativne plati sedme umetnosti. Ob bogatem sporedu se izvedba 2008 ponaša tudi s tem, da je razširila svoja sodelovanja. Od Muzeja filma v Turinu, do filmskega arhiva v Hu-minu, pa do pariške kinoteke, Chine-mateque francaise, ki je ravno pred štiridesetimi leti, maja 1968, dosegla enega svojih najbolj odmevnih trenutkov in bo platnu gledališča Miela prvič v zgodovini posodila film. Ob njej si pri tržaškem festivalu štejejo v čast, da bodo vrteli tudi film, ki je v lasti kinoteke v Bruslju in še številnih drugih filmskih trakov, ki bodo naslednji teden dospeli sem od vsepovsod. To le zato, da bralcu pobliže predstavimo bogat spored, ki bo diktiral tempo devetdnevne filmske izložbe, od 19. do 27. septembra v gledališču Miela in ki si ga je tudi letos zamislil, kdo drug, če ne njegov umetniški vodja Sergij Grmek Germani. V četrtek, 18. septembra bo na sporedu tudi predvečer, ki bo sicer potekal v Devinskem portiču, kjer bo zaživela video inštalacija svetovno znane vizualne umetnice Brede Beban. Med dragocenostimi letošnje izvedbe pa je prav gotovo tudi prisotnost avtorice Katje Colja, ki bo v soboto, 27. septembra predstavila svoje najnovejše delo, dokumentarec Altromondo. Umetniški vodja Sergij Grmek Germani predstavlja progam letošnjega festivala KROMA Tržaški festival bo poseben po-klon namenil ameriškemu režiserju in scenaristu Robertu Rossenu. Njemu bo posvečen sklop Romanzo americano. Le avventure del giovane Rossen (Ameriški roman, pustolovščine mladega Rossena), s katerim so se pri tržaškem filmskem festivalu želeli spomniti avtorja, ki se je rodil leta 1908. Zanimivost tega poklona je tudi v tem, da širi obzorja Festivala 1000 oči, ki se bo prvič ozrl tudi v smeri Turina, saj bo poklon prirejen v sodelovanju s turinskim filmskim muzejem. To je ustanova, ki si je pred nekaj leti uredila prostore znotraj strukture Molle Antonelliana in že od samega začetka preseneča s svojo neverjetno bogato dejavnostjo. Ob stalni razstavi posvečeni zgodovini filma, namreč prireja tudi celo vrsto poklonov in predstavitev, omogočajo navidez in-štitucionalni ustavovi, kakršna je lahko muzej, neverjetno dinamičnost. Po-klon Robertu Rossenu bo tako razdeljen na dva dela: prvi se bo odvijal v Trstu, drugi pa bo oktobra potekal v Turinu. John Gianvito je letošnji dobitnik nagrade Anno Uno, se pravi nekakšne nagrade za življenjsko delo, ki jo festival podeljuje vsako leto. Režiser iz Bostona je ob tej priložnosti tudi omogočil, da bo prav tržaški festival prvič v zgodovini predvajal njegovo prvo retrospektivo, poimenovano John Gianvito - The perfect light. Vredno omembe je prav gotovo njegovo zadnje delo Profit motive and the whispering wind, nekakšna meditacija, ki s pomočjo sedme umetnosti analizira in pripoveduje polpreteklo in sodobno zgodbo napredne Amerike. O vseh filmih bo v prvi osebi spregovoril režiser, nagrado pa mu bo festival podelil v petek, 26. septembra. Ena osrednjih značilnosti tržaškega festivala pa je pestrost sporeda, ki nemirno gleda, sili, potuje in raziskuje v vseh smereh. Tako je direktor Sergij Grmek Germani želel ponuditi poklon priznanemu tržaškemu pe-diatru, Brunu Pincherleju, ki je umrl pred štiridesetimi leti. Najbrž se zdi zveza med zdravnikom in sedmo umetnostjo nekoliko tuja, a ni. Bruno Pincherle slovi namreč za enega največjih raziskovalcev in ljubiteljev Stendhala, ki mu je posvetil tudi ogromen sklad. Festival 1000 oči bo tako uprl enega svojih pogledov prav v zvezo med Stendhalom in filmom. Veliko platno gledališča Miela bo tako predvajalo celo vrsto filmo, ki jih je tako ali drugače navdahnilo Stend-halovo delo. V tem sklopu bodo na svoj račun prišli avtorji, kot so Joseph L. Mankiewicz, Claude Autant-Lara, a tudi Bernardo Bertolucci s svojim Prima della rivoluzione in Dario Argento s filmom La sindrome di Stendhal. (Iga) seminar - Ženski salezijanski center za poklicno izobraževanje Ciofs Vzgoja in večetničnost V ospredju poklicno izobraževanje in medkulturni dialog - Predstavili tudi kratkometražec Seminarja Ciofs se udeležuje več kot 200 delegatov KROMA Prispevek poklicnega izobraževanja za medkulturni dialog je naslov 20. seminarja evropskega izobraževanja, ki se je začel včeraj in se bo zaključil jutri v hotelu Jolly. Zasedanje, ki je v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga, prireja Ženski salezijanski center za poklicno izobraževanje Ciofs v sodelovanju z italijanskim združenjem ustanov za poklicno izobraževanje Forma pod pokroviteljstvom Dežele FJK, Pokrajine Trst in Občine Trst. Glavna tema zasedanja je pomembnost vzgoje v večetničnem okolju oz. izdelava specifičnih didaktičnih poti, vezanih na ve-četničnost. Seminar je pred več kot 200 delegati Ciofsa iz vse Italije odprl škof Evgen Ravignani, med ostalimi pa so se ga udeležili deželna odbornica Alessia Rosolen, pokrajinska odbornica Adele Pino in občinski odbornik Carlo Grilli. Pred strokovnimi poročili so včeraj tudi prvič uradno predstavili kratkometražni film »Il futuro e di tutti« v režiji Andree Rusicha. Film so snemali pred kratkim v tržaškem centru Ciofs, v njem pa nastopajo mladi, ki se v njem strokovno usposabljajo. Koncert v Miramarskem gradu V okviru koncertov v Miramarskem gradu bo nocoj ob 20.30 nastopil duo, ki ga sestavljata pianist Jacopo Salvatori in violinist Federico Bresciani. Duo je nastal lani in se šola na Šoli Tržaškega tria. Izvajal bo skladbe Brahmsa in Prokofjeva. Vstopnina: 4 evre. Vodena obiska razstave o Marii Callas Jutri ob 17. uri bo v Palači Gop-čevic v Ul. Rossini 4 voden obisk razstave Maria Callas, 30 let kasneje. Obisk bo vodila Erica Culiat. Slednja bo vodila tudi obisk razstave v nedeljo, 14. septembra, in sicer ob 11. uri. Vodeni obisk razstave o srednjem veku V mestnem muzeju na Gradu sv. Justa bo jutri ob 15. uri voden obisk razstave Srednji vek v Trstu: institucije, umetnost in družba v 14. stoletju. Obisk bo vodil Giorgio Potocco, udeleženci bodo lahko koristili popust pri vstopnici (stala bo 3,5 evra). Vodeni obisk bodo ponovili tudi v nedeljo, 14. septembra ob 11. uri. Razstava bo odprta do 25. januarja prihodnjega leta. Predstavitev Dnevnika iz Galileje V knjigarni Borsatti bo jutri ob 17.30 Angelica Edna Calo Li-vne, ustanoviteljica Fundacije Beresheet LaShalom, predstavila svojo knjigo Dnevnik iz Galileje - Samo v miru zmagajo vsi. Predstavitev DVD o openskem tramvaju V železniškem muzeju (Ul. Giulio Cesare št. 1) bodo danes ob 18. uri predstavili nov DVD o zgodovini openskega tramvaja, ki ga je izdelalo podjetje Video 90 iz Padove. Predvajanje bo trajalo okrog 40 minut, vstop je prost. Včeraj danes Danes, PETEK, 12. septembra 2008 GVIDO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20 - Dolžina dneva 12.39 - Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 4.16. Jutri, SOBOTA, 13. septembra 2008 ZREMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, veter 50 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardbasso 1, Corso Italia 14, Žavlje 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hancock«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 »12«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Gio-vanna«; 16.10 »Piccolo grande eroe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Un giorno perfetto«; 18.00, 22.05 »Decameron Pie«; 20.00, 22.00 »X Files - Voglio crederci«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00,20.00, 21.15 »Kung fu Panda«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Machan«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.45, 19.45, 21.10 »Kung fu Panda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Bob Dylan: 7 obrazov«; 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Mamma Mia«; 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 16.40, 19.00 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Hancock«; 18.45, 20.30 »Birdwatchers; «Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda«; 22.15 »Denti«; Dvorana 3: 16.30 »Piccolo grande eroe«;18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio creder-ci«; Dvorana 4: 18.15, 22.30 »Il seme della discordia«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hancock«; Dvorana 2: 17.00, 19.00 »Un giorno per-fetto«; 21.15 »Hancock«; Dvorana 3: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«; Dvorana 5: 18.00 »X Files - Voglio creder-ci«; 20.10, 22.10 »Il seme della dis-cordia«. 8 Petek, 12. septembra 2008 TRST Zveza slovenskih kulturnih društev SKD Lipa Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ZPZP, ZCPZ, ZSKP vabijo na koncert posvečen bazoviškim junakom v okviru revije PRIMORSKA POJE 2008 Danes, 12. septembra ob 20.30 dvorišče Gospodarske zadruge, .. . Bazovica Nastopalo: ŽPS Kalina-llirska Bistrica, M0PZ Provox, PS Fantje s'pod Karlovice, ŽPZ DU Idrija, M0PZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica EL IIB.I J-A n HA.*-. Društvo Slovencev miljske občine vabi na predstavo Dese Muck Neskončno ljubljeni moški v izvedbi SDD Jaka Stoka Režija in scenografija GREGOR GEČ Glasba IGORZOBIN Kostumi BETTYSTARC Nedelja, 14. septembra ob 20.30 v dvorani Roma, trg Republike - Milje 40 let Zadruga Naš Kras vabi na odprtje likovne razstave 40 let Štefana Turka Q3\ avtorja in dela bo predstavila likovna kritičarka Nives Marvin glasbeni uvod trio flavt Tamar a Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta DANES, 12. septembra 2008 ob 20.00, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor 9 Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo urnik pouka v osnovnih šolah in otroških vrtcih od 8.00 do 12.30 še danes, 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14. ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje. Ob ugodnem vremenu se bomo zbrali danes, 12. septembra zvečer v Trebčah na športnem igrišču. NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL bo urnik od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča da se bo pouk, na podlagi odločitve zbornih organov, v šolah in vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra, s sledečimi urniki. Otroški vrtci: OV Mavhinje in OV Devin od 7.45 do 12.00; OV Gabrovec in OV Nabrežina od 7.30 do 12.00. Vse osnovne šole bodo prvi teden delovale od 8.00 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo potekal od 8. do 13. ure, vključno s kosilom. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.sep-tembra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.septembra do torka, 30.ju-nija, od 8. do 16.ure. OBČINA REPENTABOR sporoča, da bo v ponedeljek, 15. septembra, pričela delovati služba šolskega prevoza za otroški vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. Odhod šolskega avtobusa je predviden ob 7.30 z repenskega trga in povratek ob koncu pouka. Informacije nudi občinsko tajništvo na tel. št. 040-327122. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. M Izleti KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Montegrotto terme od 12. do 22. oktobra. za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Pro-seka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383389. 0 Prireditve PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo danes, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlo-vice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Provox-Nova Gorica in MePZ Lipa - Bazovica. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 12.septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Po-ljanka Doljak in Manja Košuta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SKD Lipa Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov zveza slovenske katoliške prosvete prirejajo koncert revije Primorska poje posvečeno bazoviškim junakom danes, 12. septembra, v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Kar-lovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, ŽPZ Cerklanke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI-NAH (Proseška ul. 131) vabi v soboto, 13. septembra, ob 20.30 na odprtje razstave naivne umetnosti Claudia Clarija »Podobe iz mojega čopiča«. O slikarju bo spregovorilaJelka Daneu Cvelbar, za glasbeno kuliso bo poskrbel harmonikar Erik Briščak. SKD TABOR vabi v soboto, 13. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah, na predstavo SDD Jaka Štoka »Neskončno ljubljeni moški« (avtor Desa Muck, režija Gregor Geč). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavo Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« v izvedbi SDD Jaka Štoka v nedeljo, 14. septembra, ob 20.30 v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. Režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 16. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na pogovorno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim prejemnikom »Zlatnika poezije«, ki ga podeljujejo v okviru Veronikine nagrade. Pogovor bo vodila dr. Ma-tejka Grgič. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šempolaju na ogled komedije »Amor, Amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulpture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). H Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IZGUBLJEN DIGITALNI FOTOAPARAT panasonic lumix v majhni sivi torbici, v Bazovici v soboto zvečer med tabornim ognjem in parkiriščem mimo spomenika. Poštenemu najditelju krepka nagrada. Vnaprej hvala -tel. 347-1516964. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. KOSILNICO BCS komplektno z žago za drva ter brusilnikom prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040-911570 ali 334-3095019. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 04044631. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Mac-carone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM 10-hektolitrski sod iz fiber-glasa s plavajočim pokrovom in 5-hektolitrski sod iz inoxa; tel. 048178066 ob uri kosila. PRODAM belo grozdje za vino. Tel.: 040-280674 ali 040-8332369. PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 3334863968. PRODAM tri sode (5 hektolitrov) iz fi-berglasa s plavajočim pokrovom, stisk in mlin ter eno kad (7 hektolitrov). Tel. 040-280910. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel. 040-948080. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Boljuncu. Javiti se na tel. št. 040228609. S Poslovni oglasi GROZDJE PRVOVRSTNO cabernet, sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli delavca. Tel. 040-200329 PREHRAMBENI DISKONT IŠČE prodajalca/ko za delikateso. Tel 040-214527 ali 335-6519043 TRGOVINA JESTVIN IŠČE vajenca/ko za delo v skladišču. 347-2220095 / TRST Petek, 12. septembra 2008 9 301 DPZIO - I.P.S.I.A. c/3 M c/3 Jožef Stefan o& O**- Čestitke NICOL MAURIL, vse najboljše v novem šolskem letu ti želi soseda Vida. Ker bila je prava lunca, rodila se je AURORA, velika punca, Robi in Barbara bosta zopet pestovala, mala Linda pa bo pomagala. Iskrene čestitke in polno lepih dni, jim nona in nono želi. Ü3 Obvestila Loterija 11. septembra 2008 Bari 27 5 73 87 79 Cagliari 70 54 52 72 42 Firence 78 2 69 9 73 Genova 27 78 22 11 9 Milan 31 37 36 70 34 Neapelj 53 65 2 48 15 Palermo 35 75 13 48 62 Rim 54 46 21 86 63 Turin 29 73 22 35 75 Benetke 45 90 15 74 52 Nazionale 27 86 59 87 13 St. 110 27 31 35 53 54 78 jolly 45 Nagradni sklad 4.068.911,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 57.565.016,87 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 34 dobitnikov s 5 točkami 17.899,19 € 1.992 dobitnikov s 4 točkami 305,50 € 62.312 dobitnikov s 3 točkami 19,53 € Superstar 27 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7dobitnikov s 4 točkami 30.550,00 € 203 dobitnikov s 3 točkami 1.953,00 € 3.545 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.160 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Zavod Jožef Štefan vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje danes, 12.09. zvečer v Trebčah-športno igrišče TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Za podrobnejše informacije lahko pišete na email ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 3395605221 (Gracijela). ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje danes, 12. septembra, zvečer v Trebčah-športno igrišče. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi še danes, 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Nesloven-ce. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 0038641784754. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da je urad spet odprt od 16.30 do 18.00 ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. MEPZ JACOBUS GALLUS bo svojo sezono pričel danes, 12. septembra, ob 20.uri, v prostorih Glasbene Matice (ul. Montorsino 2). Vaje bodo potekale dvakrat tedensko ob sredah in petkih. Vabljeni vsi, ki imajo radi petje in prijetno družbo. SK DEVIN PRIREJA TEČAJE SMUČANJA NA PLASTIČNI PROGI V NABREŽINI od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo, od 9. do 11.ure. Prva izmena od sobote 13.septembra do 4.oktobra, oz. nedelje 14.septembra do 5. oktobra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje: info@skdevin.it ali 3388621592 (Janja). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 prireja vadbo Pilatesa, Pilatesa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek danes, 12. septembra, ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKA ANTIFAŠISTIČNA ZVEZA prireja danes, 12. septembra, na B'lancu na Proseku »večer protifašistične solidarnosti«. Ob 19.uri je predvideno srečanje s tovariši iz študentskega kolektiva »Re-sistenza Universitaria« z rimske univerze La Sapienza, ki so prisiljeni, potem ko so bili pred nedavnim tarča fašističnega nasilja, zagovarjati na sodišču. Izkupiček pobude, na kateri bosta sodelovala alterrock ansambel J'accuse ter DJ ekipa tržaškega web-radia La Jazera bo namenjen kritju sodnih stroškov rimskih protifa-šistov. Na voljo bosta pijača in prigrizek, ob slabem vremenu pa bo srečanje v Društveni gostilni na Kontovelu. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja Ul. Ma-saccio 24, vabi v soboto, 13. in nedeljo 14. septembra na tradicionalni praznik grozda. V soboto, 13. septembra ples z Le mitiche Pirie. V nedeljo, ob 19. bo nagrajevanje najlepših grozdov, sledi ples z duom Melody. V dvorani ljudskega doma je na ogled razstava ob 30-letnici odprtja ljudskega doma. CICIBANI - S tem tednom se pričenjajo treningi za cicibane (letniki 1998-2000) pri društvu F.C. Primorje. Treningi bodo na travnatem igrišču Ervatti. Za podrobnejše informacije je na razpolago predsednik Primorja Roberto Zuppin, tel. št.: 329-6022707. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATI-NARI - 69. letnica njene ustanovitve. V nedeljo, 14. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana Sv. maša. Obred bo daroval g. Žužek. Vabljeni, da se množično udeležite! KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabrežine prireja v nedeljo, 14. septembra, v Na- brežini celodnevni seminar na temo »Ravnotežje med možkostjo in ženskostjo«. Info: 347-4437922. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 - 2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. ŽPS IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Posebno dobrodošle nove pevke! SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Ši-mac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovnošolce, da se pridružijo pevcem otroškega pevskega zbora. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.uri. Mlajša mladinska pevska skupina vabi sovrstnice na redne vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih. Urnik: 17.3018.30 (od 11. do 14. leta starosti), 18.3019.30 (od 14. leta dalje). Prva vaja bo v ponedeljek, 15. septembra, v prostorih Marijanišča na Opčinah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 16. septembra, ob 20.45, prvo srečanje v novi sezoni za pevce, reitatorje in člane orkestra; v torek, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. KONFERENCA Novo gledanje na stres, ne le preprost sindrom - Ph. Dr. Francesco Furlan, Dr. Guido Marotta - sreda 17.septembra. ob 19:30 - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Prost vstop. Informacije na 333-4236902/329-2233309. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psihofizi-čna Telovadba po metodi Ferriz-Ferriere 18. septembra od 16. do 18. ure in dne 27.septembra od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzi-ni 30, III nadstropje. Informacije na 3334236902 / 329-2233309. Prost vstop. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 18. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neiz-branimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 040-2017376). 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Informacije in prijave sprejemamo do vključno 20. septembra po mailu vecerja83@gmail.com ali na 3355316286 (Veronika). Pišite in pokličite čim prej, ker je treba do 20. septembra za dokončno prijavo tudi poravnati plačilo! BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo 20. septembra od 16. do 18. ure in dne 25. septembra od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nad-str. Informacije na 333-4236902 / 3292233309. FESTIVAL STIČNA MLADIH 2008: Slovenska prosveta, ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala vabijo v soboto, 20. septembra, na mladinsko srečanje v Stično. Program se bo začel ob 9.30, ob 14.30 bo Sveta maša, ob 16. uri pa sklepni del. Velika izbira delavnic, pogovorov, glasbe, zabave in ... novih prijateljev! Brezplačni prevoz iz Trsta: odhod iz Bo-ljunca ob 8. uri, iz Trga Oberdana ob 8.20, iz Opčin ob 8.45. Za info in prija- ve (do 15. septembra) : Mladi v odkrivanju novih poti, Ul. Donizzetti 3, Trst. Tel. 040-370846 ali 339-7046331. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VIGNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.3018.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 10. do 12.ure ali od 18. do 20.ure. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŽPZVESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telo- vadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040-228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 3204511592 ali na spletni strani www.ri-cmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mav-hinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Šuc, Briščiki 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je odprl Valter Mocor, v Lako-tišču 398. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št.46. Tel.: 040-229439 Prispevki V spomin na dragega Silvana Ciaca darujeta Stanka in Riko Ciuk 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti Antona Pavletiča daruje žena z otroci 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 30 za FC Primorje. V spomin na dragega Viktorja Štoko darujejo Gigi, Karla in Magda 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Polda Vatovca in Mitjo Bi-težnika darujeta Pepko in Vesela Starc 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Silvanota Čača daruje Silvestra Kraljeva 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Marjučo Žerjal darujeta Vida in Darjo 30,00 evrov za KD Ivan Grbec v Škednju. V spomin na gospo Marjučo Žerjal darujeta Nevia in Franko Vitez 30,00 evrov za KD Ivan Grbec V spomin na Nelo Nardin daruje Roži 20,00 evrov za MPZ Fran Venturini od Domja. V spomin na Miro Sardoč in Leopolda Vatovca darujejo Danilo, Sonja in Borut 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Izidorja Maverja daruje žena Silvestra 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bo-ljuncu. Otvarjamo nove proizvodne prostore Sodelovali so: Arhitekturno projektiranje in vodstvo del: arh. Anna Maria Sardon arh. Michela Perin Project manager: inž. Giorgio Bensa PMP® Projektiranje termiCnih in vodovodnih napeljav: inž. Graziano Medeot Projektiranje elektriCnih inštalacij: ind. tehnik Paolo Tomasi Projektiranje zgradb: inž. Bernardo Bensa Odgovoren za varnost v načrtovanju: inž. Isabella Zaninello Odgovoren za varnost v izvedbi: ind. tehnik Albano Marusic Načrt akustične izolacije: inž. Guido Vales Geolog: dr. Luca Cutti Izmere in kataster: geom. Marco Severin Staticni preizkusi: inž. Mario Coco Project management za gradbeništvo: www.BensaPM.it MiSiCOJ Massimo Impianti Eiettrici Ul. Torino, 6 Krmin (GO) Tel. in fax 0481/639252 Fotovoltaične naprave Industrijske in gospodinjske električne napeljave Avtomatizacija vhodov - Video domofoni Alarmne naprave - Požarne naprave Centralizirani odsesalni sistemi Klima naprave - Domotika Prodaja električnega materiala e-maii: misigojmassimo@iibero.it www.impiantimisigoj.it GEOSERVICE S.r.l. Gradnja - Izkopavanja Rušenja - urbanizacijska dela Najem gradbene Mehanizacije Sedež: Ul. Leonardo da Vinci, 4 - 33041 Aiello del Friuli (UD) Telefon in faks: 0431 999688 - Mobilni: 3386038074 E-Mail: geoservicesrl@geoservicesrl.eu OGjl t le/ PRODAJA IN POLAGANJE PREVODNIH IN ANTISTATICNIH TALNIH OBLOG IZ PVC-JA CUSHION, LINOLEJA, LESENIH IN LAMINATNIH PODOV, TAPISOMOV IN PREDPRAŽNIKOV. MOQUETTES ALTO BUT S.A.S. ul. Nazionale, 46 - 33026 PALUZZA (UD) Tel. 0433 775229 - Fax 0433 775457 E-mail: info@moquettesaltobut.it www.moquettesaltobut.it HP ERMOIDRAULIC A 1 COR M O NES E/T --■ in i Tehnologija za klimatizacijo prostorov Conte Massimo in Bottacin Roberto 34071 KRMIN (GO) - Ulica Venezia Giulia 7/A Tel. 0481 630591 - Faks 0481 630956 Uradi in fiskalni domicil: Ulica Isonzo, 83 email kom.: conte@termoidraulicacormonese.it Aluminijaste zasteklitve Kovaški izdelki Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA Ulica A. Gregorčič, 24 Tel. 0481/21514 - fax 0481/21987 barbara@tabaj.191.it - tabajfra@tabaj.191.it IIecnocoop scrl - Gorica Čiščenja in povezane storitve za podjetja tel. 0481 522604 www.tecnocoop1.com / KULTURA Petek, 12. septembra 2008 1 1 narodnozabavna glasba - Ob 55-letnici Glasbene poti bratov Avsenik v novi publikaciji Avtor publikacije S polko v svet je Aleksij Jercog, dober poznavalec opusa Avsenikov Konec avgusta je v Sloveniji v okviru festivala Avsenik 2008 izšla nova knjiga, ki v besedi in sliki predstavlja življenje in delo Slavka Avsenika in njegovega leto starejšega brata Vilka. Več kot sto strani zanimivega branja in fotografij je za založbo Avsenik pripravil tržaški radijski urednik, publicist in glasbenik Aleksi Jercog, ki med ostalim velja za odličnega poznavalca glasbenega opusa bratov Avsenik. Naslov nove publikacije, s katero se je sicer želelo obeležiti častitljivi jubilej, to je 55-letnico nastanka Avsenikove glasbe, je S polko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik, založba Avsenik pa je na ta način poskrbela za obogatitev zbirke knjig avtorjev, ki so se v preteklosti lotili beleženja vseh pomembnejših etap v glasbenem opusu priljubljenih gorenjskih glasbenikov. Ljubitelji An-samla bratov Avsenik so namreč podatke o njem do sedaj lahko prebirali v knjigi Ivana Sivca z naslovom Brata Avsenik - Evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem, v zborniku Slavko Avsenik und seine original Oberkrainer - Es ist so schoen ein Musikant zu sein, ki ga je napisal dolgoletni menedžer bratov Avsenik Karl Lanzmaier ter v prvi Jercogovi knjigi o bratih Avsenik, ki je izšla ob 50. letnici prvega nastopa Avsenikov v zamejstvu. Naslov slednje je S pesmijo našo - 50 let Avsenikove glasbe na Tržaškem in Goriškem. Nova Jercogova priložnostna publikacija pa predstavlja, kot nam je razložil avtor, sintezo do zdaj objavljenih in neobjavljenih člankov o Avsenikih, za razliko od prej omenjenih publikacij pa ta vsebuje tudi natančne opise gostovanj v zamejstvu, in sicer v Italiji in Avstriji. Ob tem nam je avtor knjige še dejal, da je počaščen nad dejstvom, da so pri založbi Avsenik sklenili to vila manin - Koncert Naslovnica Jercogove knjige o bratih Avsenik nalogo zaupati prav Tržačanu. V zborniku S polko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik je avtor osvetlil začetke ustvarjanja Slavka in Vilka Avsenika, od nastanka Gorenjskega kvarteta kot prvega sestava Avsenikovega ansambla do ansambla, ki ga je potem spoznal širni svet. Bralec lahko med drugim izve, kako sta Slavko in Vilko kvartet povečala na kvintet, dodala najprej dva in nato tri pevce in kako je svetovno znani ansambel z manjšimi menjavami igral pod Slavkovim vodstvom do konca le- ta 1990, ko se je končalo najslavnejše obdobje slovenske narodnozabavne glasbe. Jercog je odlično opisal tudi gostovanja v tujini, ni pozabil našteti vseh prestižnih nagrad, ki jih je za časa dolgoletne kariere prejel ansambel, natančno pa so opisane tudi številne Avsenikove skladbe, od katerih so mnoge celo ponarodele. Nov zven Avsenikove glasbe je segel tudi preko državnih meja, saj so se glasbeniki večkrat odpravili na gostovanja čez lužo, še posebej občuteno pa je bilo doživljanje glasbe bratov Avsenik med rojaki na Tržaškem. Ti so se po avtorjevih virih vedno znali povsem vživeti v Avsenikovo muziciranje, doti-čno publikacijo pa še zanimivejšo naredijo spominski zapisi tržaškega časnikarja, publicista in književnika Saše Martelanca, v katerih avtor na literaren način razgrinja svoje spomine v zvezi s srečanjem z Avseniki. V knjigi je prisoten še en Martelančev prispevek, in sicer iz tržaške revije Mladika, v kateri je avtor leta 1959 s člankom Avsenik ni tat z dokazi de-mantiral takratne obtožbe, češ da je Slavko Avsenik plagiator. Vsa gostovanja v Italiji je Aleksi Jercog opisal izčrpno in zanimivo, sicer pa za celotno publikacijo velja, da jo odlikuje razumljiv kronološki prerez Avsenikove kariere, zanimiva pa je tudi avtorjeva odločitev, da naslove poglavij povzeme po naslovih znanih Avsenikovih skladb. Poleg teoretične analize opusa bratov Avsenik in njunega življenja ima publikacija odlično dokumentacijo v številnih fotografijah, ki so last Avsenikovega arhiva, del gradiva pa je prispeval tudi avtor knjige, ki že več let zbira dokumentacijo o Avsenikovem ansamblu. Bralec lahko med listanjem občuduje platnice plošč, fotografije z gostovanj, fotografije posameznih članov ansambla, nekatere notne zapise ... Skratka, lahko rečemo, da je celotna knjiga napisana v izjemno poljudnem ritmu, kar bodo prav gotovo znali ceniti vsi ljubitelji Avsenikove glasbe. Zainteresirani lahko novo knjigo o Slavku in Vilku Avseniku ter njunem ansamblu kupijo v večnamenskem prostoru založbe Avsenik v Begunjah in preko e - trgovine (www.avsenik.com), v bližnji prihodnosti pa se obeta tudi uradna predstavitev publikacije v naših krajih. Sanela Čoralič Gianna Nanini navdušila in prepričala književnost - Ob stoletnici rojstva Novi publikaciji z deli Miška Kranjca S svojim glasom polnim energije je navdušila več kot pettisoč gledalcev in dokazala, da je verjetno edina prava italijanska rock zvezda. Govorimo seveda o Gianni Nannini, ki je v sklopu svoje poletne turneje prejšnji teden v vili Manin imela edini koncert v naši deželi. Številni avtomobili s slovensko in hrvaško registrsko tablico so dokazovali, da je Nanninijeva priljubljena tudi izven italijanskih meja. In kdor je prisostvoval koncertu, je tudi prejel dokaj zgovoren odgovor na vprašanje, kako to. Pevka iz Siene je namreč z 22 uspešnicami, nekaterimi bolj umirjenimi, drugimi nadvse živahnimi, orisala svojo, več kot tridesetletno kariero polno uspehov in pesmi z dokaj različno, a vselej globoko vsebino. Nekatere pesmi so bile za sedemdeseta leta - takrat je namreč Nanninijeva začela prepevati - zelo in še dandanes dokaj provokativne, saj vsebujejo odkrita namigovanja na ljubezen in seks. Tako odkrita, da so povzročale nemalo težav tudi v samem zasebnem življenju vrhunske rock pevke. Njen odnos z očetom je bil večkrat težaven prav zaradi vsebine nekaterih pesmi, ki so bile za starejše generacije nesprejemljive. Vendar so se od takrat stvari dokaj spremenile, nove generacije (ki so med tem postale tudi starejše in o tem smo imeli dokaz tudi na sredinem koncertu, saj je koncert spremljalo tudi veliko 50-letnikov) gledajo z drugačnimi oč- mi na tovrstne zadeve. Kot uvodno pesem koncerta je Gianna Nannini izbrala eno izmed treh novih uspešnic greatest hits albuma GiannaBest, Mosca Cieca, ki je namenjena vsem, ki si morajo zatiskati oči, če želijo preživeti. Marsikje po svetu je namreč bolje ne ozirati se okoli sebe in ne vedeti, saj je prevelika mera radovednosti lahko usodna. Koncert se je nadaljeval v znamenju številnih starih uspešnic toskanske pevke. Od Profumo, do Sei nell'anima, nato še Fotoro-manza, Latin lover, Scandalo, Radio Baccano, America, Notti senza Cuore, Sorridi, I maschi, Bello e im-possibile, Meravigliosa creatura. S to pesmijo naj bi se koncert zaključil, a Gianna seveda ni želela razočarati številne in glasne publike. Po nekajminutni prekinitvi se je pevka vrnila na oder in občinstvu poklonila še tri uspešnice. Aria, himno svetovnega prvenstva iz leta 1990, Un'estate italiana in nazadnje še Un giorno disumano. Približno devet-desetminutni koncert se je zaključil in takrat so si tudi oblaki, ki so nemo sledili izvajanju Gianne Nannini, oddahnili in spustili nad vilo Ma-nin neverjetne količine dežja, ki je popolnoma namočil številno publiko. A niti dež ni skalil navdušenja oboževalcev, ki so se domov vrnili premočeni, a prepričani, da si je bilo vredno ogledati koncert Gianne Nanini, preteči nevarnosti prehlada navkljub. Iztok Furlanič Stoletnico rojstva pisatelja Miška Kranjca so pri Študentski založbi in založbi Franc-Franc obeležili s knjižnima izdajama. Pri prvi je izšel ponatis romana Povest o dobrih ljudeh, druga pa je izdala knjigo Potnik pod večer: Narečna besedila 1925-1932. »Njegova beseda deluje kot eliksir, kot nenavadno močno poživilo,« je dejala Helga Glušič. V knjigi Potnik pod večer je zbranih 12 zgodb, napisanih v prekmurskem narečju, ki jih je Kranjec objavljal v prekmurskem pokrajinskem tisku, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal avtor spremne besede Franci Just. Dela so razvrščena kronološko, podpisana pa so tudi s sinonimom, ki ga je Kranjec do prodora pogosto uporabljal - Mihael Mihajlovič Fujsov. V zgodbah, ki jih je Kranjec napisal v mladih letih, je, tako Just, čutiti ekspresionistični nemir, ki se kaže kot razkol med telesnostjo in duhovnostjo. V njih je zaslediti tudi patriarhalen odnos, ki ga je mladi Kranjec gojil do žensk - menil je, da je za družbene spore krivo hotenje ženske, da bi bila enakovredna možu, je dodal. Kranjčeve zgodbe sicer kažejo lastnosti, ki se slikajo tudi v njegovih kasnejših delih, in sicer izredno sposobnost vživljanja v psihološke profile junakov ter socialni čut, je menil Just. Za prestavitev zgodb iz prek-murščine v knjižno slovenščino je poskrbel pisatelj Feri Lainšček. Just je dejal, da se v besedilih pojavlja tudi nekaj dvojnic, ki so jih namerno ohranili »da bi v sedanjost prenesli avtentičnost Kranjčevih besedil«. Zanimivo je, da je pred smrtjo Kranjec Lainščka kot mladega avtorja prosil, naj zanj napiše nekrolog. Le ta predstavlja uvod k ponatisu romana Povest o dobrih ljudeh, ki je izšel pri Študentski založbi. V dogovoru z urednikom zbirke Beletrina Mitjo Čandrom so se pri Študentski založbi odločili, da bi v zbirko sodobne slovenske književnosti sodilo eno od Kranjčevih del. Na začetku so razmišljali o izdaji njegovega najbolj znanega romana Strici so mi povedali, ki je doživel kar sedem ponatisov in je zaživel tudi v filmski različici, a so se naposled odločili za roman Povest o dobrih ljudeh, ki ga je Kranjec napisal leta 1940, na pragu svetovne morije. V tem delu je pisatelj izrazil svoj temeljni pisateljski kredo, saj se v njem kažejo liričen, poetičen in magičen odnos do krajine in sveta, ki ga obdaja ter njegov tankočuten odnos do ljudi, je dejal Dušan Šarotar iz Študentske založbe. Zanj so se odločili, ker je, tako Šarotar, s tem romanom »slovenska literatura dobila metaforo o neki krajini, ki je lahko tudi duhovna«. Izčrpno spremno besedo h knjigi je napisala Helga Glušič. »Njegova beseda deluje kot elik-sir, kot nenavadno močno poživilo,« je presodila Glušičeva. V njegovem delu se kaže igra življenja, med ljubeznijo in lepoto ter močan odpor do socialne neenakosti. Roman je odmaknjen od civilizacije in ravno ta odmik je danes neke vrste uteha, da se lahko človek poglobi vase, je še dejala. (STA) Umbria Music Fest V Trstu rojeni dirigent Walter At-tanasi je na odprtju simbolično prerezal trak devetega festivala Um-briaMusicFest, katerega je ustanovitelj in umetniški vodja. Tradicija se nadaljuje z dvanajstimi glasbenimi in gledališkimi dogodki, ki se bodo odvijali od 5. do 28. septembra v devetih občinah dežele v srednji Italiji. Prvi festivalski vikend je bil posvečen baročni glasbi, tudi v bolj neobičajnih sodobnih kombinacijah, ki jih je predstavil koncert orkestra Wiener Kammersymphonie z naslovom »Dunaj, barok in...hip hop«. Drugi vikend se bo danes pričel z operno glasbo na koncertu solistov različne narodnosti in orkestra iz Modene, ki ga bo vodil dirigent Attanasi. Umetniški vodja festivala z izbirami izvajalcev podpira mrežo sodelovanj treh držav, kjer se odvijajo pobrateni mednarodni festivali, ki jih je ustanovil v zadnjih letih (ob Italiji tudi Češka in ZDA). V Spoletu bo nastopil priznani češki jazz glasbenik Peter Lipa, v Mon-tefalcu pa ameriški tenorist John Osborn, Pevec in igralec Pino DAn-gio pa bo predstavil v Monte Ca-stellu svojo novo predstavo »Si salvi chi puo». Komik Pino Insegno bo nastopil v predstavi o uporabi glasu od petja do dubliranja »Io can-to...io Insegno« v Todiju. Program bodo dopolnile razstava slik Alvia-na Mattiozzija in predstavitev knjige »Sole e ombra« pisateljice Cin-zie Tani, ene od letošnjih finalistk literarne nagrade Campiello. (ROP) Mladinska knjiga za mlajše bralce Založba Mladinska knjiga (MK) je mlajše bralce razveselila s tremi novimi knjigami. V zbirki Odisej je izšla knjiga Onkraj Gabrielle Zevin, v zbirki Sinji galeb knjiga Coraline Neila Gaimana in v zbirki Knjigo-žer Od RTM do WTF Asje Hrva-tin.Onkraj je knjižni prvenec ameriške pisateljice Gabrielle Zevin. Avtorica se s tankočutnostjo in mestoma humorno noto skozi zgodbo petnajstletne Liz, ki umre v prometni nesreči, dotika vprašanj, kot so: kaj se zgodi, ko umreš, kam greš in kaj počenjaš tam. Knjigo je prevedla Marjeta Gostinčar Cerar. Coraline je »srhljiva pravljica« za vse starosti. Glavna junakinja za zaklenjenimi vrati najde svet, ki je na prvi pogled podoben našemu, toda vsi prebivalci imajo namesto oči črne gumbe. Tam sreča svojo drugo mamo, ki hoče Coraline samo zase. Knjigo je prevedla Jolanda Blo-kar. Od RTM do WTF je prvenec najstniške pisateljice o generaciji, rojeni v samostojni Sloveniji. Asja Hrvatin v knjigi neolepšano in neposredno opisuje življenje ljubljanskih najstnikov, ki se v iskanju sebe in iskrenih odnosov, zatekajo k mamilom. (STA) Zborovski seminar v Kopru Stojan Kuret in Nina Kompare bosta vodila zborovski seminar, ki bo potekal 13. in 14. septembra v prostorih Glasbene šole Koper. Priznani tržaški zborovodja in dirigent bo v štirih delavnicah obravnaval izvedbo skladb štirih skladateljev, ki danes tvorijo osnovo repertoarja bolj kvalitetnih zborov (Claudio Monteverdi, Josef Gabriel Rheinberger, Morten Lauridsen in Ambrož Čopi). Vzporedno bo sopranistka in glasbena pedagoginja Nina Kompare, docentka na glasbeni šoli Logatec, gimnaziji Koper in ljubljanski Glasbeni matici, vodila delavnico o vokalni tehniki v amaterskih zborovskih sestavih, ki bo obsegala tudi individualno delo s pevci. Seminar se bo pričel v soboto ob 9., v nedeljo pa ob 10. uri in je namenjen zborovodjem, zborovskim pevcem ter glasbenim pedagogom. Udeležba na seminarju, ki ga s koprsko šolo prireja mešani zbor Obala s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je brezplačna. 1 2 Petek, 12. septembra 2008 POTOPIS / s primorskim dnevnikom po jugozahodnem predelu zda Iv ^ Breda V razkošni Kaliforniji je težko izbrati najlepše med lepim: stvar okusa, trenutnega razpoloženja in čutenja, naklonjenega vremena, letnega časa ... Kakorkoli že, obmorski pas med LA in San Franciscom sodi med predele, ki očarajo zaradi naravne lepote in tudi elegance, naravne in dodane (z urejenostjo). Na naši avtobusni poti smo se bežno ustavili v elegantni obmorski Santa Barbari, ki se lahko ponaša z zanimivimi spomeniki, lepo urejenimi ulicami in bogatimi trgovinami. Pot proti severu nas je vodila čez rodovitne ravnine, ob morju pa so kraji kot Monterey, Carmel in 17 miles drive terjali vsaj kratek ogled. Obžarjeni s poletnim soncem so se že itak lepi kraji, kamor tradicionalno zahajajo na vikende ali daljše počitnice premožnejši meščani San Francisca, pokazali v najlepši luči. Ekskluzivna golf igrišča, urejena vzdolž ene najslavnejših vijugastih cest, so bila vzorno zelena, premišljeno redke vile neomadeževano bele, cvetlični pasovi ob njih pisani, ocean pa neskočno moder. Prestop, tudi predel »bogatega golfa« je zamejen in moraš plačati vstopnino oz. cestnino, je bil več kot opazen, saj so se barve vsega, hiš, vrtov, avtomobilov, takoj razbohotile. Tudi sicer so kraji oživeli: med hišami, na cesti, v vrtovih, na obali smo videli ljudi. Ogled je bil sila kratkotrajen, nekateri smo namesto kosila skočili še v montereyski akvarij, ki nam je razkril še podvodne lepote. Pred nami je že bil San Francisco. In to jasen. Brez pregovorne meglene kape. Bilo je vroče, daleč nad sezonskim povprečjem. Bili smo na »pravih« poletnih počitnicah. Vam Evropejcem San Francisco mora biti všeč. Tako vaš je. Nekako tako so mi turistični delavci mesto predstavljali že ob prvem obisku in kako prav so imeli. San Francisco je namreč eno rednih ameriških mest, ki ni ameriško. Grajeno je po vzorcu, ki je nam blizu in živi z ritmi in navadami, ki jih občutimo kot domače. In slikovito je: njegove strme ceste, po katerih drvijo avtomobili, še največkrat policijski, je še vsakdo zasledil v kakšnem filmu, njegovi starodavni tramvaji, nad katerimi imajo veselje še zlasti turisti, so med najbolj fotografiranimi, sloviti »rdeči« most v mestnem zalivu, elegantno pozidani griči s pogledom na ocean, mali otok Alcatraz zlovešče preteklosti in - menda -turistične prihodnosti v neposredni bližini mesta, vse to in še marsikaj drugega v času utrjuje sloves lepotca med USA mesti, s katerim se San Francisco ponaša že dolgo. Tudi San Francisco, pa čeprav sli-či na evropske vzorce, je za naše pojme zelo mlado mesto. Kot tako se je začelo razvijati šele po letu 1848, ko je s Kalifornijo prešlo v okvir mlade konfederacije ZDA in ko so pod Sierro Nevado odkrili zlato. Zaradi zlate mrzlice je že leta 1849 število prebivalcev z borih 800 ',l.-n ■ H' »" naraslo na 25.000; mesto je bilo čedalje večje in bogatejše: vendar pa so lastnikom marsikdaj hitro pridobljene vsote kar skopnele. Mesto se je vsekakor opremilo, da so imeli srečni iskalci zlata in sploh vsi iznajdljivi, ki se jim je nasmehnila sreča, kje na hitro zapraviti zelene dolarje. Lahko so izbirali med ca-sinoji, salooni, bordeli in kadilnicami opija, sicer pa so jim je bil velikokrat z izkopavanjem zlata pridobjen denar tudi nasilno odvzet. San Francisco je bilo namreč tedaj nevarno in pregrešno mesto: vsaj tak sloves je imel, tako da so leta 1906 ob hudem potresu in posledičnem požaru, ki ga je močno poškodoval, govorili o »pravični kazni božji«. Vsekakor so mesto obnovili in se je prebilo skozi splošno krizo prve tretjine 20. stoletja do velikega blagostanja v letih '80. Razmah nove tehnološke industrije je prinesel težke denarce, mesto se je množično predalo novi pridobitniški dejavnosti: borzi. Najprej jim je šlo odlično od rok, potem pa se je - na mednarodni ravni - zaskočilo in posledice so bile hude. Današnji San Francisco, ki med drugim slovi kot najbolj prijazno mesto do enospolnih, se spopada s težavami, ki so v času globalizacije skupne celotnemu tako imenovanemu razvitemu svetu. Po obsegu in številu prebivalcev veliko manjši od LA, samo mesto naj bi štelo okrog 800 tisoč prebivalcev, s širšo okolico pa nekaj nad 4 milijone, je San Francisco obiskovalcu dostopnejši. Po njegovem strogem centru se lahko sprehajaš, kar je za Ameriko velika redkost, lahko pa tudi uporabljaš javne prevoze: med odlikami tega mesta je namreč prav dobra ureditev mreže mestnih avtobusov in tramvajev. Ker smo v San Franciscu imeli tudi nekaj prostega časa za samostojne oglede in kajpak nakupe, smo preverili, da je pohvalna trditev povsem na mestu. Vzpetine in morje: San Francisco se je za ameriške pojme razvil na zelo omejenem teritoriju, ki med drugim ni ravno in je podvrženo potresom, na eni strani pa ga zamejuje ocean. Nam Trža-čanom je mesto kar domače: morje je, sicer veliko silovitejše od našega malega Jadranskega morja, čeprav je v zalivu dovolj mirno, in tudi »klancev« ne manjka, pa še lep star tramvaj imajo. Vsak »pravi« turist se mora vsaj enkrat zapeljati z njim, najprej na in potem dol s hriba: tudi mi smo spoštovali to obvezo, čeprav je včasih celoten obred vožnje kar dolg. Tudi vse ostalo nujno smo postorili: z avtobusom smo se povzpeli na hribe, gosto zazidane z mičnimi hišami, ki učinkujejo kar starinsko, tako stara pa poslopja ne morejo biti, tudi glede na potrese, ki so že večkrat vse uničili. Pa vendar, lepo izgleda ... Čudovit je bil tudi pogled na mesto z zalivom z razgledne točke, dobrodošlo pa je bilo predvsem dejstvo, da se je San Francisco kopal v soncu in na nebu ni bilo niti oblačka, kar je velika redkost. Večkrat smo se z avtobusom tudi zapeljali skozi predel Castro, kjer so doma predvsem istospolni. Kot je na primer zelo impresiven sloviti Golden Gate Bridge, ki s svojo živo rdečo barvo ustvarja privlačen kontrast z modrino morja in ne- ba. Zgrajen med letoma 1933-37 je bil tedaj pravo svetovno čudo: s 3,2 kilometra je bil namreč najdaljši most na svetu brez vmesnih opornikov. Vreden ogleda in - po možnosti - tudi sprehoda je velik in zelo lepo urejen mestni park, Golden Gate Park. Namesto nekdanjih peščenih dun se na 411 hektarjih razprostira obsežen park, skozi katerega med drugim vozijo avtobusi in tudi osebni avtomobili. Pravijo, da gre za največji mestni park na svetu, v katerem so muzeji, botanični vrt, jezero, mičen japonski vrt s čajarno... Domačini se, kot smo videli, radi zatekajo vanj pred vročino. Morda je bilo res nekoliko prevroče, vendar pa smo znali ceniti sončno vreme, ko smo se podali na kratko plovbo po zalivu, med katero smo obkrožili tudi sloviti Alcatraz. Na otoku je nekdaj prisilno domoval tudi zloglasni Al Capone, danes še stojijo poslopja nekdanje stroge kaznilnice, »iz katere ni nihče nikoli pobegnil in ostal živ«, kot sedaj promovirajo to turistično atrakcijo. Alcatraz nameravajo preurediti, so nam povedali, ob naslednjem obisku bomo lahko ugotovili, kaj so postorili. Ponavljam, vroče je bilo, in zato smo bili še bolj presenečeni, ko smo tik ob pomolu, ob katerem pristajajo številne turistične ladje, opazili lenobne morske lepe: vročina in te živali po naše naj ne bi sodile skupaj, kaže, da ni prav tako. Vsekakor se morski levi ne dajo motiti, kljub množičnemu navalu navdušenih fotografov in snemalcev. Fisherman's Wharf, od koder odhajajo in se vračajo turistične ladje, je tudi sam po sebi velika atrakcija: območje, ki je nekdaj pripadalo ribičem in njihovi dejavnosti, je danes povsem namenjena turistom, saj je gosto posejano z najrazličnejšimi trgovinami in lokali. Oboje smo skusili in bili zadovoljni. Sicer pa je bilo nakupovanje posebna postavka obiska San Francisca: iz hotela v središču mesta smo se po skupinah razpodili po veleblagovnicah, butikih, trgovinah s spominkih in še drugih, v nekaj urah smo prečesali, kar se je prečesati dalo. Obračun je bil - po splošni oceni - pozitiven: v San Franciscu se da veliko lepega kupiti, trenutno je ceneje kot pri nas, kar pa je res lepo in dragoceno, je drago, pa če je preračunano v dolarje ali evre. Preveriti pa le velja. Kot vselej nas je čas preganjal, tako da smo samo »pokukali« v kitajsko četrt, ki je med največjimi v Ameriki, zapeljali smo se skozi eleganten finančni predel, z avtobusnega okna smo lahko samo uzrli »latinsko« območje, kjer je veliko lokalov in kjer se zvečer igra jazz, malo časa smo si vzeli za sprehod po slikoviti Lombard Street in že smo morali zaključiti poglavje San Francisca. (Se nadaljuje) Na zgornjih slikah San Francisco z morske strani podnevi in ponoči, levo sloviti Golden Gate Bridge, desno pa pod prvimi zavoji Lombard Street M. MUCCL MARTA / SVET Petek, 12. septembra 2008 13 new york - Ob sedmi obletnici terorističnih atentatov Župan Bloomberg: »Nikoli ne bomo pozabili« Na »Ground Zero«tudi obisk Baracka Obame in Johna McCaina NEW YORK - V New Yorku so se z minuto molka začele slovesnosti ob sedmi obletnici terorističnih napadov v V ZDA 11. septembra 2001, ki so zahtevali skoraj 3000 življenj. Župan mesta Michael Bloomberg je na kraju, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, dejal, da bodo ti ljudje »večno živeli v naših srcih in naši zgo-dovini«.Ta obletnica je po besedah Bloom-berga namenjena »Newyorčanom, Američanom in prebivalcem sveta, ki se spominjajo nedolžnih ljudi iz 95 držav, ki so umrli tisti dan«. Preživeli napada so nato ob zvokih čela prebrali imena žrtev. Sledili sta minuti molka, s katerima so obeležili zrušenje stolpnic WTC. T.i. Ground Zero bosta danes obiskala tudi demokratski in republikanski predsedniški kandidat Barack Obama in John McCain, ki sta za to priložnost sklenila premirje v srditi bitki pred volitvami 4. novembra. »Prihajamo vsi skupaj, ne kot republikanci ali demokrati, temveč kot Američani,« sta v neobičajni skupni izjavi, objavljeni ob obletnici, zapisala tekmeca za Belo hišo. Ameriški predsednik George Bush je sedmo obletnico najhujših terorističnih napadov na ameriških tleh obeležil v Beli hiši. Krajšo slovesnost, ki so se je udeležili tudi Busheva soproga Laura ter podpredsednik Dick Cheney s soprogo Lynne, so pripravili na južni trati Bele hiše. Slovesnost je potekala tudi v Pentagonu, kjer so odkrili prvo obeležje v spomin na žrtev v ugrabljenem letalu, ki je treščilo v poslopje ameriškega obrambnega ministrstva. Bush je poudaril, da bo obeležje Američane, ki bodo obiskali ta kraj, poučilo, da je »ta generacija Američanov izpolnila svojo dolžnost«. »Eden najhujših dni v ameriški zgodovini je prinesel tudi nekatera najpogumnejša dejanja v ameriški zgodovini,« je poudaril Bush. »Vedno se bomo spominjali junakov 11. septembra in tukaj na tem svetem kraju obljubljamo, da nikoli ne bomo pozabili njihovega žrtvovanja,« je dodal. »Od 11. septembra se naši vojaki s teroristi borijo v tujini, tako da se nam z njimi ni treba soočiti doma,« je dejal Bush. »Zahvaljujoč pogumnim moškim in ženskam ter vsem, ki si prizadevajo za našo varnost, na našem ozemlju 2557 dni ni bilo napada,« je še poudaril Bush na slovesnosti v Pentago-nu, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi. V najhujšem terorističnem napadu v zgodovini ZDA sta se 11. septembra 2001 dve ugrabljeni letali v zgolj nekajminutnem razmiku zaleteli v stolpnici WTC v New Yorku, tretje je kasneje treščilo v Pentagon, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji. Skupaj je umrlo skoraj 3000 ljudi. (STA) budimpešta Veleposlanica ZDA za bojkot načrta Južnega plinovoda BUDIMPEŠTA - Madžarska bi morala razmisliti o možnosti prekinitve pogovorov z Rusijo o izgradnji plinovoda Južni tok, je včeraj za madžarsko tiskovno agencijo MTI povedala ameriška veleposlanica v Budimpešti April H. Foley. Namestnik madžarskega gospodarskega ministra Abel Garamhegyi je ob tem poudaril, da Madžarska o prekinitvi pogovorov ne razmišlja.Garamhegyi je izpostavil, da Budimpešta sporazuma z Rusijo o izgradnji plinovoda Južni tok, po katerem naj bi plinovod potekal tudi po madžarskem ozemlju, ne namerava prekiniti. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, skupen projekt ruskega plinskega giganta Gazprom in italijanske družbe Eni, naj bi sestavljala dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije, ki je tudi »v igri« za sodelovanje pri projektu, v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Na »Ground Zero« so včeraj tisoči obiskovalcev in svojci žrtev položili cvetje ANSA varšava - Ruski zunanji minister Lavrov pri kolegu Sikorskem »Protiraketni ščit zDa je preblizu ruskih meja« VARŠAVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob včerajšnjem obisku v Varšavi zavzel nenavadno pomirljiv ton v pogovorih s poljskim kolegom Rado-slawom Sikorskim, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je kljub vsemu večkrat ponovil, da Rusija nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, saj je to preblizu njenih meja. Do pogovorov med Si-korskim, Lavrovom in poljskim premierom Donaldom Tuskom je prišlo več kot mesec dni po tem, ko sta Varšava in Washington podpisala sporazum o namestitvi desetih prestreznikov raket na poljskem ozemlju, ki bi predstavljali pre-strezni del ameriškega protiraketnega ščita. Ščit naj bi bil zgrajen do leta 2012, poljski del pa bi stal le 180 kilometrov od najzahodnejše točke na ruskem ozemlju. »Vsi objektivni strokovnjaki razumejo, da iranske rakete ne predstavljajo grožnje Evropi, še manj pa ZDA,« je povedal Lavrov na obisku, ki je bil hkrati prvi obisk v kaki državi EU od izbruha rusko-gruzijske vojne v avgustu. »Poljska za nas ne predstavlja grožnje. Vidimo pa grožnjo ruski varnosti, ki bo rezultat ameriškega strateškega sistema v bližini naših meja,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal Lavrov. Medtem ZDA in Poljska vztrajno zatrjujeta, da je sistem namenjen zgolj zaščiti Evrope pred grožnjami iz malo- pridnih držav kot sta Iran in Severna Koreja. Kljub zagotovilom pa so si države, sodelujoče v tem projektu, nakopale jezo Rusije, ki je posredno zagrozila celo z vojno Poljski in Češki, kjer naj bi stal radarski del ameriškega protiraketnega ščita. Sikorski je med današnjimi pogovori znova skušal omiliti ruske skrbi glede ameriške strateške inštalacije v vzhodni Evropi. »Poljska si bo zgradila zaupanje in bo zastavljeni projekt nadaljevala kot je predvideno in na transparenten način,« je dejal poljski zunanji minister. Ob tem je izrazil upanje, da bodo ruski strahovi glede protiraketnega ščita sčasoma le upadli. Lavrov se je v pogovorih nekoliko izmikal vprašanj, povezanih s komentarji namestnika načelnika generalštaba ruske vojske, generala Anatolija Nogovicina. Slednji je namreč pred tedni dejal, da bi se Poljska z namestitvijo dela ameriškega protiraketnega ščita »sama izpostavila kot tarča za gotov napad« s strani Rusije. »Generalštab ruske vojske ni vznemirjen zaradi Poljske, pač pa ga vznemirja ameriški protiraketni ščit,« je dejal Lavrov. Sicer pa se je Lavrov protiraketne-ga ščita dotaknil tudi v komentarju za poljski dnevnik Gazeta Wyborcza. Izpostavil je namreč, da »je Rusija naivno pristopila k tej nevarni igri in se morda Zunanja ministra Sergej Lavrov in Radoslaw Sikorski med včerajšnjim srečanjem v Varšavi ANSA ni popolnoma zavedala razsežnosti, ki bi jih lahko imela ta odločitev«. »Vrata za resna pogajanja puščamo odprta,« je za današnjo izdajo Gazete Wyborcze še dejal Lavrov. »Če sta ZDA in Poljska res pripravljeni predstaviti zagotovila, da evropski protiraketni ščit ni usmerjen proti Rusiji, smo kot doslej pripravljeni preveriti njihove konkretne predloge,« je še pojasnil vodja ruske diplomacije. Ob tem je poudaril, da gre seveda za »zagotovila« in ne »lepotne politične geste«. Poljska je 14. avgusta z ZDA podpisala dogovor o gradnji desetih pre-streznikov raket, čemur je Rusija že tedaj ostro nasprotovala. Poljska si je poleg tega rusko jezo nakopala tudi z vodilno vlogo, ki jo je odigrala pri pozivu večih nekdanjih držav vzhodnega komunističnega bloka k ostremu odzivu EU na ruski konflikt z Gruzijo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sicer nedavno tudi priznal neodvisnost gru-zijskih regij Južne Osetije in Abhazije, s čimer je izrazil kljubovanje tako EU kot ZDA. Seveda se sogovorniki ob današnjem Lavrovovem obisku niso izognili krizi v Gruziji. Lavrov je v luči gruzijsko-ruskega spora posvaril pred morebitnim »nagrajevanjem« Gruzije s članstvom v zvezi Nato, za kar si med drugimi prizadeva tudi Poljska. (STA) newyork Bush odobril operacije v Pakistanu NEW YORK - Ameriški predsednik George Bush je brez predhodne odobritve Islamaba-da tajno odobril izvajanje kopenskih operacij ameriških sil v Pakistanu, je v včerajšnji izdaji poročal časnik New York Times, ki se sklicuje na visoke ameriške vire, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev, s katero naj bi Bush silam za posebne operacije dovolil izvajanje napadov znotraj Pakistana, ključnega zaveznika ZDA v vojni proti terorizmu, naj bi predstavljala preobrat v politiki ameriške administracije, ki se je pred tem prerekala z Islamabadom glede načina, na katerega bi se bilo potrebno spopasti s teroristično mrežo Al Kaida in talibani. Po navedbah omenjenih virov naj bi ZDA Pakistan obvestile o izvajanju operacij na njegovih tleh, a naj pri tem ne bi zaprosile za dovoljenje. »Razmer na plemenskih območjih ni mogoče trpeti,« je neimenovani vir povedal za NYT. »Moramo biti jasnejših. Ukazi so bili izdani,« je še povedal. Tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe informacij NYT ni želel komentirati. Bela hiše sicer že več dni molči glede raketnih in kopenskih napadov, ki naj bi jih ameriške sile izvajale znotraj Pakistana. New York Times je sicer še poročal, da so ameriški predstavniki več mesecev razpravljali o tem, ali dopustiti tovrstne akcije proti islamskim skrajnežem v Pakistanu, potem ko so prejeli svarila ameriških obveščevalnih služb, da Al Kaida in druge skrajne skupine utrjujejo svoj položaj na severozahodu Pakistana. Časnik omenjene informacije objavlja malo po tem, ko je Islamabad 3. septembra mednarodne sile, nameščene v Afganistanu, obtožil, da so izvedle napad na vas na severozahodu Pakistana in pri tem ubile 15 civilistov. Načelnik generalštaba pakistanske vojske Ašfak Kajani pa je v sredo opozoril, da nobena tuja sila ni dobila pooblastila za izvajanje operacij znotraj Pakistana. (STA) new york Ban Ki Moon za misijo OZN v Gruzijo NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je včeraj dejal, da svetovna organizacija razmišlja o napotitvi poizvedovalne misije v Gruzijo, pripravljena pa je tudi pospešiti mednarodne pogovore o gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Preučili bomo možnost mirovnih sil ali drugega dogovora za Abhazijo in Južno Osetijo. Razmišljamo tudi o napotitvi poizvedovalne misije v Gruzijo,« je na novinarski konferenci na sedežu ZN v New Yorku povedal Ban. Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je v ponedeljek napovedal, da se bodo mednarodna pogajanja o Južni Osetiji in Abha-ziji začela 15. oktobra v Ženevi. Rusija namerava v omenjenih dveh pokrajinah obdržati 7600 svojih vojakov, čeprav je pristala, da jih bo umaknila v roku meseca dni, ko bodo tja prispeli opazovalci EU. Ban je sicer zavrnil namigovanja, da ostre besede med Washingtonom in Moskvo nakazujejo vrnitev hladne vojne. »Kot generalni sekretar bi res rad izključil možnost vrnitve obdobja hladne vojne,« je poudaril Ban. 1 4 Četrtek, 11. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Letošnji program Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik gorica - Menze Sindikata osebja ubrala Svetovno znani mislec napovedan novembra - Konec septembra bo startal multidisciplinarniprogram sodno pot Matejka Grgič direktor, Slavoj Žižek predavatelj Eden izmed svetovno najbolj eminen-tnih mislecev našega časa, slovenski filozof Slavoj Žižek, bo novembra obiskal Gorico. V goste je eminentno osebnost povabil slovenski izobraževalni konzorcij Slovik, ki bo z Žižkovim predavanjem začel letošnji niz javnih srečanj v okviru programa Vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Ob tem se pri Slo-viku vneto pripravljajo tudi na novo izvedbo Multidisciplinarnega programa za kakovostno kadrovsko rast, ki bo startala ob koncu septembra in o kateri so včeraj na dvorišču goriškega KB Centra spregovorili predsednik Slovikovega upravnega odbora Boris Peric, vodja programov Slovika Maja Humar in Ma-tejka Grgič, novopečena znanstvena direktorica izobraževalnega konzorcija. »Z imenovanjem Matejke Grgič bo konzorcij, ki je nastal iz sodelovanja med različnimi ustanovami in podjetji, pridobil pomembno figuro, ki bo s svojo izobrazbo obogatila našo ponudbo z intelektualno vsebino,« je podčrtal Peric. Grgičeva, ki živi v Trstu in je stara 34 let, ima namreč za sabo zavidljivo izkušnjo. Magistrirala in doktorirala je na ljubljanski filozofski fakulteti, medtem pa je bila tudi raziskovalka na pedagoški fakulteti v Ljubljani ter na Univerzi na Primorskem. Nato je bila asistentka, med leti 2005 in 2007 pa je bila zaposlena kot docentka na Univerzi v Novi Gorici. Področja njenega raziskovanja so semiotika, filozofija jezika ter epi-stemologija jezikoslovnih ved, obenem pa je publicistka, avtorica radijskih oddaj, prevajalka, lektorica in svetovalka za analizo di-skurzov. Grgičeva je ocenila, da je konzorcij Slo-vik pred velikimi izzivi. »Formalna univerzitetna izobrazba doživlja v celi Evropi prehodno obdobje. Opazili smo, da je vedno bolj potrebna dodatna izobrazba, ki ima vrsto prednosti. To so predvsem fleksibilnost, delo v manjših skupinah, ciljna usmerjenost in povezava s podjetji,« je povedala znanstvena direktorica in pristavila: »Naloga Slovika je ravno skrb za vseživljenjsko izobraževanje, ki je danes nujno potrebno. Razvojne možnosti konzorcija so velike. V tem letu bomo utrjevali že obstoječa programa, vzporedno pa bomo razmišljali o uvajanju novih smeri in morebitnem razvoju dodatnih programov.« Maja Humar je izpostavila, da so v teku vpisi za novo izvedbo Multidisciplinarnega programa, ki bo startal 27. septembra in je namenjen univerzitetnim študentom ter mladim univerzitetnim diplomirancem. Program, ki ga sestavljajo predavanja iz različnih vsebin, od ekonomskih do pravnih ter od socialnih do kulturno političnih, želi prispevati k izpopolnjevanju ter širjenju splošne kulture in znanja mladih kadrov med Slovenci v Italiji. Predavali bodo univerzitetni profesorji iz Trsta, Vidma, Kopra in Nove Gorice. »Študente vabimo, da si ogledajo našo spletno stran www.slovik.org., kjer je na razpolago tudi prijavna pola,« je povedala Humar-jeva in spomnila, da bo pred začetkom Mul-tidisciplinarnega programa konzorcij Slovik priredil dve srečanji. 18. septembra ob 20. uri bodo v KB Centru dodelili priznanje Ani De-vetta, Boštjanu Romanu in Deanu Rebecchiju, ki so opravili triletni cikel Multidisciplinar-nega programa, 26. septembra ob 18. uri pa Slavoj Žižek (zgoraj); Matejka Grgič med Majo Humar in Borisom Pericem na včerajšnji predstavitvi Slovikovega programa BUMBACA gorica - SDZPI nudi delovno prakso Iščejo animatorja pošolskih dejavnosti SDZPI nudi tudi letos široko paleto delovnih praks, med katerimi jih bo šest potekalo v Gorici. Včeraj so na sedežu zavoda v goriškem KB Centru že potekale selekcije kandidatov, ki so se potegovali za izkušnjo na področju upravljanja kmečkega podjetja (v sodelovanju s Kmečko zvezo), organizacije prireditev (v sodelovanju s Kulturnim domom), knjižničarstva (v sodelovanju s knjižnico Damir Feigel, tajniškega dela (v sodelovanju s podjetjem T-Media) in predvajanja filmov (v sodelovanju s Kinoate-ljejem), še nezasedeno pa ostaja mesto animatorja pošolskih dejavnosti v Dijaškem domu Simon Gregorčič. Sodelavci bodo v pomoč vzgojiteljem, ki so odgovorni za skupine otrok. Pomagali bodo pri opravljanju domačih nalog gojencev osnovnih in nižjih srednjih šol, individualno bodo delali z otroki in poglabljali snov. Rekviziti za prijavo so brezposelnost, bivanje v FJK, vsaj triletna univerzitetna izobrazba in obvladovanje slovenskega jezika. SDZPI poziva zainteresirane, da se čim prej prijavijo, saj je termin za izpeljavo selekcij 15. september. Posamezna delovna praksa SDZPI bo trajala 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje šestih mesecev. Za vsako uro prisotnosti na delovni praksi bo prejel pripravnik 4,50 evrov štipendije. Za informacije je na voljo tel. 0481-81826. krmin - Danes MIPOT odpira novo halo Podjetje MIPOT, ki deluje v okviru skupine KB 1909, sodi v sam vrh proizvodno naprednih in visoko tehnološko usposobljenih podjetij v goriški pokrajini. Družba posluje na področju visokotehnološke proizvodnje industrijske in profesionalne elektronike s poudarkom na proizvodnji in načrtovanju hibridnih vezij, SMT-vezij ter radiofrekvenčnih modulov. Danes ob 17. uri bodo svečano predali namenu novo proizvodno halo podjetja, ki so jo zgradili v rekordnem času tik ob že obstoječih objektih v industrijski coni v Krminu, v Ulici Corona 5. Luca Mania Proti občini so ubrali sodno pot. Pokrajinska tajnika sindikatov javnih uslužbencev Luca Mania (CGIL) in Massimo Bevilac-qua sta namreč podpisnika prijave, ki so jo včeraj posredovali goriškemu sodišču. Občini očitajo protisindikalno ravnanje v postopku za krčenje kuhinj v goriških vrtcih. S tem dejanjem sta sindikalista ponovno oživila fronto proti spornemu ukrepu goriške mestne uprave. »Medtem ko smo se kot sindikati še pogajali o reorganizaciji menz in osebju, je občina poverila nakup nove kuhinjske opreme in obnovo prostorov. Po delovni pogodbi tega ne bi smela počenjati v 30 dneh, predvidenih za sindikalno soočanje,« pojasnjuje Mania in potrjuje, da zaradi tega od prvega septembra dalje poteka protestna mobilizacija občinskih uslužbencev. Odpovedujejo se nadurnemu delu in t.i. proizvodnim projektom - to so posebne zadolžitve, ki so predvidene po pogodbi in za katere imajo poseben finančni fond. Prijavo na sodišču je pripravila odvetniška pisarna Mosetti, danes ali jutri pa bo občina prejela sodno obvestilo. »S to potezo zahtevamo suspenzijo učinkov vseh ukrepov, ki jih je uprava sprejela na podlagi odlokov iz časa pogajalskega omizja,« pravi Mania in dodaja, da bo zadeva stekla po hitrem postopku in da naj bi bila razsodba delovnega sodnika znana v roku enega meseca. Mania pa je napovedal tudi postopek zaradi protisindikalne drže zoper goriško pokrajino, kjer so ravno tako oklicali protestno mobilizacijo uslužbencev. »S pokrajinsko upravo smo se sestali 28. in 31. julija, zato da pretresemo načrtovano reorganizacijo uradov in osebja, vendar 6. avgusta je pokrajinski odbor sprejel zadevni odlok. Tudi v tem primeru ni bil spoštovan zakonski rok 30 dni za sindikalno pogajanje. Odvetnik sicer še preučuje utemeljenost prijave na sodišče. Če bo dal zeleno luč, se bomo tudi v tem primeru obrnili na sodnika.« se bodo vsi tečajniki lahko udeležili srečanja z Robertom Vidonijem, managerjem in bivšim komercialnim direktorjem za Italijo podjetja Goodyear. Srečanje z 49-letnim filozofom in docentom Žižkom, ki velja za enega izmed najpomembnejših nadaljevalcev Lacanove misli na svetovni ravni, pa bo na sporedu 20. novembra v goriškem Kulturnem domu. Predavanje z naslovom »Ko pade meja: film in ideologija«, se bo začelo ob 18. uri in bo potekalo v slovenščini. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje. »Žižek bo zvezda jesenskega dela dejavnosti, ki jih prireja Slovik. Glede na to, da je zelo zaseden in selektiven gost, je njegov prihod za nas izredna čast,« je pristavil Peric. (Ale) srr SOZ Vabimo Vas na odprtje fotografske razstave ZDENKA VOGRIČA Poklon ob njegovi 80-letnici Danes, 12. septembra 2008, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I.Brass, 20). kanal ob soči - Smrt dveh delavcev močno odmeva Pomoč za družini 50-letni delavec zapušča hčeri in sina, 33-letni mehanik pa štiri nepreskrbljene mladoletne hčerke Torkova jutranja nesreča na gradbišču črpalne hidroelektrarne Avče še vedno odmeva med zaposlenimi v ajdovskem Pri-morju. Dva delavca sta izgubila življenje, eden je bil huje ranjen - zdravniki se še borijo za njegovo življenje -, četrti pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Vsi so delavci skupine Primorje in so zaposleni v hčerinski družbi Primorje Geotehnika. Pomoč za družini obeh pokojnikov se že zbira na posebnem računu. Pokojni Miro Lovrič iz Viškovega na Hrvaškem je umrl v 50. letu starosti. V podjetju je bil zaposlen 27 let, opravljal je dela kvalificiranega delavca zahtevnih del. Zapustil je ženo in 27-let-no ter 20-letno hči ter 25-letnega sina. Ramiz Jusič pa je preminil v 33. letu starosti. V Primorju Geotehniki je bil zaposlen četrto leto, opravljal je delo mehanika. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene mladoletne hčerke, stare 15, 14, 13 in 4 leta. »Družinama pokojnih v teh težkih trenutkih stojimo ob strani in s svojci sočustvujemo. Generalni direktor Primorja je že odobril takojšnjo solidarnostno pomoč v maksimalnem znesku, ki ga omogočajo davčni predpisi v republiki Sloveniji,« sporočajo iz Primorja, obenem pa je podjetje uredilo odprtje posebnega bančnega računa preko Rdečega križa, kjer se zbirajo prispevki za družini. Delavca sta umrla na gradbišču črpalne hidroelektrarne Av-če v občini Kanal ob Soči. Nesreča se je pripetila ob koncu delavnika, pri poskusu dviga iz jaška, pri čemer je košara z delavci zgrmela 40 metrov v globino. Kriva je bila okvara na žerjavu. Zakaj je reduktor - naprava, s katero nadzorujejo spuščanje - popustil, še ne vedo; v ta namen teče kriminalistična preiskava. (km) gorica - Deželna sklepa Denar za krožišče in hidrogeološki študij Novo krožno križišče bodo uresničili pri Mošu Na predlog deželnega odbornika Riccarda Riccardi-ja je vlada FJK izdala včeraj avtorizacijo goriški pokrajini za uresničitev krožnega križišča na razpotju med deželno cesto št. 56 ter Ulicama Codelli in Sport v Mošu. Poseg je predviden po dogovoru, ki sta ga goriška pokrajina in dežela FJK podpisali v okviru programa za posodobitev in razširitev cestnega omrežja na deželnem ozemlju. Novo krožno križišče, ki bo javno upravo stalo 520 tisoč evrov, bo nadomestilo sedanje križišče pri Mošu z namenom, da bo pretok prometa izboljšan in da bo zvišana stopnja varnosti. V Gorici bosta stekla podiplomska univerzitetna tečaja s področja preučevanja hidrogeoloških nevarnosti. Pobudo zanju sta dali Videmska in Tržaška univerza. Dežela FJK je namreč včeraj, na predlog odbornice Alessie Roso-len, dodelila univerzama 1.400.000 evrov za uresničitev dveh podiplomskih tečajev in ustreznih laboratorijev. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 12. septembra 2008 15 gorica - 80-letnemu Zdenku Vogriču poklanjajo danes fotografsko razstavo Nenadomestljiv soustvarjalec • • ■ V Vf It t in popisovalec našega življenja Njegov arhiv zaobjema skoraj 40.000 posnetkov in kar nekaj dokumentarnih snemanj na filmski trak Z Zdenkom Vogričem sva za pogovor sedla na njegovem domu Na njivah v isti prostor in za isto mizo, kjer sva presedela kar nekaj ur že leta 2000 in še več leta 1985. V prvem primeru sva se dogovarjala o sodelovanju in njegovem doprinosu k reprezentančni knjigi ob tisočletnici Gorice, v drugem pa sva opremljala z besedilom njegov film na traku Super8 o sloviti manifestaciji na Travniku. Vmes in prej pa je bil soustvarjalec številnih prireditev - posebej gre poudariti njegovo pobudo, ko sta s Silvanom Pittolijem zasnovala Spominski pohod Števerjan Gonjače Števerjan, ki se je odvijal in ponavljal skoraj tri desetletja, sedaj pa začenja pridobivati drugačne oblike. Neprecenljivo nenadomestljiv je bil in je še vedno pri opremljanju raznih knjig o goriški slovenski kulturi, športu, zgodovini, etnografiji in krajini. Sodi namreč med tisto skupinico oseb -ni jih več kot deset - ki so z osebnim zavzetim pristopom in žilico za ljubiteljsko arhivistiko nadomeščale (zaradi objektivnih razmer ali po krivdi osrednjih deželnih ustanov naše skupnosti) pomanjkanje profesionalnih struktur in po potrebi nudile goriškemu prostoru potrebno gradivo za izdajo zajetnejših publikacij ali pogosto tudi navadnih zgibank in priložnostnih brošur. Vogričev arhiv posnetkov - najprej v črno beli tehniki, kasneje v barvni in zlasti na diapozitivih - zaobjema skoraj 40.000 enot. K temu je potrebno dodati kar nekaj dokumentarnih snemanj na že omenjeni ozek filmski trak: Manifestacija na Travniku 1984, Štafeta Rezija-Benečija-Brda-Sovodnje ob odkritju spomenika ZSŠDI 1974, Prvomajska štafeta Jamlje-Števerjan (v letih '70), Pust v Doberdobu 1975, Lov na brinjevke z »laštro«, Gabrje (1987), Vrh sv. Mihaela (1988), Spomenik padlih v Gabr-jah, Smučarski tečaj za otroke na Lazni 1970/71, Fulje tete Angele, Štehvanje v Zilj-ski dolini... Sicer pa Zdenko Vogrič »prihaja od daleč«, kot se pravi za ljudi, ki jih je težko presenetiti s še tako neobičajnimi izkušnjami. Rojen je bil leta 1928 v Gorici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, maturo pa opravil na slovenskem učiteljišču leta 1946, a že dve leti prej ga je 16-letnega zajela okupatorska oblast in poslala v delovno taborišče v Spittal, ostale tri družinske člane pa v uničevalna taborišča. Oče se ni več vrnil. Po maturi je poučeval v raznih krajih, a vedno v bližini Gorice. Poročil se je z Vero Onesti in v družino sta se vključila še sinova Marko in Savo. Po smrti slednjega v prometni nesreči je Zdenko Vogrič izrabil priznanje za deportacijo in zapustil poučevanje. Odtlej, kot sicer tudi prej, se je razdajal na družbenih področjih, ki so mu najbližja: prosveta in kultura, fotografija, etnografija, publicistika, planinstvo. Pravzaprav je slednje bilo kronološko prvo, ker sodi naš jubilant v skupino tistih članov SPDG, ki so neposredno po vojni že leta 1947 šli na smučarski tečaj. Sledili so izleti v Dolomite in Zahodne Julijce s »herojskimi« tovornjaki, opremljenimi z lesenimi stoli, saj avtobusov ni bilo še na razpolago, in takoj tudi na Triglav v obdobju, ko je bilo za vzpon potrebno razpolagati s tremi prostimi dnevi, saj ni bilo avtomobilov kot danes, ko se pripeljemo do Zadnjice nato pa »frk na vrh«. Z leti so se dolgotrajni vzponi preoblikovali v srednje visoke in nato v tako imenovane »družinske«. Izletniška žilica se kasneje ni umirila, ker je našla možnost uresničevanja v Društvu slovenskih upokojencev, a začela se je s prvim potovanjem po Srednji Evropi s 125 kubično Lambretto do taborišča Dachau, kjer je ostal oče, nato v Črni les, ob Renu, v Švico in Luksemburg. Kamor je Zdenko Vo-grič šel, povsod je imel pri sebi fotoaparat -prvega mu je prinesla mama iz Nemčije prav ob vrnitvi iz taborišča. Zato so v arhivu organizirano zloženi posnetki iz Grčije, Aoste, Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Madžarske, Češke, Škotske, Irske, Poljske, Rusije, Uzbekistana, Maroka, Tunizije in najsevernejše točke v Evropi. Avtor nastalih fotografij je najpogosteje krožil s prikolico, zato je imel možnost po mili volji posvetiti pozornost pejsažem, ki so se njemu zdeli najzanimivejši. Vmes je bilo nešteto večerov, predavanj, prikazov prav navedenih in drugih posnetkov v priredbi SPDG, ZSKD, Kulturnega doma, krajevnih kulturnih društev v predmestjih, na Krasu in v Brdih. Ne more biti slučaj, da je Zdenko Vogrič bil zraven pri ustanovitvi fotografskega krožka Skupina 75 in mu dve leti tudi predsedoval. Svoje posnetke je objavljal v reviji Dan, v Mohorjevem koledarju, v Novem listu in zelo pogosto v Primorskem dnevniku. Opremil je Brecljevo knjigo Med Brdi in Jadranom (1984), Renerjevo »Il Carso isontino« (1988) ter »La cultura slovena nel Litorale« in drugo. Tudi v šolskih učbenikih je prisoten. Oblikoval in sodeloval je pri nekaterih odmevnih dokumentarnih razstavah: 70 let SPDG (1981), Beneški tisk (1983, z Marjanom Brec-ljem), Pregljeva stoletnica (1984, prav tako z Brecljem), KD Paglavec (1987), Deset let pohodov Števerjan-Gonjače. Potem je tu zanimanje za krajevno in splošno etnografijo. Nekaj časa je Vogrič bil odgovoren za Etnografski odsek v Gorici, za katerega je že zbral kar nekaj gradiva, a se je ta njegova zadolžitev »porazgubila« za- Zdenko Vogrič ob svoji fotografiji BUMBACA radi različnih gledanj tržaškega vodstva. Drugačno, uspešnejšo usodo je doživela zamisel, ki jo je začel uresničevati v števerjanski občini v okviru in s pomočjo odgovornih pri KD Briški grič. V tem okviru je s Silvanom Pittolijem pripravil etnološko razstavo Brda nekdaj in še danes (1984). Nastala je zbirka orodij in drugih predmetov, ki je prejšnje leto dobila nov polet tudi s sredstvi iz EU; odprtje nove in popolnejše postavitve je bilo letošnjo pomlad. Iz etnografije je korak k to-ponomastiki bil tako rekoč samoumeven in Zdenkova zasluga je, če smo v zadnjem desetletju začeli - morda v preozkem krogu -zopet uporabljati poimenovanja, kot so Go-rišček, Na Kornu, Pristava, Klanec, Studenec, Semeniška ulica, Podzemljuh ter utrdili stara, kot so Travnik, Livada, Podturn, Gosposka ulica... Tako je dozorel čas, ko je Zdenko Vo-grič strnil vsa ta zanimanja, ki so se spremenila v strokovno znanje in sestavil je ter izdal v sodelovanju z Eriko Jazbar štiri knjige: Gorica - Po sledovih naše preteklosti, Od Timave do Idrije, Drobtinice iz goriških šeg in navad, Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Nekatere vsebine smo lahko tudi poslušali v oddajah slovenske radijske postaje iz Trsta. Zgornji opis sploh ni popoln, a je že dovolj, da opravičuje vrsto priznanj, ki jih je jubilant prejel od SKGZ (1984), z Zlato plaketo Janeza Puharja (1987), od OF Nova Gorica (1989) in z Odličjem svobode (1991). Še eno priznanje si zasluži: že pred 40 leti se je namreč dokončno odpovedal kajenju. Fotografska razstava, ki se danes ob 18. uri odpira v Kulturnem domu, naj izzveni kot čestitka in voščilo za sicer bolj umirjene, a vsebinsko bogate življenjske utripe. Aldo Rupel gorica - Občina Dežela in župan za ukinitev ASTER-ja Ali je dosedanja oblika medobčinskih zvez ASTER še vedno smiselna? Deželna odbornica za lokalne avtonomije Federica Se-ganti in goriški župan Ettore Ro-moli sta prepričana, da ni. Zato bi bilo po njunem mnenju treba zvezo, ki so jo med goriško in so-vodenjsko občino ustanovili v času Brancatjeve uprave, ukiniti. Svoje mnenje sta upravitelja izrazila med včerajšnjim srečanjem v palači Attems v Gorici, kjer so Romoli, Segantijeva in sovodenj-ski župan Igor Petejan podpisali dva okvirna sporazuma, ki po navedbah deželnega odborništva za lokalne avtonomije predvidevata 840.000 evrov investicij. Po Romolijevem mnenju je včerajšnje srečanje potrdilo, da temelji, na katerih je bila ustanovljena zveza ASTER, danes niso več aktualni. »Ti dokumenti se tičejo le goriške občine in ni povezav s projekti, ki bi jih razvili na območju Sovodenj. Menim, da bi bilo boljše, če bi se vrnili k okvirnim sporazumom med posameznimi občinami in deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino,« je pojasnil Romoli. Federica Seganti je jasno izrazila namen deželne vlade, da bi se le-ta vrnila k sklepanju neposrednih sporazumov s posameznimi občinami, omenila pa je tudi alternativni predlog: »Druga možnost bi bila sklepanje sporazumov med deželo in navezami občin, ki nameravajo skupno razvijati storitve, ki se dejansko tičejo širšega območja.« Prvi okvirni sporazum, ki so ga upravitelji podpisali včeraj, predvideva obnovo, prilagoditev varnostnim normam ter izboljšanje akustične izolacije športne palače v Podgori. V te posege bo dežela vložila 200.000 evrov, občina Gorica pa bo vložila 25.000 evrov. Drugi sporazum pa po navedbah deželnega odborništva predvideva ovrednotenje goriškega grajskega naselja ter drevoreda DAnnunzio. Za pretlako-vanje ceste, ki vodi na grad, popravilo stopnišča in posodobitev razsvetljave je dežela dodelila 550.000 evrov, medtem ko bo goriška občina vložila 65.000 evrov. (Ale) peč - Kotalkarski kamp v organizaciji športno-kulturnega društva Vipava Odkrivali osnove kotalkanja Kampa se je udeležilo 25 otrok - Malčki sledili tudi delavnicam za izdelovanje zapestnic, mošnjičkov in drugih okrasnih predmetov Ob koncu minulega tedna se je na Peči zaključil kotalkarski kamp v organizaciji krajevnega društva športno-kultur-nega društva Vipava. Na njem so otroci s pomočjo igre spoznali osnove kotalkarske discipline. Obenem so v veseli druščini preživeli prve septembrske dni, ki so jih loči- li od pričetka pouka. Kampa, ki se je začel prvega septembra, se je udeležilo 25 otrok od 3. do 7. leta starosti. Prizorišče dogajanja pa je bila kotalkarska ploščad v športno-prireditvenem centru na Peči. Otrokom je sledilo šest potrpežljivih vzgojiteljic, kotalkaric in bivših kotalkaric, ki de- Udeleženci kampa (levo) in mala kotalkarica (desno) FOTO VAS lujejo v društvu Vipava. To so Isabella Lu-cigrai, Nataša Pahor ter Martina in Monica Quaggiato. Otroci, porazdeljeni po različnih starostnih skupinah, so ob kotalkanju sledili tudi delavnicam, ki jih je vodila Edda Tommasi. Izdelovali so zapestnice, moš-njičke in druge okrasne predmete. (VaS) 1 6 Petek, 12. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / vipava - Minister Simoniti na večeru v priredbi skupine zamejskih podjetnikov Za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in zamejstvom Terpin:»Vladi se želimo zahvaliti za delo v korist manjšine - Ne izključujemo ustanovitve poslovnega kluba« Na vipavskem večeru ob Damijanu Terpinu minister Vasko Simoniti (levo) in poslanka Eva Irgl (spodaj) FOTO A. ČERNIC »Slovenska vlada bo morala v prihodnje še močneje sodelovati z zamejstvom. V mandatni dobi, ki se izteka, se je namreč zgodil dogodek - odprtje mej - ki si ga nismo mogli pred leti niti predstavljati. Nove razmere zahtevajo od nas, da sodelujemo s tistimi, ki niso več mejaši, pač pa lahko le še dobri sosedje. Skrbeti moramo, da se naš skupni prostor tesneje poveže, kajti le to pelje v potrditev in afirmacijo v širšem prostoru.« S temi besedami je slovenski minister za kulturo Va-sko Simoniti nagovoril udeležence gala večera, ki ga je skupina zamejskih podjetnikov priredila v sredo v prelepem okolju dvorca Zemono pri Vipavi. Ob Simonitiju sta se večera udeležila tudi slovenska poslanca in kandidata Eva Irgl in Danijel Krivec, ob katerih so se na povabilo odzvali še nekateri drugi kandidati SDS na skorajšnjih volitvah, državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo Darko Žiberna in sekretar regijskega odbora v Novi Gorici Dušan Fakuč. Odsotnost sta opravičila premier Janez Janša in minister Dimitrij Rupel, med zamejskimi upravitelji pa je izstopala županja občine Dolina Fulvia Pre-molin. Kot je uvodoma poudaril goriški odvetnik in deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin, so se hoteli »pobudniki večera v predvolilnem času zahvaliti Janševi vladi za ogromno delo, ki ga je opravila v korist zamejskih Slovencev«. Povedal je še, da je odločitvi skupine organizatorjev, ki jo ob njem sestavljajo še Marco Pisani (Arte Advertising), Marijan Terpin (podjetje Terpin), Adriano Ruchini (zadruga Minerva), Luca Villini (draguljarna La gioielleria) in častni konzul Republike Poljske v Novi Gorici Nedjan Brataševec, botrovala tudi želja po zbližanju čezmejnega teritorija in ljudi, ki na njem živijo. »Sedanja slovenska vlada je za zamejce naredila veliko. Naj omenim predvsem zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in vladni svet Slovenije za Slovence v zamejstvu, ki se je sestal prejšnji teden na Brdu pri Kranju. Tu se je dober del vladne ekipe soočil s predstavniki Slovencev, ki živijo izven matične domovine, kar je za nas izrednega pomena,« je pojasnil Terpin in dodal: »Morali se bomo truditi za še bolj stvarno sodelovanje. Glede tega naj povem, da si zamejski podjetniki prizadevamo za ustanovitev poslovnega kluba. Minister Bizjak je zagotovil, da so za tovrstne klube predvidena financiranja in da bo Republika Slovenija jeseni objavila razpis.« Terpin je predal besedo poslanki in kandidatki SDS za državnozborske volitve Evi Irgl, ki je prisotnim izrekla prisrčno dobrodošlico. Najmlajša slovenska poslanka je spregovorila o lepotah svoje rodne Vipavske in zaželela zamejskim gostom, da bi med Vipavci, ki jih je utrdila burja, preživeli lep večer in da bi tudi sami bili »vztrajni in trmasti, tako kot so Vipavci«. Na vrsti je bil minister in kandidat SDS Simoniti, ki je ocenil, da je sedanja vlada med svojim mandatom trdo delala. »Pokazali smo energijo, operativnost in moč. Izkazali smo se tudi med vo- denjem EU, ko je država dveh milijonov prebivalcev vodila skupnost400.000.000 ljudi. S tem smo upravičili zaupanje doma in v tujini,« je povedal Simoniti in namignil, da se za polemiko zadnjih dni skrivajo politične spletke: »Očitno nekaterim teče voda v grlo.« Na večeru, ki so se ga poleg omenjenih udeležili še kandidati SDS Bine Matoh, Nives Rener, Robert Časar, Breda Filipovič in Marjan Tomsič, sta glasbeno poslastico ponudili pianistki Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar, ki uspešno nastopata v duu. Častno mesto pa so imela tudi odlična vina Aleša Kristančiča (podjetje Movia), Silvana Primosiga (podjetje Primosig) in kmetije Kli-nec iz Medane. (Ale) Krvodajalska baklada Z nocojšnjo dobrodelno baklado se začenja tridnevno obeleževanje 31. obletnice delovanja odseka prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah. Pohodniki z baklami bodo krenili na pot ob 20. uri pri centru Danica na Vrhu. Jutri ob 15. uri bo na istem mestu odbojkarski turnir krvodajalskih skupin. Vrhunec obeleževanja bo v nedeljo: ob 9.30 zbiranje pri centru Danica, ob 10. uri maša, ob 10.45 polaganje vencev, ob 11.15 nagrajevanje in kulturni program, ob 12.30 družabnost z godbo na pihala krvodajalcev iz Vileša. Izšla »La Castagnevizza« Na pobudo inštituta za družbeno in versko zgodovino bo danes predstavitev vodnika »La Castagnevizza« avtorjev Liliane Mlakar in Luigija Tavana. Gre za deseto knjigo iz zbirke, posvečene cerkvam iz Goriške, in se zgleduje po raziskovalnem delu, ki ga je Kostanjevici namenil slovenski zgodovinar Marijan Brecelj. »50 let meje je kostanjeviško svetišče odtujilo Goričanom,« pravijo izdajatelji, ki z vodičem želijo Kostanjevico vrniti vsej Goriški. Predstavitev bo danes ob 17.30 v konferenčni dvorani Della Torre, na sedežu Fundacije CARIGO v Ulici Car-ducci v Gorici. Ob avtorjih bo sodeloval docent iz Vidma Andrea Tilatti. Ceremonija na letališču Na goriškem letališču bo danes ob 11. uri ceremonija v spomin na Amedea Duca dAosto, po katerem je letališče poimenovano. Svečanost prireja društvo 4.o Stormo, ki napoveduje udeležbo visokih vojaških predstavnikov. K spomeniku bodo položili venec. Praznik borele v Vrtojbi V Vrtojbi bo danes in jutri Praznik bo-rele, etnološka, kulturna, turistična in športna prireditev. Nocojšnji program obeta razstavo ročnih del »Hudomušnic« iz društva upokojencev Vrtojba, ki bo odprta ob 17. uri v prostorih Zadružnega doma Vrtojba, sledil bo odbojkarski turnir in koncert Rock borela na prireditvenem prostoru za Zadružnim domom. Jutrišnji program se pričenja ob 9. uri s športnimi aktivnostmi. Od 16.30 dalje bo na prireditvenem prostoru za Zadružnim domom tekmovanje z borelami, oživitev »kago« igre iz preteklosti, likovna delavnica za otroke in plesni nastopi. Ob 17. uri bo pokušina vrtojbenske kuhinje in peciva, ob 18.30 podelitev priznanj in nagrad, sledili bodo nastopa pevskega zbora podružnične šole Vrtojba in žongler-jev ter zabava s plesom. (km) Drevi Hatlak & Funtango Nocoj ob 20.15 bo v veliki dvorani no-vogoriškega Kulturnega doma nastopil koncertni harmonikar Marko Hatlak & Funtango. Skupaj z uveljavljenimi glasbeniki, združenimi v zasedbo Funtango, bo izvedel lastne priredbe Vivaldija, Mi-lesa Davisa in drugih. (km) nova gorica - Nakupovalno središče Qlandia z včerajšnjim dnem odprto Kupci že osvojili »deželo nakupov« Precejšnja gneča ljudi z obeh strani meje, ki so jih privabili tudi otvoritveni popusti - Na sredinem gala odprtju so organizatorji izpostavili obmejno lego novega centra Novi in tudi največji nakupovalni center v Novi Gorici, Qlandia, je včeraj odprl vrata. Že v dopoldanskem času se je v njem trlo obiskovalcev: obe parkirišči sta bili polni do zadnjega kotička, kroženje prometa pa je usmerjalo kar nekaj redarjev. Veliko ljudi pa se je nakupovat odpravilo kar peš: na Grčni je bilo toliko pešcev kot redkokdaj doslej. Prvi obiskovalci so Qlandio videli sicer že na predvečer uradnega odprtja: na gala otvoritvi se je zbralo precejšnje število povabljencev, v zabavnem programu pa so nastopili Beneški fantje, Ylenia, plesni par Vodičar - Bičkova in Daniel Malalan. V službi za marketing Hypo Group Alpe Adria, ki so investitorji novega nakupovalnega centra, pojasnjujejo, da so želeli tudi z izbiro nastopajočih na gala odprtju poudariti obmejno lego Qlandie in njeno vlogo v širšem čezmejnem prostoru. Omenjena družba je v sredo zvečer podarila novogoriški Zvezi prijateljev mladine (ZPM) ček v vrednosti 5.000 evrov. Sekretarka ZPM Iva Devetak je ob tej priložnosti poudarila, da bo pomoč v bonih Qlandie v vrednosti 1.000 evrov prejelo pet družin s šoloobveznimi otroki. Včerajšnje uradno odprtje Qlandie je že v dopoldanskih urah privabilo številne obiskovalce, med katerimi je bilo veliko italijanskih državljanov. Kot zanimivost naj omenimo, da ima italijanska trgovina Oviesse glavne napise v lokalu, s katerimi so označeni oddelki ali garderobe, v obeh jezikih: v italijanščini in slovenščini. Da pa ljudje v novi cen- Sredinega gala večera se je udeležil tudi župan Mirko Brulc (levo), odjemalci včeraj na sprehodu po Qlandii (desno) BUMBACA ter niso prišli le na oglede, so pričale številne vrečke, ki so jih mnogi nosili iz trgovin, nabito polni pa so ob času kosila bili tudi lokali s hrano. Da bi v prvih dneh privabili kar največ strank, so nekateri trgovci ponudili še posebne otvoritvene popuste. Še vse do nedelje bo v Qlandii potekal zabavni program, ki je namenjen predvsem otrokom. (km) 217 Petek, 12. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI / solkan - Odkrili obeležje mizarjem Živel tod mizarjev rod Na proslavi tudi predstavniki iz pobratenih rajonov Spomenik solkanskim mizarjem Solkan je bil v minulih desetletjih znan kot vas mizarjev. Lesene izdelke iz solkanskih delavnic, v glavnem raznovrstno pohištvo, so cenili daleč naokrog, celo v Egiptu. Pravijo, da se je v najboljših letih s to obrtjo ukvarjalo več kot 300 Solkancev. Da se je ravno v tej obsoški vasi tako razbohotilo mizarstvo, gre najbrž pripisati trem glavnim dejavnikom: bližini Trnovskega gozda, ki je dajal odlično surovino, tok Soče, ki je poganjal stroje za obdelavo lesa, in bližina Gorice, ki je bila upravno in trgovsko središče obsežne pokrajine. Kako pa je danes z mojstri obliča in dleta? Podatki, žal, niso najbolj spodbudni, kajti v Solkanu se s to obrtjo ukvarjajo le še v dveh mizarskih delavnicah. Da bi ta bogata preteklost ne odromala v pozabo, so pred kratkim sredi vasi odkrili večje obeležje, ki bo mimoidoče opozarjalo, da je Solkan igral vidno vlogo pri gospodarskem razvoju Goriške. »Živel je tod mizarjev rod« je zapisano na velikem betonskem zidu, zraven pa stoji stilizirana kovinska upodobitev mizarja. Obeležje je postavljeno le nekaj korakov stran od spomenika NOB. FOTO VIP Odkritja in kasnejše proslave se je udeležilo veliko ljudi. Na sporedu je bil kulturni program, medtem ko sta prisotne pozdravila predsednik solkanske Krajevne skupnosti Miha Ravnik in novogoriški župan Mirko Brulc. Oba sta poudarila pomembno vlogo mizarstva v Posočju. Razmejitev leta 1947 je Solkanu odvzela izhod proti zahodnim tržiščem, ni pa preprečila novih razvojnih programov in izzivov. Prav solkanskim mizarjem gre pripisati zaslugo, da je v Novi Gorici zrasla mogočna pohištvena industrija Meblo, ki je dolga leta veljala za ponos mladega mesta, so izpostavili na svečanosti. Po uradnem delu, ki se je nadaljeval na prireditvenem prostoru za sedežem Krajevne skupnosti, so prikazali dokumentarni film o mizarski stroki v Solkanu in odigrali prizor v mizarski družini. V predavalnici sedeža pa so pripravili bogato razstavo mizarskega orodja. Omeniti velja tudi, da so se proslave udeležili predstavniki goriških krajevnih svetov Pevma-Štmaver-Oslavje in Placuta-Svetogorska, ki ju s Solkanom veže pogodba o prijateljstvu in sodelovanju. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.10 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il papa di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.15 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 19.00 »Un giorno perfetto«; 21.15 »Hancock«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 - 20.10 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Il papa di Giovanna«. Dvorana 5: 18.00 »X files - Voglio crederci«; 20.10 - 22.10 »Il seme del-la discordia«. fi Razstave IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu do 14. septembra na ogled razstava slovenskega risarja Jurija Mikuletiča; ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure, vstop prost. OD KRASA DO MORJA je naslov razstave ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice, na kateri so na ogled umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezo-ceanske ladje; do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. V ARS GALERIJI v prostorih na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka gorica - Razstava Mesta z meje s sorodno usodo Dve mesti - dva avtorja je načrt, s katerim želita fotografa Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bu-nert raziskovati področje obmejnih mest. Gorica in Nova Gorica na meji med Italijo in Slovenijo ter Görlitz in Zgorzelec na meji med Nemčijo in Poljsko imajo sorodno srednjeevropsko zgodovino in jim je namenjena vzporedna usoda. Obe so-mestji sta bili zaradi mednarodnih sporazumov po drugi svetovni vojni razdeljeni: Gorica je bila z umetno črto razdeljena med Italijo in takratno Jugoslavijo (na tem delu je nastala Nova Gorica), medtem ko je Görliz in Zgorzelec, med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Poljsko, ločil tok reke Neiße-Nyse. Obe oz. vsa štiri mesta so bila deležna posebnega fotografskega branja. Schulte-Bunert je raziskal obrobna in zapuščena področja, medtem ko se je Cicconi lotil portretiranja oseb, ki so pred kamero navadno postavljene frontalno in skoraj celopostavno. Razstavo njunih fotografij bodo danes ob 18. uri odprli v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju; odprta bo do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprta pa ob ponedeljkih. Di-verzija v Novi Gorici V Novi Gorici se danes začenja Di-verzija 008, tridnevni projekt Goriške dijaške sekcije, ki združuje dijake iz vse Slovenije in slovenske dijake iz zamejstva. Gre za niz športnih, kulturnih, izobraževalnih in zabavnih dejavnosti. Uradno odprtje bo danes ob 9. uri v rotundi Slovenskega narodnega gledališča. Dijaki se bodo udeleževali delavnic in raznih dejavnosti, od malega nogometa, ulične košarke, odbojke do bungee jumpinga. Za ustvarjalne bodo na voljo fotografske delavnice ter delavnice izdelovanja nakita, ličenja, dve plesni delavnici hip hopa in trebušnega plesa. Obeta se tudi okrogla miza na temo gledališča v primežu mladih z javno razpravo o SNG Nova Gorica. Udeležiti se bo mogoče tudi delavnice joge in prvič doslej delavnice biljarda, ki je tudi rdeča nit letošnje Diverzije. Jutri ob 20. uri bodo v novo-goriškem Kulturnem domu izbirali tudi Miss in Mistra Di-verzije, sledil bo tradicionalni šolski ples. (km) do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Amedeo dAosta -il Duca artigliere e aviatore«. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo danes, 12. septembra, ob 18. uri odprtje samostojne fotografske razstave Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; na ogled bo do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GORIŠKEM GRADU bo razstava Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem na ogled do 28. septembra. ~M Koncerti FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov z naslovom »...non solo classica« v parku Coronini Cronberg v Gorici: 14. septembra ob 16.30 koncert skupine Strepitz_con-cept iz Vidma. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30), kot tudi v osnovni šoli v Romjanu (7.55), kjer se bo do 19. septembra pouk zaključil ob 13. uri brez kosila. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Via-reggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. H Čestitke Štandrež - ESTER, en poljubček na vsako stran in vse najboljše v življenju za tvoj prvi rojstni dan. Kaja, Jan in vsi domači. □ Obvestila GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV organizira v nedeljo, 14. septembra, amatersko kolesarjenje »Gorizia in bici«; zbirališče in vpisovanje od 9.15 dalje na Trgu Donatori volontari di sangue (Ul. Boccaccio) v Gorici, start ob 10.30. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Faiti - danes, 12. septembra, 10.00-11.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaradi kadrovskih problemov odprta po poletnem urniku do 12. septembra. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 3493666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ iz Gorice prireja v ponedeljek, 15. septembra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. OB 140. OBLETNICI ZDRUŽENJA GIN-NASTICA GORIZIANA bo na Trgu Cesare Battisti v Gorici prireditev z naslovom »1000 ragazzi in piazza«: v soboto, 13. septembra, ob 16. uri športni nastopi, ob 18. uri sprevod iz spominskega parka z mažoretkami Twirling mažoretnega društva iz Nove Gorice, ob 20. uri bo koncert skupine Broadway Orkestra; v nedeljo, 14. septembra, ob 15. uri brezplačna vadba raznih športnih panog za otroke, glasba in zabava, ob 19. uri nastop gojencev glasbene šole Roland in »pasta party«. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek, 8. septembra: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in tel. 0481-419946 (Jordan Semolič). ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB - SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v Sovodnjah koncert skupin Blek Panters in The Maff Show; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). 0 Prireditve ODSEK PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja praznovanje ob 31. obletnici delovanja: danes, 12. septembra, ob 20. uri pri centru Danica na Vrhu dobrodelna baklada v spremstvu glasbenika Štefana; v soboto, 13. septembra, ob 15. uri v centru Danica na Vrhu odbojkarski turnir krvodajalskih skupin; v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30 zbiranje pri centru Danica na Vrhu, ob 10. uri maša, ob 10.45 polaganje vencev, ob 11.15 nagrajevanje in kulturni program, ob 12.30 družabnost. Prisotna bo godba na pihala krvodajalcev iz Vileša. Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 3484735330 Pogrebi DANES V GORICI: 11.40, Silvano Coso-lo iz splošne bolnišnice v Spineo za upepelitev. DANES V KRMINU: 10.55, Alfredo Nu-nin iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče; 14.00, Severino Seculin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Giuseppina Dreossi (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.55) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Onorina Mar-zola por. Rusin (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 10.20) na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 12, Cataldo Bar-bieri (ob 11.45 iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Daniela Bian-cospino por. Puntin (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in v Videm za upe-pelitev. Petek, 12. septembra 2008 Št. 22 (75) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it popravni izpiti in začetek pouka na slovenskih višjih šolah Drage bralke in dragi bralci! September je že tu, z njim pa tudi prva številka Klopa! Stekle so priprave, klopi so mrzlično vrteli telefonske številke in sklicevali sestanke, se kregali, kaj malega spili, debatirali, sanjali, gledali na prihodnost včasih optimistično, spet drugič pesimistično. Rezultat vsega tega je številnejše uredništvo, sveže, dinamično in polno idej, ki Vam obljublja, da Vas bo med letom presenečalo z zanimivimi članki, nenavadnimi temami, novimi rubrikami, Vas izzival s kritičnimi razmišljanji in, seveda, Vas tudi kratkočasil z bolj hecnimi prispevki. Na naš poštni naslov, »mail-to:klop@primorski.it«, lahko pošljete raznorazna obvestila, od čestitk do oglasov, izrazite svoje pomisleke in predloge. Mi pa si bomo zavihali rokave in si prizadevali, da boste vsak petek nestrpno obračali strani Primorskega dnevnika, dokler ne boste našli naše strani! Dobro branje vsem! Prva številka letošnjega Klopa sovpada z začetkom šolskega leta v Trstu in Gorici. Klop želi posvetiti današnjo Zaklopko misli vsem, ki se bodo v teh dneh začeli spopadati s študijem. Na nas mlade letijo že nekaj let dve vrsti popolnoma različnih misli. Na eni strani nam mnogi prigovarjajo, da smo upanje manjšine v bodočnosti, vloga slovenske šole pa je, da nas izobrazi v vodilne kadre slovenskega naroda v zamejstvu. Z druge strani so nam namenjene čisto obratne opazke, mnogi namreč menijo, da smo mladi v današnjem svetu nezreli, da se čedalje manj zanimamo za družbene problematike in da je naša motivacija za študij in za slovensko kulturo čedalje manjša. Med vsemi opazkami pa je najpogostejša ta, da ne obvladamo slovenščine. Podoben tip antitetičnih mnenj pa se poraja tudi glede slovenske šole v Italiji. Z ene strani so vsi enotni glede tega, da je šo- Klop svetuje. Kdor se še ni registriral na network »http://www.facebook.com/«, naj to nemudoma stori! Kebab restavracija v Ul. Valdirivo. Ogled filma, povzetega po uspešnici C. S. Lewisa Zgodbe iz Narnije. Dekleta ne bodo razočarana! Spletno stran »http://www.anobii.com/«, kjer si lahko uredite virtualno knjižnico. Obisk knjigarne-kavarne Knulp v ul. Madonna del mare. Knjigi Khaleda Hosseinija, Tisoč veličastnih sonc in Tek za zmajem. Spletno stran »http://www.solopiano-radio.com/«. spletno stran »http://www.koncerti.net/«. Ogled Ljubljanskega gradu z vodičem (možnost do 15. septembra); vstopnina znaša 3,50 evrov, zbirališče na mostu pred vhodom v Grad ob 10.00 in 16.00. la za manjšino pravo bogastvo, z druge pa se čedalje bolj pojavljajo mnenja, da šola se ni zna posodabljati in biti kos izzivom novega stoletja. Katera je torej prava podoba mladih zamejcev in slovenske šole? Brezbrižni nevzgojeni mladostniki ali bodoči intelektualci? Zaklad slovenske kulture ali brezno družbe in jezika? Odgovorov na ta vprašanja je ogromno in so po vsej verjetnosti med sabo povezani. Mi vam hočemo ponuditi našega. Mogoče šolske ustanove včasih res ne utegnejo navduševati in motivirati mladih, saj gojijo ti številnejše druge interese, ki se od šole čedalje bolj oddaljujejo. Na ta način ugled šolstva in šolnikov upada. Ugled pa upada tudi zaradi tega, ker državni sistem ne omogoča šoli posodabljanja. Ker se pa naši interesi oddaljujejo od šole, je naša podoba v očeh javnosti negativna. Zaradi tega postajamo mladi nesposobni in nemo-tivirani. Ta je po našem mnenju najpreprostejši in najverjetnejši odgovor. Na tej točki pa se lahko, namesto da bi se vprašali, kaj lahko naredi slovenska šola za mlade zamejce, vprašamo, kaj lahko naredimo mladi zamejci za slovensko šolo. Mi vam ponujamo dva izziva: pozitivni odnos in kritičnost. Pozitivni odnos mora biti namenjen šoli in jeziku. Dajmo gojiti pozitivni odnos do slovenščine in do slovenske kulture, pogovarjajmo se v slovenščini, berimo slovenske knjige in slovenske časopise. Dokažimo šoli in manjšini, da verjamemo v to, da je naš jezik del našega obraza. Ob tem pa dajmo gojiti naprej svoje interese, bodimo navdušeni in vedno aktivni. Nato pa sporočajmo svoja zanimanja in interese šoli, pokažimo, da znamo biti navdušeni in motivirani nad marsičem. V trenutku, ko nam ne bodo vsebine zanimive in nas ne bodo programi dovolj motivirali, pa bodimo kritični: izražajmo svoja mnenja in ideje šolnikom. Motivirajmo naše kritike in jih ponujajmo profesorjem: iz-zivajmo jih, ponujajmo jim naš zorni kot. Razvijajmo v nas kritično mišljenje, razvi-jajmo budne misli, poskusimo popeljati slovensko šolo v naš svet, v našo emotivno in intelektualno sfero. Prepričani smo, da nas bodo znali profesorji poslušati, da nam bodo znali pomagati in da bomo lahko s skupnimi močmi popeljali slovensko šolo in slovensko manjšino v svetlo in pozitivno prihodnost. S tem pa želimo vsem dijakom mnogo dobre volje, študijskih uspehov in izzivov v novem šolskem letu! poletje Nekateri na plažah, drugi nad knjigami Morje, sonce, plaža, plesi, hladno pivo... Kaj vse je razgibalo poletje višješolske mladine! Vendar počitnice niso minile v znamenju brezskrbnosti za tiste višje-šolce, ki so v minulih dneh morali plačati svoje »stare grehe«. Sporni zakon ministrice Gelmini, ki predvideva popravne izpite za dijake, ki ob koncu leta niso prejeli pozitivne ocene v spričevalu, je namreč stopil v veljavo, kljub vsem pomanjkljivostim in nejasnostim, ki mu jih marsikdo očita. Klop se je nekega dne prisilil, da se je zbudil zgodaj, nato pa se je ves zaspan odpravil pred poslopje trgovskega tehničnega zavoda Zois, kjer so pravkar potekali izpiti, da bi malo povprašal, kaj menijo dijaki in profesorji o »popravnih«. Sedaj že bivši ravnatelj prof. Zupan nam je povedal, da se mu je zakon zdel zelo kompliciran in nejasen: nikjer ni bilo navedeno, če in kdaj bodo profesorji, ki so nudili podporni pouk, sploh plačani (nekateri so iz previdnosti svojim dijakom zvišali oceno na šestico, da se ne bi kasneje morali spopasti s takimi nevšečnostmi). »Zamisel o popravnih izpitih sploh ni slaba,« je nadaljeval ravnatelj, »ampak vse skupaj bi bilo treba definirati boljše, nekdanji popravni izpiti so bili najboljša in najbolj pravična rešitev nasploh.« Da je bilo treba ukrepati, se je strinjala tudi prof. Rebula, ki poučuje matematiko; izjavila je, da je bil že skrajni čas, da minister odpravi »zvezdice«. Povedala nam je, da je bilo kar precej dijakov, ki so opravljali izpite, večina njih se je morala spopasti z matematiko in fiziko, kar je v soglasju s splošnim trendom na italijanskih višjih šolah. Tako kot ravnatelj prof. Zupan, se je tudi prof. Rebula strinjala, da je bil zakon precej nejasen, tako da je vsak profesor pravzaprav postopal samostojno in prosto interpretiral smernice. Tudi ni bilo pravično, da se nekatere šole niso držale datumov preverjanja: na trgovski in strokovni so s preverjanji začeli na primer teden prej kot na liceju Prešeren. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da so se nekateri profesorji udeležili poletnih seminarjev, ki so potekali prav istočasno. Spet drugačnega mnenja je bil prof. Abrami, ki je izjavil, da svojih dijakov ni nikoli oškodoval in jih tudi nikoli ne bo, da je dal vsem šestico, in da ga o teh izpitih prav nič ne briga. Na ta način si je zagotovil počitek do prvega septembra. Pri njem imajo pač dijaki politično šesti-co. No, če je zakon nejasen, si je treba tako in(ponavadi se reče tako ali drugače, ma je dovoljeno tako in drugače tudi, boljše ali in ne in) drugače pomagati. Kaj pa o tem menijo žrtve, to se pravi dijaki sami? Vprašali smo mnenje treh nasmejanih dijakinj, ki so pravkar zaključile preverjanje iz fizike. Same niso posvetile ve- liko časa učenju, ena izmed njih pa se je odločila za privatne lekcije, kajti profesorji so nudili podporni pouk takoj po koncu šolskega leta, potem pa nič več. Verjetno bi bil podporni pouk pred izpiti bolj učinkovit. Za privatne lekcije se je odločilo veliko italijanskih dijakov, saj so bili profesorji, ki so nudili kako uro ali dve podpornega pouka teden dni pred izpitom, redki. Starši so morali torej pridno plačevati. Seveda so sinove spodbujali na najrazličnejše načine: če ne bo šlo, bo pač treba poiskati delo (oziroma »cabada«), če pa bo vse v redu, so nekateri obljubljali. nov računalnik! (Zato, ker niso zaostali (referenca so sinovi)? op.ur). Pomembno je, da so izpiti mimo in da bodo zakon v bodoče nekoliko pregledali in dopolnili, kajti nečemu je le služil. Dijaki so med poletjem malo premislili in prišli do zaključka, kot so sami izjavili, da se med letom splača biti »priden«. Polni optimizma in malo bolj odgovorni se torej odpravljalo novemu šolskemu letu naproti, mi pa jim voščimo vso srečo in mnogo brezskrbnih poletij! Danes Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici otvoritev razstave Zdenka Vogriča. Od 21.00 dalje v Bellavita bar v Kopru žur do jutranjih ur z dj-em Liom. V pubu 33, vedno v Kopru pa bo ob 22.00 koncert heavy metal skupine Forgotten Eden. Na Proseku bo antifašistični praznik, igra skupina J'accuse. Jutri V Portorožu, v Glow Supper club, bo od 21.00 dalje Disco night Fever '70 '80 '90. / PRIREDITVE Petek, 12. septembra 2008 19 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V soboto, 20. septembra, ob 20.30 / »Lopera da tre soldi« v priredbi gledališke skupine G. A. D. Città di Pistoia. V petek, 26. septembra, ob20.30 / »Il mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 13. septembra ob 20.00 / Silviu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. V torek, 16. septembra, ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 20. septembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. septembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Jutri, 13. septembra, ob 20.00 / v SNG Drami Ljubljana / »Pantagruelova svki-nja«, režija: Silviu Purcarete. Produkcija: Narodno gledališče Radu Stanca, Sibiu (Romunija); Madžarsko gledališče iz Cluja (Romunija); Compagnie Sil-viu Purcarete, Lyon (Francija). V nedeljo, 14. septembra, ob 20.00 / v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana / A. Visky: »Dolgi petek«; režija: Gabor Tompa. Produkcija: Madžarsko gledališče iz Cluja (Romunija). V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / A. S. Bonnema: »Balada o Ricky in Ronnyju« (pop opera). Režija: Hans Petter Dahl in Anna Sophia Bonnema. Produkcija: Needcompany / Maison-DahlBonnema, Bruselj (Belgija). S podporo Flamskih oblasti in sodelovanjem s: Kaaitheater, Bruselj (Belgija) in ImPuls Tanz, Dunaj (Avstrija). GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert Mahlerjeve glasbe / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Antona Recka, danes, 12. septembra, ob 20.30 (red A) in jutri, 13. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glasbeno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI V nedeljo, 14. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vne-bovzete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. V torek, 16. septembra, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. V petek, 19. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovze-te / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur - violina in Martin Sikur - violončelo. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra Jutri, 13. septembra, ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). idrija - Mestni muzej Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina V Mestnem muzeju Idrija bodo danes ob 18. uri, odprli novo stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Razstavo na gradu Gewerke-negg bosta otvorila idrijski župan Bojan Sever in priznana et-nologinja dr. Marija Makarovič. Razstava, rezultat večletnega študijskega dela domačih muzealcev v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, na več kot 200 kvadratnih metrih bo razdeljena na tematske sklope in opremljena s sodobnimi mediji. Razstava bo ponudila celosten pregled klekljanja in z njim povezanih dejavnosti na Idrijskem, ter umestila idrijsko čipko in Idrijo na evropski zemljevid klekljarskih središč. Prav tako bo razstava skrbno odbranih čipk in izdelkov s čipkami obiskovalce popeljala iz preteklosti v sedanjost, ko čipko pri svojem ustvarjanju uporabljajo tudi vrhunski modni oblikovalci. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstava »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, odprtje bo danes, 12. septembra, skupaj z razstavo »Photonic Moments«. Razstava spada v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia" Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ŠEMPOLAJ V Štalci je na ogled razstava »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča. Razstava bo odprta do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: še danes, 12. septembra, od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V Galeriji Kulturnega doma bo danes, 12. septembra, ob 18. uri odprtje samostojne fotografske razstave Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; na ogled bo do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bodo danes, 12. septembra, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilim-bergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert; razstava bo na ogled do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. repen Labirinti Štefana Turka Drevi ob 20. uri, bo v Muzeju Kraška hiša v Repnu spet živahno: organizatorji nadaljujejo s ciklusom razstav, s katerimi že nekaj sezon privabljajo v Kraško hišo vedno nove in nove obiskovalce. Tokrat bo na vrsti likovni ustvarjalec, Trža-čan mlajše generacije Štefan Turk, z novim ciklusom del s pomenljivim naslovom Labirinti. »(...) Najnovejše risbe, nastale v letošnjem letu in prvič predstavljene v repenski Kraški hiši, prezentirajo Turkovo odločitev za najstarejšo - znano že od paleolitika - klasično likovno zvrst in izbiro preverjene tradicionalne tehnike s svinčnikom, verjetno pogojenih tudi z njegovim intenzivnejšim ukvarjanjem z ilustracijo, zlasti v zadnjih letih. Očitna je namera v raziskovanju osnovnega risarskega elementa - črte, tega najbolj elementarnega izraznega sredstva in njegovega maksimalnega izkoristka v izpovednosti in sporočilnosti. (...)«. Tako je o delih Štefana Turka za priložnostno zgibanko ob razstavi zapisala umetnostna kritičarka Nives Marvis, kustosinja v Obalnih Galerijah v Piranu. Marvinova bo spregovorila tudi ob odprtju razstave in predstavila Turka ter njegov novi ciklus. Na odprtju bo za glasbeni uvod poskrbel trio flavt v sestavi. Prireditelj večera je Zadruga Naš Kras ob pomoči Urada vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Pokrajine Trst in Občine Re-pentabor. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do 22. septembra na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 2 0 Petek' 12- septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Matej Černic iz Martina France pred začetkom sezone Al-lige »Tu je kot na Krasu, poškodba pa je mimo« Gabrski odbojkar po šestih mesecih spet na igrišču - OI: »Mogoče bi Anastasi lahko tvegal in poklical Lorisa« »Tu je kot na Krasu,« se Matej Černic zasmeje in nadaljuje: »Kraj Martina Franca se nahaja nekje med Barijem in Tarantom. Okraj je res prijeten.« Gabrski odbojkar se skoraj mesec dni že poti v novem klubu na jugu Italije Stamplast Martina Franca, v katerega je pristopil letos julija. Z nastopi v A1-ligi italijanskega klubskega prvenstva bo začel v nedeljo, 28. oktobra, ko bo Martina Franca gostila Perugio. Kako je v ekipi? Zaenkrat je dobro, sicer pa je še prezgodaj, da bi ocenjeval. Z ostalimi igralci smo se dobro ujeli. Kako pa je z okrevanjem po operaciji kolena? Doslej je šlo vse po načrtih. Treniram normalno z vsemi ostalimi, prejšnji konec tedna sem že igral na turnirju. V prvi tekmi sem sicer igral samo tri sete na pet odigranih. Trenerja sem prosil za zamenjavo, ker me je nekoliko strašilo, kako bo na to reagiralo koleno. Na igrišče sem namreč stopil po šestih mesecih. Naposled pa je šlo vse kot po olju. V nedeljo sem igral finalno tekmo in dosegel tudi 19 točk. Tudi v sredo sem na prijateljski tekmi igral vse štiri nize. To kaže, da je s kolenom vse dobro. Glede ekipe: skupina je dobra, kaj pa kvaliteta? Na papirju je igralski kader kvaliteten, seveda pa bodo rezultati odvisni od nas samih. Povem naj še to, da smo mi v primerjavi z ostalimi ekipami začeli pozneje, zato še nismo povsem uigrani. Prva srečanja in zmage pa so pokazale, da smo povsem konkurenčni. Kateri pa so letošnji cilji? Obstanek je najpomembnejši. Kar bo več, bo dobrodošlo. Glede na igralski kader pa menim, da bi se lahko borili tudi za končnico prvenstva. Na končni rezultat pa seveda vplivajo tudi drugi dejavniki in sreča. Po treh letih se boš spet pomeril v italijanskem klubskem prvenstvu. Kaj pričakuješ? Matej Černic bo v Al-ligi igral spet po treh sezonah. Po enoletni grški in dveletni ruski izkušnji bo igral pri Martini Franci, kjer že redno trenira. V ekipi igra tudi podajalec Coscione, evropska prvaka Španca Rodriguez in Molto, Romun Stancu, Hrvat Vulin in Francoz Granvorka Seveda je naše prvenstvo po kvaliteti najboljše na svetu. Je zelo izenačeno, tako da lahko prvouvrščeni izgubi proti zadnjemu na lestvici. Si torej zadovoljen z vrnitvijo v Italijo? Tudi zaradi sistema dela? Treningi so sicer večinoma isti. Vsekakor pa je bila odločitev, da ostanem leto po operaciji v Italiji, pravilna. V Rusiji mi take zdravniške oskrbe prav gotovo ne bi nudili, saj pri tem zaostajajo. Sicer pa sem za Martino Franco podpisal samo eno sezono ... Kaj pa reprezentanca? Ali se je Anastasi po vrnitvi iz Pekinga kaj oglasil? Ni me poklical. Si pa sledil nastopom »azzur-rov« na OI? Sem. Menim, da je Italija izgubila priložnost, da bi se uvrstila v finale. Brazilci so bili letos ranljivi in premagljivi. V finalu bi sicer najbrž potem izgubili proti ZDA. Američani so letos igrali brez napak, tako da bi bila zmaga nedosegljiva. Glede Anastasijevih odločitev pa takole: določene izbire je pač moral sprejeti. Res je, da je Corsano eden najboljših liberov na svetu, ampak je on imel celo poletje težave s kolenom. Prav zato bi lahko Anastasi tvegal nekoliko več in s sabo v Peking odpeljal Lorisa (Mania op.a.). On je dobro igral celo poletje in povsem zadovoljil s prikazano igro. Bomo pa v Londonu imeli dva naša odbojkarja ... (smeh) Star bom 34 let. Težko bo. Štiriletno obdobje je zelo dolgo, lahko se zgodi marsikaj. Upam, da bom v Londonu, to je cilj. Ampak bomo videli. Na igre se bo treba šele uvrstiti ... Veronika Sossa rasizem Pobude Unije in incident v Zagrebu BRUSELJ - Evropska komisija, UEFA in mreža Nogomet proti rasizmu v Evropi FARE so v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga predstavile skupni 30-sekund-ni televizijski oglas, ki po navedbah pobudnikov »izpostavlja strpnost in vlogo jezikov kot vezi med ljudmi«. V oglasu nastopajo tri skupine navijačev, ki jih druži strast do nogometa in ki tekme ne glede na svojo kulturo, izvor ali jezik doživljajo enako, so vsebino oglasa pojasnili v Evropski komisiji. Na koncu oglasa, ki je pripravljen v vseh 23 uradnih jezikih EU, se na ekranu pojavi logo »Ne rasizmu«. Oglas se bo od 16. septembra celotno sezono, torej do maja prihodnje leto, predvajal med polčasi 125 nogometnih tekem Lige prvakov. Do objave oglasa prihaja prav dan po neljubem dogodku med kvalifikacijsko tekmo za SP 2010 v Zagrebu, ko so hrvaški navijači rumeni karton temnopoltega angleškega napadalca Emila Heskeyja pospremili z oponašanjem opičjih zvokov. Vodstvo angleške izbrane vrste je napovedal protest. Sicer pa je rasizem na stadionih, žal, splošen pojav, kar je na predstavitvi potrdil tudi igralec Anderlechta Mbark Boussoufa, ki je govoril o svojih izkušnjah z rasizmom na stadionih. »Sem musliman maroškega rodu. Pogosto in vedno znova slišim opazke na račun moje vere, zato v celoti podpiram ta projekt,« je povedal nekdanji igralec amsterdamskega Ajaxa in angleškega Chelsea. kolesarstvo Italijansko slavje na Vuelti MADRID - Paolo Bettini (QuickStep) je zmagovalec 12. etape dirke po Španiji. Na drugem in tretjem mesto 187 km dolge preizkušnje od Burgosa do mesta Suances na severu ob španski atlantski obali sta tudi Italijana, Davide Rebellin in Damiano Cunego. Egoi Martinez je obdržal majico vodilnega. Kolesarsko karavano so včeraj spremljale ne prav idealne razmere za kolesarske podvige, mrzlo in mokro vreme, tempo pa so diktirali tudi trije kar hudi vzponi in tudi spusti po spolzkem in mokrem cestišču, kdaj tudi ob precej zmanjšani vidljivosti zaradi meglice. Danes bodo kolesarji prosti. Skupno: 1. Martinez (Špa) 45:48:33; 2. Leipheimer (ZDA) + 0:11; 3. Contador (Špa) 0:29; 4. Sastre (Špa) 1:38; 8. Rebellin (Ita) 3:40; 9. Bruseghin (Ita) 4:09; 10. Rodriguez (Špa) 4:10 .. NESREČA - V okolici Kamnika se je dopoldan slovenskima biatlonce-ma Klemnu Bauerju in Petru Doklu pripetila prometna nesreča. Na kolesarjenju, ki je potekalo v sklopu njunega rednega treninga, jima je tovorno vozilo zaprlo pot in oba sta z veliko hitrostjo trčila vanj. Bauer je utrpel hujše poškodbe ključnice in vezi, medtem ko jo je Dokl odnesel le z odrgninami. TROFEJA INSIEL - V soboto bo Tržaški zaliv gostil že tretjo izvedbo Trofeje Insiel. Gre za regato, v kateri se bodo pomerili pravi profesionalci in amaterji. Doslej se je na regato prijavilo že 70 posadk. Start bo ob 11.00, v primeru slabega vremena pa bo regata v soboto, 20. septembra. BOLT - Norveški fiziki v Oslu so izračunali, da bi Usain Bolt v Pekingu razdaljo 100 m lahko pretekel v 9.55 sek. Zaradi dviga rok pa je bil 14 sekund počasnejši. VRHUNSKA ODBOJKA -Sangiorgina je organizator močnega ženskega odbojkarskega turnirja za Memorial Mara Zanette.Nastopajo štirje prvoligaši, med njimi Fopppe-dretti Bergamo, za katero igrajo mnoge reprezentantke. Spored, jutri 16.00 Bergamo (A1-liga) - Conegliano (A1-liga); 18.00 Sassuolo (A1-liga) - Parma (A2-liga). V nedeljo; ob 15.00 za 3. mesto, ob 18.00 finale. PO SREDINIH KVALIFIKACIJAH ZA SP In »Riviera« je obmolknila... DIMITRIJ KRIZMAN Lepo je včeraj v Ljubljani bilo iti mimo okrepčevalnice »Riviera«, kjer lastniki ali natakarji, čeprav so tam najmanj 12 let, kolikor sem pač v Ljubljani sam, ne obvladajo dobro slovenščine: na velikem ekranu na prisvojenem pločniku so za goste s podobnim znanjem domačega jezika preskakovali iz HTV-ja (Hrvaška - Anglija 1:4) na SRT (Francija - Srbija 2:1). Medtem je Slovenija vodila z 1:0 in naposled zmagala z 2:1. To pa je bil tudi najbolj priljubljen izid v zlatih Katančevih časih, ko so na tak način po vrsti padali Rusija, Ukrajina, Romunija...V predvolilnem obdobju sem zasledil, da je med kandidati za državni zbor tudi Miran Pavlin, ki je svoj obraz posodil Janševi SDS, katere je sicer deklarirani oboževalec. Kdo ve, če bodo sedanji slovenski nogometni junaki kvalifikacije nadaljevali v podobnem slogu, kot so jih začeli, jih čez nekaj let ravno tako čaka možnostpo-litične kariere. Kdo bi tu bil resen kandidat? Mojo »simpatijo«, selektorja Matjaža Keka, odpišem. Moje dvome o tem, da je lahko on zaslužen za tak preporod, je potrdila slika na dnevniku Ekipa: Kek gleda v prazno, igralcem pa daje navodila pomočnik Miklavič. Vse jasno. Na igrišču je kandidatov za junaka oziroma bodočega volilnega kandidata kar nekaj. Najvišje kotirata Mili-voje Novakovič in Zlatko Dedič. Tukaj bo morda kdo dejal: ampak ona dva sta pa tiste sorte, ki bi lahko sedela v »Rivieri«. Kar potolažen sem, ko slišim, kako dobro govori slovenščino Dedič, ki je v Sloveniji manj časa, kot osebje »Riviere«. Za slovensko reprezentanco lahko torej mirne duše navija tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. No, zanimivo, najbolj viden politik na sredini tekmi v Mariboru je bil ljubljanski (!) župan Janko-vic, ki je strateško izbral prostor ob gostitelju Zahoviču. Preostala politična druščina je glasove nabirala drugje. Nov dokaz, da ne uspe slediti volji ljudstva. Skoraj poln mariborski Ljudski vrt je namreč potrdilo, da je med Slovenci in nogometno reprezentanco spet vzklila ljubezen. Končno so mimo težki časi, ko se je igralo v Celju, mestu, katerega žalostno podobo pripisujem dejstvu, da si kot edini večji kraj v Sloveniji ne more lastiti naziva metropola. Pomislite, celo Sežana je kraška metropola, Celje pa ne more reči, da je štajerska metropola, ker mora na vzhodni strani Trojan vodilno vlogo prepustiti Mariboru. V furlansko metropolo se v času, ko berete te vrstice, že zgrinjajo oboževalci Vasca Rossija, ki bodo zagotovo številčnejši od tistih, ki so na istem prizorišču sledili neverjetno prepričljivi zmagi »azzurrov« nad Gruzijo. Ogromen oder za vrati na južni strani stadiona je opozoril, če je to sploh bilo potrebno, da je Italija pravi evropski tretji svet. Samo smejem se, kako bi bilo, če bi recimo Italijani igrali proti Angliji ali Nemčiji in bi potem pol sveta videlo, kako se v deželi najlepšega prvenstva na svetu igra na stadionu, ki ima za vrati oder za rock koncert. Ne bi se čudil, če ga bojo pozabili tam do naslednje tekme Udi-neseja! (dimkrizman@gmail.com) peking 2008 - Paoalimpijada Zlato in srebro za Italijo in Slovenijo Zlato in srebro: tak je izkupiček slovenske in italijanske paraolimpijske odprave. Paola Protopapa, Luca Agoletto, Daniele Signore, Graziana Saccocci in kramar Alessandro Franzetti so v četvercu s krmarjem v mešani posadki posegli po najžlahtnejši kolajni. »Az-zurri« so bili hitrejši od Američanov in Angležev. To je za Italijo že drugo zlato odličje na paraolimpijskih igrah. V isti disciplini sta bila Daniele Stefano-ni in Stefania Toscao v dvojcu četrta. V slovenskem taboru pa se je s srebrno kolajno veselil metalec diska Jože Flere, ki je Sloveniji priboril tretjo odličje. Flere je v tretjem poskusu z metom 10,99 metra postavil tudi svetovni rekord v kategoriji tetraplegikov. »Presrečen sem. Konkurenca na pa-raolimpijskih igrah je zelo močna. Precej tekmecev je bilo novih in jih še nisem poznal, niti nisem poznal njihovih rezultatov,« je po tekmi na stadionu Ptičje gnezdo dejal 40-letnik iz Nazarij, za katerega so igre v Pekingu prvo večje tekmovanje. Paraolimpijski prvak je postal Tunizijec Mourad Idoudi, bron pa je osvojil Čeh Martin Zvolanek. V njegovi kategoriji atleti ne morejo dobro prijeti diska, zato pri metanju uporabljajo tudi pripomočke, podobne rokometni smoli. Slovenska reprezentanca v gol-balu nadaljuje odlične predstave, premagala je namreč svetovne prvake Li-tovce s 7:6. V četrtfinalu bodo v petek nasprotnik ZDA. Na strelišču sta Damjan Pavlin in Franc Pinter ostala brez finalnih nastopov. Pavlin je bil deveti z zračno puško stoje, Pinter pa 22. z zračno puško leže. Italijanski plavalci so dosegli tri uvrstitve v finale, a nobene kolajne, lokostrelka Elisabetta Mijno pa je dosegla najboljši rezultat dneva v kvalifikacijah, a je bila nato izločena v osmini finala. Kolajna se morda v finalu šprinta na vozičkih obeta Fran-cesci Porcellato, ki se je vanj uvrstila s četrtim časom. Zanimiva je zgodba plavalcev Brazilca Daniela Diasa in Kitajca He Junquana. Zmagale je prvi, a je na koncu priznal, da bi zlata kolajna morala pripasti Kitajcu. Brazilec se je namreč lahko dotaknil stene bazena s sicer krajšo roko, Kitajec pa je zaradi amputacije obeh rok cilj moral doseči z glavo. / ŠPORT Petek, 12. septembra 2008 2 1 tenis - Mednarodni turnir v Sarajevu (25.000 dolarjev) Romunka Dulgherou premočna za Ciguijevo Gajina igralka proti št. 358 na svetu izgubila z dvojnim 6:3 SARAJEVO - Gajina tenisačica Paola Cigui je končala svojo pot na mednarodnem ITF turnirju v bosanski prestolnici z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. V drugem krogu jo je s 6:3, 6:3 premagala 6. nosilka, Romunka Alexandra Dulgherou, ki na svetovni jako-stni lestvici zaseda 358. mesto, maja letos pa je bila že 242. igralka sveta. »Romunka je bila objektivno boljša nasprotnica,« je povedala 19-letna Paola. Uvrstitev v 2. krog po uspešnih kvalifikacijah predstavlja vsekakor za našo igralko najboljši izid na turnirjih s tako visokim nagradnim skladom. Cigui-jeva, ki bo že konec tedna nastopila na močnejšem turnirju v Mestrah (50.000 dolarjev), bo tako še nekoliko izboljšala svoj položaj na svetovni lestvici, trenutno je 786. Dulgherouova je bila ena doslej najboljših igralk, s katerimi se je pomerila Ciguijeva. Najboljša (115. na svetu) je bila lani Francozinja Fedossova (poraz s 6:2, 6:4), lani v Siracusi, ko se je Ci-guijeva uvrstila v polfinale 10.000 dolarjev vrednega turnirja, pa je naša igralka premagala Italijanko Floris, ki je bila tedaj 299. igralka na svetu. državno prvenstvo under 16 Orlandova (Gaja) se je prebila v četrtfinale Že je dosegla najboljšo Gajino mladinsko uvrstitev sploh Mlada Carlotta Orlando je na državnem prvenstvu do 16 let v For-liju z gladko zmago proti Eleni Cor-sini s 6:3, 6:1 dosegla uvrstitev v četrtfinale, s čimer je že dosegla najboljši posamični mladinski uspeh v zgodovini Gajinega tenisa. Carlotta, ki je v 16-tini finala izločila 6. nosilko Damijevo, se bo v naslednjem krogu za vstop v polfinale pomerila z 2. nosilko Michelle Pansecchi iz Imperie, ki je na papirju precej boljša. Orlandova je pravi produkt Gajine šole, saj je z aktivnostjo pričela pri padriško-gropajskem društvu pod mentorstvom bratov Ples-ničar, zdaj pa vadi z Anejem More-lom, ki je tudi trener Paole Cigui. sk brdina - Pred smučarsko sezono Pripravljali so se doma Člani tekmovalne skupine preživeli pet dni skupaj in nabirali moči od jutra do popoldneva Od ponedeljka 1.9. do petka 5.9 so bile za mlade člane tekmovalne skupine SK Brdina na programu intenzivne kon-dicijske priprave za prihajajočo zimsko sezono. Društvo se je letos odločilo, da bo priprave organiziralo kar v domačem kraju, kar se je izkazalo za posrečeno izbiro. Skupina je štela 8 otrok, ki so ves teden kljub začetni utrujenosti in naporu zelo marljivo trenirali. Pod vodstvom društvenega vaditelja Erika Piccinija so mladi smučarji preživeli skupaj cel dan, saj so se zjutraj zbirali že ob 9h, popoldne pa so odhajali domov ob 16h. Na sporedu sta bila dnevno tako dva treninga, daljši jutranji in krajši popoldanski, vmes pa je bilo na društvenem sedežu poskrbljeno tudi za kosilo. V jutranjem delu treninga, ki je bil namenjen predvsem nabiranju vzdržljivosti in eksplozivne moči, so se otroci podali v opensko okolico. Vsakič so po različnih gozdnih poteh spoznavali tudi nove kraje in iz Opčin prispeli vse do Prčjega dola, Trebč, Ban, Ovčjaka... Veliko je bilo teka, poskokov in ostalih oblik gibanja, marsikaj pa je bilo predstavljeno v obliki igre. Jutranji trening je po navadi trajal dve uri in pol. Po kosilu in zasluženem premoru je sledil še popoldanski trening, ki pa je bil namenjen nabiranju splošne moči, gibljivosti ter predvsem koordinacijskih sposobnosti. Ta del dne- va se je odvijal v Mrčendolu ob društvenem sedežu. Veliko je bilo razteznih in krepilnih vaj, izredno priljubljeni med otroci pa so bili poskoki s kolebnico v vseh oblikah in slalomi na poti ob sedežu. V četrtek zjutraj pa se je namesto običajnega treninga cela ekipa odpeljala s kombijem v Nabrežino, nato pa se po ribiški poti podala na morje v nabrežinsko pristanišče. Nekaj časa so otroci med potjo do morja tudi izkoristili za trening, saj so po stopnicah ribiške poti izvajali skoke in šprin- te. Nato so pri morju zasluženo uživali in se zelo zabavali ob plavanju in skokih v vodo. Kot že rečeno so torej letošnje kon-dicijske priprave, kljub novi "formuli" treniranja kar doma, zelo dobro uspele. Mladi tekmovalci so si le nabrali dovolj telesne priprave, da bodo zdaj nadaljevali s suhimi treningi in seveda nato še s pravimi smučarskimi treningi. Pohvalo za uspeh pa si zasluži predvsem odbornica Sabina, ki je vsak dan poskrbela za okusno kosilo, pijačo in malico. športna šola teci, skači, meči Plavanje, smučanje, izleti, plezanje in še Predvsem želja, da bi se otroci v zgodnjem otroštvu čim bolj celostno razvili je vodilo košarkarski, odbojkarski in plavalni odsek Bora, Športno šolo Trst ter SPDT, da bi obudil športo šolo po zamisli profesorja Bojana Pavletiča. Lanska prva izvedba »Športne šole teci, skači, meči« je bila nadvse uspešna, tako da bodo organizatorji pod pokroviteljstvom ZSŠDI raznoliko športno ponudbo za osnovnošolske otroke didaktičnega ravnateljstva pri sv. Jakobu in sv. Ivanu ponudili tudi letos. Otroci bodo namreč dvakrat tedensko vadili v telovadnici, ob tem pa bo vsem na voljo tudi 8 urni plavalni tečaj v bazenu na Alturi. Ponudba športne šole vključuje tudi tri celodnevne izlete v naravo in štiri sobote na snegu. Novost predstavlja ura plezanja, ki jo bodo člani SPDT priredili v športnem centru v Bazovici na umetni steni. Vadba v telovadnici bo vse-stranka s prvinami atletike, gimnastike in elementarnih športnih iger. Starejša skupina (letniki 1998 in 1999) bo lahko enkrat tedensko izbirali vadbo male odbojke in male košarke. Izleti v naravo bodo mestnim otrokom nudili stik z drugačnim okoljem: »Želimo, da bi se otroci tako navadili pravilne in varne hoje, ugotovili katera so pravilna oblačila in primerna hrana za hojo v gore,« je Lani je v športno šolo redno zahajalo 24 otrok prvih treh razredov osnovne šole (na arhivskem posnetku), večinoma so vsi izbrali celotno ponudbo. Letošnjo novost predstavlja ura plezanja, kjer bodo otroci spoznali plezalno opremo in se preizkusili na umetni steni v Bazovici KROMA pojasnila predsednica SPDT Marinka Pertot. Prvi izlet bo že 5. oktobra z avtobusom v Vajont, drugi bo novembra ob Martinovanju, ko se bodo otroci sprehodili od Obeliska do Barkovelj, tretji izlet pa bo spomladi. Na smučanju se bodo otroci v spremstvu smučarskih učiteljev učili v jutranjih urah smučarske tehnike, popoldnevi pa bodo namenjeni igri in poligonom na smučeh. »Nasploh je bila lanska prva izvedba zelo uspešna. Večinoma so vsi izbrali celotno ponudbo,« je povedala Silva Meulja, ki bo z Walterjem Cor-battijem, Andreino Menegatti in člani SPDT vodila ta projekt. Rezultati projekta bodo sicer vidni čez nekaj let, ko bodo otroci, ki so kot prvo-šolčki začeli z vsestransko vadbo, dokončali ciklus športne šole. Pobudniki športne šole želijo s projektom tudi dopolniti slabo ponudbo šolskega programa. Podpredsednik košarkarskega kluba Bor Renato Štokelj je še izpostavil pomembnost sodelovanja med mestnimi društvi, ki se srečujejo z enakimi problematikami: »Naša je edina slovenska športna realnost v mestu, ki ima obenem vlogo, da združi otroke, ki so razpršeni po mestu. Stadion prvi maj naj bi postal kraj, skupen vsem.« Prav zato je želja vseh, da bi tudi otroci športne šole čedalje bolj polnili športno strukturo, ki mora ostati živa. (V.S.) J22: Jaro Furlani prvi na Finskem Sirenin jadralec Jaro Furlani je minuli konec tedna preživel na Finskem v kraju Wasa (400 km severno od Helsinki). Tu je s slovensko ekipo Eagles sodeloval na Wasa open match race težavnostne stopnje 2 (stopnjo določi svetovna renking lestivca jadralcev, op .a.). Na 6,60 m dolgi jadrnici tipa J22 je jadral z Juretom Orlom in Karlom Hmeljakom. Slovenska posadka je bila na koncu prva. Finalnih dvobojev v nedeljo niso opravili, saj je prevladalo brezvetrje. 29° "MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA 199 ŽENSKA ODBOJKA UNDER 17 - Telovadnica Srednje Šole na Proseku Sobota, 13.09.2008 ob 16.00 — A.Š.Z. G0V0LLEY - Š.D. K0NT0VEL ob 18.00 O.K. KOZALA RIJEKA (HR) - O.K. LUKA KOPER (SLO) Nedelja, 14.09.2008 ob 10.00 Mali finale ob 12.00 Veliki finale MOŠKA KOŠARKA UNDER 17 ■ Športni Center Ervatti pri Briščkih Sobota, 13.09.2008 ob 16.00 K.K. UNION OUMPIJA LJUBLJANA (SLO) - U.S. ARDITA ob 18.00 K.K. LIMOMETAL CAZIN (BIH) - A.Š.Z. JADRAN ZKB Nedelja, 14.09.2008 __ ob 10.00 ob 12.00 JO i=> Mali finale Veliki finale Sledi nagrajevanje... POKROVITELJI: Z.S.Š.D.I., Jusarski Odbor Kontovel, Rajonski Svet za Zahodni Kras Občine Trsi, Avtonomna dežela F.JJ ¿t & * m. Ljubitelji Sovodenj so se predstavili Od ponedeljka so se na sovodenjskem pravokotniku ponovno začeli muditi in potiti tudi ljubitelji. Pod tehničnim vodstvom novega trenerja Zdenka Ozbot se na igrišču vsakodnevno zbira veliko število igralcev. Igralski kader lanskega leta je bil v celoti potrjen, pridružilo pa se je še par novih nakupov, tako da bo registriranih igralcev približno trideset. Moštvo bo nastopilo na zahtevnem prvenstvu FIGC liga A2, kjer bo igralo kar 14 ekip in se bo začelo 4. oktobra. Društvo, s predsednikom Ferfoglio na čelu, je na petkovi predstavitvi ekipe postavilo letošnje cilje. S športnega vidika bo treba vsaj ponoviti, če ne še izboljšati lanski ugodni dosežek (dosegli so 6. mesto na razpredelnici in za las zamudili končnico prvenstva). Drugi, a po vrednosti verjetno še vaznejši cilj, je še bolj utrditi in izboljšati sicer že dobro ozračje v moštvu, saj prav to daje smisel temu gibanju. Cilj ljubiteljev, kot pravi že beseda sama, je uživanje ob igranju nogometa v dobri skupini prijateljev. 22 Petek, 12. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI odbojka - Pokal Bazoviških žrtev v priredbi ŠZ Sloga Obetajo se izenačene tekme Na moškem in ženskem turnirju gostje iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije Spominu štirih bazoviških junakov so se športniki poklonili že prejšnjo nedeljo, ko so se množično podali na spominski pohod »Bazoviški junaki«, ki ga je tudi letos priredil planinski odsek AŠZ Sloga. Ta konec tedna pa Slogini športni delavci prirejajo, v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, še mednarodni ženski in moški turnir za Pokal bazoviških žrtev Ženske ekipe bodo merile moči v telovadnici na Opčinah, kjer bodo, poleg domače Sloge List, nastopili še ŠD Piran, OK Grobničan iz Čavelj ter AVC deWitt Klagenfurt 1 iz Celovca. Grobničan je že stalni gost Sloginih turnirjev, hrvaške igralke so lani osvojile prehodni pokal v trajno last, seveda pa prav gotovo želijo tudi letos osvojiti prvo mesto. Društvena članska ekipa nastopa v 1. hrvaški ligi, vprašanje pa je, če bo na turnir prišla v popolnem sestavu, saj tujke velikokrat zaradi zapleti z vizumi ne morejo priti v Italijo. ŠD Piran nastopa v drugi slovenski ligi, drugoligaš je tudi ekipa iz Celovca (zmagovalec leta 2006). Sloga List se bo na turnirju pred- stavila prvič letos pod vodstvom novega trenerja Franka Drasiča. Ekipo je letos zapustila Chiara Fazarinc, s slogašicami pa že dalj časa trenirajo tudi Sabrina Buka-vec, Tanja Babudri in Aleksja Colsani. Če bo prišlo do dogovora med Slogo in matičnima društvoma Kontovelom in Bregom, bodo morda poskusno nastopile že na turnirju. V moški konkurenci - v telovadnici v Repnu - bodo poleg Sloge Tabor Te-levita nastopili še OK Logatec, OK Tab Mežica in MOK Gornja Vežica iz okolice Reke. Hrvaški igralci bodo na Sloginem turnirju letos prvič, prvenstvo igrajo v hrvaški ligi 1B. Ekipi iz Slovenije nastopata v drugi slovenski ligi. Tako Mežica kot Logatec sta bila že večkrat gosta Sloge na raznih članskih in mladinskih turnirjih in sta se vedno predstavila s kakovostnimi še-sterkami. Sloga Tabor Televita bo v primerjavi z lansko sezono letos nastopila v nekoliko drugačnem sestavu, saj se po enoletni odsotnosti vrača korektor Vatovac, ki pa je zaradi službenih obveznosti začel trenirati šele pred kratkim. V prvi ekipi se bo letos preizkušal tudi mladi Marko Strain. Trener Edi Božič bo na turnirju prav gotovo preizkusil vse svoje igralce. V obeh konkurencah se obetajo izenačeni boji, tako da gledalcem prav gotovo ne bo žal, če si bodo prišli ogledat turnir. Po jutrišnjih tekmah bodo vse ekipe na skupni večerji v restavraciji Sefir v Sežani, kjer bo zvečer tudi družabnost za igralce in njihove prijatelje. Moški (v Repnu) Jutri: 17.00: OK TAB Mežica - OK Logatec, sledi: Sloga Tabor Televita -MOK Gornja Vežica. Nedelja: 10.00: OK Logatec - MOK Gornja Vežica, sledi: Sloga Tabor Televita - OK Tab Mežica, 15.30 Sloga Tabor Televita - OK Logatec, sledi: OK TAB Mežica - MOK Gornja Vežica. Ženske (na Opčinah) Jutri: 17.00: Sloga List - ŠD Piran, sledi: OK Grobničan - AVC deWitt Klagenfurt 1. Nedelja: 10.00: Sloga List -AVC deWitt Klagenfurt 1, sledi: ŠD Piran - OK Grobničan, 15.30 Sloga List - OK Grobničan, sledi: ŠD Piran - AVC de Witt Klagenfurt 1. Sokolovci, sokolovke in domovci Od 31. avgusta do 6. septembra so se v Kranjski Gori odvijale bodisi košarkarske kot odbojkarske priprave. Tako je sedemnajst Sokolovih odbojkaric (od letnika '93 do letnika '97), ki so jih vodili Lajris Žerjal, Norči Zavadlav in Andrej Pertot, dvakrat dnevno potilo v novi in odlično opremljeni dvorani Vitranc v središču Kranjske Gore. Dvajset fantov (od teh dvanajst Sokolovcev in osem Domovcev letnikov '96, '97 in '98) je imelo kar po tri do štiri treninge dnevno in od teh se je le eden odvijal v telovadnici. Ostali treningi so namreč potekali v naravi, vodila pa sta jih Peter Brumen in David Ambrosi, katerima so pomagali tudi trije mladi Ma- tevž Čotar, Jan Komel in Albert Voncina. Naj omenimo, da so se košarkarji povzpeli tudi do vrha Planice, najvišje skakalnice za smuči na svetu. Seveda pa je bilo za mlade košarkarje in odbojkarice, ki so prenočevali in obedovali v Domu Železničarjev nekaj časa tudi za zabavo in počitek. Tako so enkrat obiskali bazen, drugič pa so si ogledali košarkarsko prijateljsko tekmo med slovenskim prvoligašem Pivovarno Laško, ki jo vodi selektor slovenske reprezentance Aleš Pipan in poljskim podprvakom PGE Turow, ki ga prav tako vodi slovenski trener Sašo Filipovski, ki je pred leti vodil Union Olim-pijo iz Ljubljane. Naj dodamo tudi, da so se enkrat fantom na treningu v naravi pridružila tudi tri dekleta. Vsi udeleženci priprav so veliko pridobili predvsem na telesni pripravi. (av) od jutri Kontovelov 29. turnir prijateljstva Jutri in v nedeljo bo na vrsti že 29. izvedba mednarodnega Turnirja prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel. Tudi letos bo turnir v košarki in odbojki za fante in dekleta pod 17. letom starosti. Prva srečanja bodo jutri, finalni dvoboji pa v nedeljo v dopoldanskih urah. Na turnirju bodo v košarkarski konkurenci poleg združene ekipe Jadrana nastopili Union Olimpija iz Ljubljane, Ardita iz Gorice in Limometal Cazin iz Bosne in Hercegovine. Na odbojkarskem turnirju pa se bodo med sabo pomerile Kon-tovel in Govolley, Kozala z Reke ter Luka Koper iz Kopra. V ekipi Kontovela bodo prvič skupaj nastopile tudi nekatere igralke nabrežinskega Sokola, ki bodo igrale s Kontovelkami tudi med prvenstvom U16 v združeni ekipi. Košarkarske tekme se bodo odvijale v športnem centru Ervatti, odbojkarske pa v telovadnici Nižje srednje šole F. Levstik na Proseku. Skupno nagrajevanje košarkarjev in odbojkarjev bo v centru Ervatti v nedeljo po fi-nanlnih dvobojih. SPORED TURNIRJA: Košarka, športni center Ervatti: sobota, 13. 9.: ob 16.00 Union Olimpija - Ardita; ob 18.00 Li-mometal Cazin - Jadran; nedelja, 14. 9.: ob 10.00 tekma za 3. mesto, ob 12.00 finale 1. mesto. Odbojka, Nižja srednja šola Levstik: sobota, 13. 9.: ob 16.00 Kontovel - Govolley, ob 18.00 Kozala - Luka Koper; nedelja, 14. 9.: ob 10.00 tekma za 3. mesto, ob 12.00 finale 1. mesto. MEMORIAL IVAN LESIZZA -Danes: ob 19.00 Breg - Kontovel, ob 21.00 Sokol - Dom; jutri: ob 18.00 tekma za 3. mesto, ob 20.00 finale. Tekme bodo na odprtem igrišču v Nabrežini, le v primeru slabega vremena bo prizorišče dvobojev občinska telovadnica. BALINANJE Gaja zamejski prvak V finalu zamejskega balinarskega prvenstva je Gaja sinoči v Domu Ervatti pri Brišči-kih s 7:1 premagala Zarjo. O finalu bomo še poročali. kolesarstvo - Devinovci na več frontah Številni uspehi hitrega Visintina Dobro so se odrezali tudi ostali člani našega kluba Kolesar SK Devin ZKB Matteo Visin-tin je v Flaibanu med 15 udeleženci zmagal na nočni dirki po točkah za 2. pokal Notturna di Flaibano. Naslednji dan je na dirki Junior Cross 2008 v Gradišču ob Soči med 76 najmlajšimi z drugim mestom dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev v tej kategoriji. Ostali Devinovi predstavniki so se na splošno dobro odrezali. G1: 9. Jan Godnič; G2: 7. Alessandro Visintin; G4: 8. Tomaž Crismancich; G5: 10. Lorenzo Battistutta. Visintin je bil v ospredju tudi na dirki za 20. Veliko nagrado Občine Teor. Na zadnjem ovinku pa ga je oškodoval poznejši zmgo-valec Giulio Pestrin. Tomaž Crismancich je v svoji kategoriji v konkurenci 40 kolesarjev osvojil 20. mesto, Lorenzo Battistutta pa je bil med 25 udeleženci 8. Pretekli petek je kolesarski klub Velo Club Cividale Valnatisone - KK Benečija v Čedadu priredil krožno nočno dirko, ki je obsegala 8 krogov po čedajskih ulicah. V konkurenci 25 kolesarjev sta Matteu Visintinu uspeli beg in zmaga. Na tekmi Junior cross v Štarancanu za 3. Pokal Alberoni in 28 Pokal BCC sta imela krstni nastop Petra Udovič in 4 leta star Ales-sandro, brat Mattea, ki ga je na tej dirki tudi zanosno bodril. Izidi: G1: 1. ženska Petra Udovič ; 8. Petra Godnič; G2: 1. Janoš Gruden; G4: 8. Tomaž Crismancich; 19. Matej Udovič; G5: 8. Lorenzo Battistutta Na dirki v San Vito al Tagliamento za 17.Veliko nagrado Ligugnana je požrtovalni Matteo Visintin stalno vodil, toda v cilju ga je spet prehitel Giulio Pestrin. Na tej dirki sta nastopila tudi Tomaž Crismancich in Lorenzo Battistutta, ki sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. Začetniki so ob najmlajših sodelovali na preizkušnji Junior cross v Staranzanu in se odlično odrezali, saj je bil Peter Sossi drugi, Erik Mozan treji in Enrico Catania četrti. Podali so se tudi v kraj Tiezzo DAzzano Decimo na dirko za 13.Veliko nagrado alpincev. Kolesarji 2. letnika so 10 krogov (40 km) krožne dirke po mestnih ulicah prevozili s povprečno hitrostjo 38,095 km na uro. Zmagal je Andrea Fio-retti (Fontanafredda), Devinova predstavnika sta imela kar nekaj smole, saj je Peter Sossi že v prvem krogu preluknjal gumo, Erik Mozan pa jo je v tretjem krogu. Oba sta odstopila. Na Rogli idealne razmere za Borove odbojkarice Z osemdnevnih priprav na Rogli se je vrnila 25-članska odprava Borovih odbojkaric. Pod vodstvom trenerjev Marka Kalca in Betty Nacinovi sta vadili skupini do 14 in do 16 let. Priprave so bile res zelo uspešne. Razmere za bivanje in vadbo so na Rogli idealne. Dekleta so bivala v bungalovih, ki so bili pravi, zelo lepo opremljeni apartmaji, dvorana kompleksa Unitur pa je bila oddaljena od njih le dobrih 50 metrov. Zelo zadovoljni so bili tudi s hrano v prav tako bližnji restavraciji hotela Rogla. Mlade borovke so imele kar intenziven progam dela, ki pa se je obrestoval, saj so vse zelo napredovale, zlasti najmlajše. V veliki dvorani, ki običajno gosti tudi državne reprezentance, sta obe skupini dvakrat na dan vadili hkrati, saj je bilo mogoče dvorano z zaveso razdeliti na dva dela. Na voljo so imeli tudi atletsko stezo, na kateri so nabirale moči pred tehničnim delom vadbe, vsak večer pa so se lahko sprostile v bazenu. Borovi odpravi je na roko prišlo tudi vreme. »Ni bilo ne pretoplo ne prehladno, deževalo pa je le enkrat in še to med kosilom,« je povedal Saša Smotlak, ki je skupaj z Ivano Mahorčič pomagal glavnima trenerjema na treningih. □ Obvestila SK DEVIN prireja DRUŽINSKI IZLET Z MOUNTAIN BIKE ZA VSAKOGAR, ki ga veseli kolesarjenje, v nedeljo 21.septembra 2008 na 25 km dolgo kolesarsko progo Dutovlje-Komen-Dutovlje. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Fernetiči (Bar "G"). Informacije na in-fo@skdevin.it ali na 335 7794451. AŠD ZARJAorganizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). SHINKAI KARATE' KLUB obvešča vse zainteresirane da so se začele vpisnine. Tel. 338-7281332. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da se vadba minikošarke in začetnikov za letnike 97,' 98,' 99' in '00 začne v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.30 v dolinski telovadnici. Treningi bodo vsak ponedeljek in petek ob 16.30 za minikošarkarje in v torkih ob 18.30, v četrtkih ob 19.30 in v petkih ob 18. uri za začetnike. Za dodatne informacije: tel. 3473591855 (Boris) ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi otroke in najstnike na poskusni trening. Osnovnošolci bodo začeli z redno vadbo v torek, 16. septembra, srednješolci pa dan kasneje, v sredo 17. septembra. V sezoni 2008/09 bodo treningi miniodbojke ob torkih, od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih, od 16.30 do 18.00. Srednješolci pa bodo vadili ob sredah, od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih, od 18.00 do 19.30. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. KK BOR obvešča, da se vadba minikošarke in začetnikov za letnike 1997, 1998, 1999 in 2000 začne v petek, 12. septembra, ob 16. uri v telovadnici v Lonjerju. Treningi bodo v Lo-njerju ob torkih in petkih od 16.00 do 17.30. Za informacije in dogovor za prevoz: 3391788940 (Stojan Corbatti). ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bodo letos potekali tudi tečaji pompon plesa za mladinke (12-16 let) in članice (od 16. leta dalje). Treningi bodo v telovadnici pri Banih ob torkih in petkih od 18.30 do 20.00 za mladinke in od 20.00 do 21.30 za članice. Prvo srečanje bo v torek 16.septembra. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: minimotorika (200405) ob sredah 16.15-17.15 v telovadnici na Kontovelu, motorila (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.15-17.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.1518.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.30-17.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se bo tečaj miniodbojke (letnik 1997, 1998 in 1999) pričel 15. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.30. Za informacije kličite na tel. št 3331755684 (Silva). ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira tečaj aerobike, ki bo potekal v ponedeljkih (na Opčinah) in v četrtkih (pri Banih) od 20.15 do 21.30. Tečaj bo vodila prof. Petra Krizmančič. Prvo srečanje bo v ponedeljek 15.septembra na Opčinah, ob 20.15. Informacije na tel. št.: 346-1862697 Petra ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo danes, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Kontovelu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 338-5000643 (Martina). / RADIO IN TV SPORED Petek, 12. septembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Mladinski dom - Gorica: PSSST!!! 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi utrip Evangelija 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.25 Dok.: Sardegna isola del vento 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.05 Nan.: Otto semplici regole 9.30 Paraolimpiske igre Peking 2008 10.00 Nan.: Tracy & Polpetta 10.15 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.40 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.10 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc- hetti, C. Bocci) 22.50 Dnevnik 23.15 Opera: il Tabarro (G. Puccini) V" Rai Tre 6.00 8.05 8.35 9.05 10.55 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 16.30 17.15 18.10 19.00 20.10 20.10 20.35 21.05 23.00 23.40 0.35 0.55 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Chips 7.35 Nad.: Quncy 8.45 Nan.: Charlie's Angels 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Hunter 12.20 Nan.: Carabinieri 2 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film. I guerriglieri delle Filippine (voj., ZDA, '50, r. F. Lang, i. T. Power) 18.40 Nad.. Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger igra: Chuck Norris 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita V. Maya in M. Mignarelli) 9.55 Film: Toto lascia o raddoppia (kom., It, /56, r. C. Mastrocinque, i. Toto, V. Moriconi) 11.30 Dnevnik 11.40 Nan: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nad.. Julia 14.55 Film: Piovuto dal cielo (komedija, It, /00, r. J. M. Sanchez, igra Lino Banfi) 16.50 Aktualno: Parlament sledi dnevnik in vremenska napoved 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissaro Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Variete: Miss Italia 2008 0.05 Dnevnik, sledi Tv7 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Rewind la Tv a grande richiesta Aktualno: Off Hollywood 2008 Film: Ninotchka (kom., ZDA, '39, r. E. Lubitsch, i. G. Garbo) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Tg3 Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Športna oddaja: Pomeriggio sportivo Nan.: Giardini e misteri Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.. Un posto al sole Dok.: La Grande Storia Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo Piano Aktualno: Pianeta Files Nočni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Gap - Generazioni alla prova 21.10 Nad.. Tempesta d'amore 23.20 Film: Larry Flint - Oltre lo scanda-lo (dram., ZDA, '96, r. M. Forman, i. W. Harrelson) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vrem. napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Nan.: My life Nan.: Una mamma per amica Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: ... E alla fine arriva Polly (kom., ZDA, '03, r. J. Hamburg, i. J. Aniston) Aktualno: Matrix Dnevnik in vremenska napoved 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 v Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Lupin III 15.00 Nan.. Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Nan.: CSI: Miami igra: David Caruso 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 15.00 Dok.: Documentari subac-quei 10.30 Dok.: Kenya, Savane infinite, mare incantato 13.30 Aktualno: ...Su di giri 14.00 Klasična glasba 15.30 Nan.: I misteri della giungla nera 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf, odd.. Carnia, terra d'emozioni 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Getting Gotti (dram., ZDA, '94) 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Film: Appesa ad un filo (dram., '03) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 23.00 1.15 La 7 Aktualno: Omnibus estate Due minuti in un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Il bambino e il grande cac-ciatore (dram.,Avstralija, '80, r. P. Colinson, i. W. Holden) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Noi siamo angeli Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Le interviste barbariche Film: L'organizzazione sfida l'ispet-tore (tril., ZDA, '71, r. D. Medford, i. S. Poitier) Dnevnik 22.05 Nan.: Life 23.05 Nan.: Dexter 0.15 Nan.: Six Feet Under (T Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan. 9.35 Kratki dok. film: Prismuknjena 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.15 Harmonije Evrope: Nemčija 10.35 Jasno in glasno (kont. odd za mlade) 11.25 Osmi dan (pon.) 11.55 City folk 12.20 Slovenski magazin - Slovenija skozi umetnost 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.35 Prebujeni človek. Portret Martina Kojca 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kaj govoriš?= Slovakeres 16.00 Iz popotne torbe 16.15 Nad.: Čarodejev vajenec 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Tv pogled 17.45 Znanstv. serija: Zemlja in naprej 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš 20.25 Od ene do druge 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub {p Slovenija 2 8.30, 2.45 Zabavni infokanal Infokanal Paraolimpijske igre Glasnik Pisave Evropski magazin Črno beli časi Žogarija Tv prodaja Film: Valo 50 let televizije Volitve 2008 Mostovi - Hidak Zdaj! - oddaja za razgibano življenje Dnevnik tv Maribor Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Stane Sumrak Dok. nan.: Horovo oko Hum. nan.: Statisti Film: Predvolilne spletke (tril., Dan/Šved, '04, r. N. Arcel, i. A. W. Berthlesen) Paraolimpijske igre Film: Zamolčana preteklost (pon.) 6.30 7.00 10.00 10.30 11.00 11.25 11.55 12.15 12.45 13.15 14.35 15.00 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 18.55 20.00 20.50 21.50 23.35 0.05 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Škrlatna maska (ZDA, r. B. Humberstone, i. T. Curtis, C. Miller 16.00 Kulturni magazin: Artevisione 16.30 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Zlatko Zakladko (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30, 0.35 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne novice 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopisi 20.25 Dok. oddaja 20.55 Tv nanizanka 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Dok. oddaja 0.35 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.45 Videostrani 18.00 Miš maš 18.45 Predstavitev strank: DESUS v Opatjem Selu 19.15 Med sočo in Nadižo (pon.) 19.55 Epp 20.00 23.15 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Sodobna umetnost: Manifesta 7 (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.15 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi sodobnega človeka; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishigu-ro - Ostanki dneva (28. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Predstavitev festivala Istra moja; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Samopredsta-vitev kandidatov za DZ volitve; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga: 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 12. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 16/28 o GRADEC 15/26 CELOVEC O 15/26 15/25 TRBIŽ O O 11/23 KRANJSKA G. VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O 18/29 20/30 O TRŽIČ 12/27 O KRANJ O 14/26 S. GRADEC CELJE 12/27 O MARIBOR 014/27 PTUJ O M. SOBOTA O 14/26 O N. GORICA 16/29 O ^ LJUBLJANA/p 15/28 A/ n. MESTO 14/28 O 13/26 . KOČEVJE ZAGREB 15/29 O ^NAPOVED ZA DANES V gorskem svetu bo spremenljivo, več oblačnosti bo popoldne. Pojavljale se bodo plohe in posamezne nevihte, zlasti v Karniji. V nižinskem pasu in ob obali bo zmerno oblačno, bolj spremenljivo bo proti večeru z možnimi krajevnimi plohami in nevihtami. Sprva bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bo spremenljivo oblačno in predvsem v severni polovici Slovenije bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 23 do 29. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Našo deželo bo v drugi polovici jutrišnjega dneva dosegla šibka fronta. Jutri pa bomo pod vplivom dveh območij nizkega zračnega pritiska, ki bosta eden nad Tirenskim morjem, drugi pa nad Ukrajino. «ju.. Pritekali bodo zelo vlažni južni ^ višinski tokovi, v prizemlju p Alpe je zajela vremenska fronta, ki bo v soboto dosegla naše kraje. Pred njo doteka z jugozahodnimi vetrovi topel in vse bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20. Dolžina dneva 12.39. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 4.16. ilju pa hladni z borjo. //f) }IOPROGNO7A BIOPROGNOZA Danes vreme sprva ne bo povzročalo opaznih težav, v drugi polovici dneva pa bodo težave vse pogostejše. Spanje v noči na soboto bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 3.20 najnižje -56 cm, ob 9.42 najvišje 40 cm, ob 15.33 najnižje -24 cm, ob 21.19 najvišje 42 cm. Jutri: ob 3.43 najnižje -61 cm, ob 10.05 najvišje 46 cm, ob 15.56 najnižje -31 cm, ob 21.48 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........26 2000 m ..........12 1000 m ..........21 2500 m............9 1500 m ..........16 2864 m............7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 7, po nižinah pa 6. O GRADEC 14/16 CELOVEC O 14/17 TOLMEČ O 14/20 TRBIŽ O 12/16 o 11/15 KRANJSKA G. ¿31 VIDEM O 15/23 O PORDENON 16/22 ČEDAD O 16/22 OC TRŽIČ 16/17 o KRANJ o 14/16 S. GRADEC CELJE 15/17 O MARIBOR o 14/16 M. SOBOTA 014/16 PTUJ O o ocr ^ LJUBLJANA v , GORICA n 'O N. GORICA /V 16/18 N. MESTO 16/17 GORI* 0 i /Z/POSTOJNA Vr o 18/23 ^ -I- LS Ol5/18 /v KOČEVJE ZAGREB 16/19 O PORTOROŽ O 18/26 s REKA 20/26 - O ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Deževalo bo, padavine bodo lahko tudi obilne. Pojavljale se bodo tudi nevihte, še zlasti v nižinskem pasu in ob morju. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob obali kar močna. Temperature se bodo spuščale. Jutri bo oblačno in hladneje, občasno bo deževalo. Pihal bo vzhodni do severovzhodni veter, ob morju dopoldne jugo, na Primorskem popoldne burja. V nedeljo bo oblačno, padavine bodo dopoldne povsod ponehale. Še hladneje bo in vetrovno. houston - Skoraj povsem ustavljeno črpanje nafte Orkan Ike bo danes dosegel južno obalo ZDA HOUSTON - Orkan Ike se približuje južni obali ZDA, ki naj bi jo dosegel danes popoldne, oblasti pa so prebivalcem v mestu Houston in vzdolž mehiške obale Teksaškega zaliva odredile evakuacijo. Medtem so v Mehiškem zalivu pred prihodom Ikea zmanjšali črpanje nafte za skoraj 96 odstotkov, medtem ko so črpanje zemeljskega plina zmanjšali za 73 odstotkov. Oko orkana Ike se je včeraj nahajalo 925 kilometrov vzhodno od teksaško-mehiške meje, s hitrostjo 16 kilometrov na uro pa se je pomikal proti severozahodu. Zjutraj je Ike po poročanju ameriške tiskovne agencije AP imel moč druge stopnje na petstopenjski lestvici, spremljali pa so ga vetrovi s hitrostjo do 100 kilometrov na uro. Kot kažejo napovedi, naj bi orkan danes popoldne dosegel južne obale ZDA, oko orkana pa naj bi prečkalo območje med Houstonom in mestom Chorpus Christi. Oblasti so tako včeraj že izdale ukaz za obvezno evakuacijo nizko ležečih območij v okrožju Harris, kjer leži tudi Houston, ki je sicer četrto največje mesto v ZDA z 4 milijoni prebivalcev. Strokovnjaki so namreč napovedali, da se Ike utegne med potjo preko Mehiškega zaliva okrepiti v orkan 4. stopnje, kar bi po poročanju AP lahko za Houston in okoliška območja imelo katastrofalne posledice. Vremenoslovci ob tem svarijo predvsem pred velikimi, po nekaterih napovedih tudi do šest metrov visokimi valovi. Sicer pa so pred prihodom Ikea v Mehiškem zalivu skoraj povsem ustavili črpanje nafte na naftnih ploščadih, saj črpajo le še štiri odstotke običajne načrpane količine nafte. Prav tako so za skoraj tri četrtine zmanjšali tudi načrpano količino zemeljskega plina. Cena ameriške nafte je kljub krepitvi orkana Ike, ki se prek Mehiškega zaliva pomika proti naftni infrastrukturi v Teksasu, v včerajšnjem azijskem trgovanju ostala na najnižji ravni zadnjih petih mesecev, pri okoli 102,50 dolarja. Severnomorska nafta brent je pod 99 dolarji za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v oktobru se je v včerajšnjem azijskem trgovanju pocenila za 10 centov na 102,48 dolarja za 159-litrski sod. Cena te nafte se je v sredo znižala za 68 centov in končala pri 102,58 dolarja, kar je najnižja zaključna cena od 1. aprila, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Cena severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena v oktobru, se je danes na blagovni borzi v Londonu znižala za 32 centov na 98,65 dolarja za 159-litrski sod. Orkan Ike bi se po pričakovanji-hi lahko okrepil v orkan četrte kategorije z vetrovi nad 210 kilometrov na uro. V Teksasu je 26 rafinerij, ki predstavljajo četrtino ameriških rafinerij-skih zmogljivosti, večina pa jih je prav ob obali Mehiškega zaliva. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v sredo kljub odločitvi kartela, da zniža proizvodnjo, pocenila. Za 159-litrski sod Opecove nafte je bilo treba odšteti 96,80 dolarja, kar je 1,69 dolarja manj kot v torek, je Opec včeraj objavil na svojih spletnih straneh. kambodža - Malo drugačna tržnica Kobilice in plazilci, hrana prihodnosti PHNOM PENH - Fotografija prikazuje stojnico sredi glavnega mesta Kambodže, na kateri prodajalke ponujajo neverjetno izbiro večinoma ocvrtih žuželk in plazilcev. Na voljo so različni pajki, več vrst kobilic, mravlje in raznobarvni ščurki, pa tudi kače. Mimoidočim turistom se ob pogledu na razstavljeno hrano večinoma ježijo lasje, domačini pa jo zelo cenijo. Razlog za to niso smo različni okusi, pač pa tudi cene. Inflacija v državi je trenutno 22-odstotna, v Kambodži je meso zelo drago, poleg tega pa vsebujejo žuželke, kot je znano, bistveno več proteinov in drugih hranljivih snovi kot različne vrste mesa. Vse več znanstvenikov celo napoveduje, da bodo žuželke hrana prihodnosti tudi za zahodni svet, ki bo prej ali slej premagal predsodke. Tako se kaj kmalu lahko zgodi, da bomo na kakšni šagri namesto če-vapčičev vprašali za porcijo kobilic. No, morda ne še tako kmalu. POREČ