GLASNIK SLOVENSKI,
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič.
Št. 11.
v Celovcu 1. junija 1859.
3. zv.
Spremeiijeiije.
(A. Okiški.)
Oziram se v neskončne visocine, Kjer čudne spremenjenja se godijo: Miljoni zvezd presvetlih mi gorijo, In luna lije mir — al' berž vse zgine.
Vihar buci iz skrite globočine, Oblaki gosti žarke zatemnijo , Z germenjem, bliskom jezno mi pretijOg Obdajajo me strahovite tmine. '
-i
Sercé enako takej je prikazni: l
Zdaj tihi mir, veselje v njem kraljuje, Spominov, upov sladkih brez števila.
Al' stanoviten ni mu stan prijazni:
Pogosto v bolečinah izdihuje,
Io stiska ga nesreč sovražjiui S}la.,.„^„
Vernitev.
(Fr. Zakrajšek.)
Smehlja se dol v samoti mi zeleni. Čarobni blesk, kot nekdaj, grič zlati, Tu berst šepta, tam bistri val šumi; Cuj! gaja znani pevčki so zbujeni.
Nekdajnih čutov vžgo me tu plameni, Njih solnčni svit me tukaj ne beži; TU roža mi pesništva še živi, Ko prejšne dni je draga cvela meni.
Naj temnih ur verno se žalni mraki, Klepeče naj smehunstva cerna zmija, Nikdar se jez ne vdam oblasti taki.
Tvoj dar objamem, zvesta poezija ! Ki migaš rajskih lic mi dan vsaki, Ko v prešle dni me tira fantazija.
Ceptec.
(Konec.)
Po deževnem dnevu je nastala lepa noč. Zvezde so gorele vesele na čistem nebu, in luna je prišla svitla izza gora.
Po sobi gori in doli hodi brodnik, globoko zamišljen. Popolnoma je opravljen, kot bi se nocoj še podajal na pot. Ko udari ura devet, odpre naglo miznico in vzame iz nje pipo nenavadno lepo okovano.
„Spomin očetov," reče z žalostnim glasom, „ti me boš spremljal skoz moje življenje!   Druzega ne nesem seboj, kakor tebe."
Kar poterka nekaj na vezne vrata. Brodnik hitro vtakne pipo v žep in gre vun.
„Kdo terka? upraša.
„Dobri ljudje, ki ti hočejo dati kaj zaslužiti," reče glas popolnoma neznan.   „Ali bi naju ne prepeljal še nocoj na uno stran?"
„Kje pa sta dan tratila," odverne Jernej nevoljen, „da kratita brodniku noč? kdo pa sta?"
Glasnik 1589 — ni. zv. 11
168
„Beriča iz K. . . ne straši se," odgovori prejšni. „ŠIa sva še le proti večeru od doma, zato naju noč podi. Verh tega pa je Sava most v K . . . poderla, ko sva bila komaj deset minut od njega. Zato morava tukaj čez Savo, če hočeva še danes domu."
„Ha, ha!" se zasmeja na glas brodnik. Pri sebi pa mermra, odpirajo vrata: „Beriče toraj bom vozil zadnjikrat čez vodo. To je naključje, kaj lepšega bi se mi ne bilo moglo ugoditi. Toraj le čez ž njimi, le čez I"
„Vidva sta beriča," reče na glas, „beriči, to so pošteni možje. Rekel sem sam pri sebi: Danes ne prepelješ nikogar več, ker po noči se vozi marsikdo, ki se ne sme voziti po dnevu. Ali poštene ljudi, kakor beriče, vozim vselej, kedarkoli mi jih vrag prinese. Le naprej, le naprej, pa varno, da si ne pobijeta glav; sicer poreče kdo, da sta bila tepena."
Beriča postaneta nevoljna; grizeta si žnablje in zaničljivo gledata korenjaškega brodnika. Pa Jernej tudi ve, kdaj je preveč , zato opusti daljno nagajanje.
V čoln stopijo, in brodnik odrine od kraja. Ladija se je hudo zibala, valovi so se zaganjali visoko, verv je bila neznano napeta. Pa brodnik je silno močen, in z majhnim trudom priveslja na uno stran.
Ladijo ustavi, da bi stopila beriča na suho. Pa namesti da bi šla iz nje, stopita na enkrat k njemu, ter ga primeta za roke.
„Po povelji gosposke si najin vjetnik," reče berič, ki je bil imel tudi popred besedo, in se je imenoval Rožilar. „Po povelji gosposke sva prišla po tebe; le ker je pobrala Sava mostove, sva te pripravila, da si naju prepeljal."
„Ktera gosposka in zakaj?" zavpije s strašnim glasom brodnik.
„Požigavec!" odverne berič, „zastonj se je braniti."
Brodnika prešine strašna misel, spomnil se je, zakaj ga lovita.
„Proč od mene!" zakriči na ves glas, ter udari z veslom, da odletita v drugi konec ladije, ktera se ziblje tako hudo, da pluskajo od obeh strani valovi vanjo. Kot zid je obledel v obraz, merzel pot ga je oblil, oči se mu svetijo neznano, in zobje so strastno zasajeni v žnablje.   Pa beriča se dvigneta kviško in hitita proti njemu.
„Nobena sodba me ne bo sodila!" zavpije na glas, potegne iz nožnice oster nož in preseka v hipu močno verv. Z vso silo porine ladijo od kraja, ter zažene vesla daleč proč od sebe. Valovi zgrabijo čoln, in kot bi mignil, ga zaneso v sredo reke. Gori in doli ga luča razljutena voda.
„Nesrečnež, kaj si storil!" zavpije Rožilar preplašen do smerli, med tem ko se njegov tovarš lovi po ladji sem ter tje. „Pa še si v moji oblasti, vozi h kraju, če ne te ustrelim na mestu."
Nastavi mu puško na persi in napne petelin.
„Ha, ha, jaz v tvoji oblasti, in da bi vozil h kraju ? Plavaj pred po vesla na moj dom, kaj mar ne vidiš, da brez vesla ni veslanja ?
169
Ali sem jaz vajin vjetnik, ali vidva moja, kdo je vjel druzega? — Streli, streli, ali pa me pusti živeti, da bom gledal, kako se bomo skupaj pogreznili v valovih. Se pol ure, malo več, na Borovskem jezu bo potop. Vpita saj na pomoč, vpita, morebiti se vaju kdo usmili, zame ni treba vpiti, jaz ne potrebujem pomoči. Ali to vama povem, kdor pade danes čez Borovški jez, je zgubljen."
Berič vzame puško počasi od brodnikovih pers; zmiraj bolj spoznava strašno nevarnost, in stermi plah po černem skalovji. Nikjer ni nobene hiše, nikjer nobenega človeka, in v čolnu ni najti naj manjega orodja. Zastonj je moriti brodnika, zastonj ga prositi. Jeza in obup sta izražena v bledem obrazu njegovem; serdito zre zdaj na brodnika, zdaj v bučeče valove.
Ladijo pa nesejo valovi naprej in naprej in zmiraj bliže k Bo-rovškemu jezu.
„Na pomoč, pomagajte!" vpije ves čas iz celega gerla drugi berič, kteremu je nevarnost popolnoma vzela pogum. Sem ter tja divja po čolnu, ne vidi ne brodnika, ne tovarša, le po bregovih stermi; vsaka senca, ki se prikaže v svitu luninem, mu je človeška podoba, proti vsaki vije roke in khče na pomoč.
Brodnik pa se je vlegel v rivec ladije in podperl s komolcom glavo. Na njegovm obrazu je bilo manj najti obupa, kot merzle ravnodušnosti, akoravno je švigal divji ogenj iz njegovih oči. Zanič-Ijivo gleda strahljivega beriča, Rožilar pa mu nekakšno dopada. Molče stoji na kraji ladije, napeto puško derži naslonjeno čez koleno, pogled ima upert v bregove. Kar se mu zazdi, da vidi od daleč na bregu, ki se je znižal nanagloma, nekaj hiš. Molče vzdigne pušo in jo sproži. Strel se razlega po skalovji unkrajnega brega, zaziblje se čoln, divje zašumijo valovi in vse je zopet tiho. Ladija pa plava naprej proti Borovškemu jezu.
Brodnik je bil skočil kviško in vperl pogled proti hišam. Vse je na miru, živa duša se ne prikaže. Zadovoljen se vsede v konec čolna ; beriču pa prihaja gorko, ko vidi, da je strehi zastonj.
„Še pol ure," mermra brodnik, ,,če gremo počasi, in če se pospeši Sava, še malo pred."
^Pomagaj!" kriči strahljivi berič, ko vidi, da na bregovih ni pomoči, „ti moreš gotovo pomagati, ki si vedno pri vodi."
„Gotovo da!" se smeja brodnik.
„Pomagaj," prosi s trepetajočim glasom, ,,jaz se te ne dotaknem nikdar več."
Brodnik ga pogleda terdó. Čez nekaj časa reče: „Orožje v vodo, sicer vama ne verjamem!"
„Da te strela!" zavpije Rožilar razkačen in strastno stisne pušo, „pred poginem, kot dam orožje."
„Ne nori brate!" kliče drugi in ga objema z rokama, ,,ne goni od sebe pomoči,  čemu ti bo v smerli orožje?"
170
Pa pogumni berič se ne da tako hitro pregovoriti.
„Kako bo pomagal malopridnež," se obotavlja, „naj z nama vred pogine, jaz ne pustim orožja."
Ubogaj, brate, ubogaj, pri Bogu te prosim, brodnik bo gotovo pomagal."
Molče prikima brodnik.
Berič verze daleč od sebe puško, sname sabljo in jo telebi v vodo. Potem zgrabi tovarševo puško in mu jo izpuh iz rok. Hudo se mu je ta ustavljal še nekaj časa, pa prošnje in strah so ga vendar premagale. Kakor ogenj ga je speklo, ko je padlo orožje v vodo.
„Hiti, hiti!" kliče berič brodniku, „da ni prepozno, kar si veleval."
Zadovoljen se vzdigne brodnik in pogleda doli po Savi.
„Kmalu" reče, „smo na kraji, kjer Sava mirno teče, kot nikjer, tam pojdemo na suho.   Če nas tam goljufa, smo zgubljeni."
Potem gre v sredo čolna in zgrabi desko, ki je služila za klop. AU preterdo je bila pribita. Ko jo skuša odtergati, da bi jo porabil za veslo, se jame čoln neznano gugati, in v vsakem trenutku se je bilo bati, da se bo prevernil.   Ves trud, jo odtergati, je zastonj.
Boječi berič se tišči Rožilarja in komaj sope. Ko vidi, da je ves trud brodnikov zastonj, mu upade popolnama vse upanje, in s trepetajočim glasom opominja tovarša:
„Moliva, brate, zadnja ura je!"
„Obljubil sem, in obljubo hočem deržati, oteti vaju moram," zavpije brodnik, popustivši premočno klop. Z neznano naglostjo po-meče obleko z života in se ustopi v rivec čolna. Kot orjak stoji tu, vsak trenutek pripravljen skočiti v valove.
„Odpro se zopet bregovi. Sava teče tu po veliki širjavi, v po-vodnji se je izhla čez široko prodje. To je kraj, ki ga je menil brodnik. V vodo skoči in se opre od strani v čoln. Dobro je bil prerajtal vse, ker poznal je slehern kot struge, kot domači breg. Pa kakor mirno je tekla na tem kraji Sava, in kakor nečloveško se je opiral v čoln, vendar ga ni mogel spraviti h kraju. Parkrat že ga je bil pribhžal k bregu, pa vselej so mu ga vzeU zopet valovi. In ko-likorkrat ga je verglo proti sredi, sta se stresla beriča v čolnu. Pripravljena sta bila za smert.
Brodniku samemu je jelo hudo prihajati krog serca. Pogleda kviško na beriča, kteremu je obljubil rešitev, in ko jih vidi plaha stermeti vanj, se opre še enkrat s silno močjo v čoln, ter ga požene proti bregu. Pa pomanjka mu moči, in nehote in obupajoč neha plavati. Pa v tem trenutku čuti prodje pod svojimi nogami. Kot v novo življenje se napnejo vse njegove žile, z vso močjo tišči čoln proti bregu. Daleč sicer je bila še od kraja, pa reka nima na produ več take sile, in novi up mu je oživil, uterdil vsako žilico. Srečno jih je izpeljal iz smertne nevarnosti. —
171
Drugi dan so na produ ljudje zastonj terkali po durih in oknih brodnikove hiše — brodnika ni bilo več. čoln so našli daleč doli na suhem, in sodili so iz tega, da se mu je primerila nesreča, da se je pa gotovo rešil. Zakaj da se ne prikaže več, jim tudi ni ostalo dolgo neznano.
Zadnji dan je bil Jernej pri fajmoštru, in je povedal, da je bil iz ljubezni do brata storil reči, ki so jih pri županu pripisovali cep-tecovi moči, teta le je umerla naravne smerti. Sklenil je bil iti iz dežele, ker doma ni mogel najti mirne vesti. Odkril je gospodu fajmoštru vse natanjko in ga prosil, po njegovem odhodu to povedati bratu in Marjeti; tako je mislil, jima bo prišla iz glave neumna vera o vražah, in srečna bota. Zato je bil tudi prišel zadnji dan k njima, da bi vzel slovo, zato je bil tako prepričan, da brodari zadnji dan po Savi. Pa fajmoštrova dolžnost je bila, oznaniti to gosposki, in zato sta prišla beriča ponj, ko se je ravno pripravljal, da bi zapustil za vselej domačo hišo. Pa ušel je beričem in se odtegnil gosposki. —
Pretekle so tri leta, odkar sem hodil skozi ono vas. Zraven lepo zidane hiše na vertu je obiral prileten mož jablano, in majhno dete je skakalo pod drevesom in pobiralo jabelka, če je ktero možu ušlo na tla. Pripognem se in poberem eno, ker drevo je imelo nekaj vej na cesto. Pa ko ga pokusim, mi zvleče skupej usta, bilo je zlo pusto. Zato poprašam starega: „Kako pa obirate, oče, tako skerbno jabelka, ki tako malo veljajo?   Jaz bi posekal drevo."
„To ne gre" se mi nasmeja mož nekako žalosten. „To drevo mi je naj ljubše v celem vertu. Sad je res slab, in uživamo ga še le pozno po zimi, ko nam druzega manjka, ah drevo mi je drag spomin."
Spominov se derži večidel kaka mična prigodba. Pripravil sem toraj starega, da mi je pri kupici vina (bila je v hiši tudi kerčma, kakor je rekel, odkar sin gospodari,) da mi je povedal to prigodbo od čudne bratovske ljubezni, ki sem Vam jo zapisal po svoje, in ko-Hkor sem se še spominjal čez tri leta.
„Drevo" mi je djal stari „je usadil moj brat Jernej na dan moje poroke."
„In od njega niste slišah nič, odkar je zginil?" vprašam jaz.
„Bog ve, kje je hodil, in kako se mu je godilo," odgovori stari žalosten. Več kot trideset let je preteklo, odkar je šel. Kakih osem let je, kar smo zvedili, da je za mornarja na barki daleč tam v Ameriki. Od tistega časa nismo slišali več. Bog ve ali je živ aH mertev!"
Ginjen stisnem žalostnemu starcu roko in popotujem dalje.
172
Kerška narodna pesem«
(Zapisal I. Crnčić.)
Razboli se Jele Hrušvićeva Va utorok va naj gori đanok. Dp nje priđe mlađi (l)jubčid. „Co ti je to, Jele, (l)jubo moja?" „„Bolom bolim i umriti ocu."" „Bolom boli, samo mi neumri." „„Bolom bolim i umriti ocu,"" Zac som obolela va utorok.
Va utorok va najgori đanok; Ako umrem jutrom mej' zorami, Nakrijte me rosnimi rožami; Ako umrem večer mej' petehy, Nakrijte me čovjenun osugun.O Neka mene nose vse mladi junaci, Neka mene plaču vse mlade divojky.
Mythologicne đrobtine.
narodnih pripovedkah priobčuje Dav. Terstenjak.)
XY1. O eatežo.
V celjski okolici je navadna psovka: Ti Čatež! Naj te Čatež vzame! Pojdi k Čatežu. — Vprašal sem starega Karduna iz stra-niške fare, ali mi ne ve kaj povedati o Čatežu. Povedal mi je tole: „Čatež je pol človek, pol kozel, sam peklenski hudič. Kozel je doli od popka. Zato mi prosti ljudje pravimo: idi h kozlu! to je toliko, kakor idi k hudiču. Ni tako majhen, kakor je škratec; bolj srednje postave je in bolj starovičen. Vidijo ga včasi ljudje, da na visokih pečinah sedi in se greje na solncu. Dervarjem prinaša, če so žejni, merzle čiste vode, pastirjem planinskim nabira jagod in malinic, in vse ljudi pušča pri pokoju, če se mu ne posmehuješ. Ako mu pa roge kažeš, začne kotati silne pečine, da se podero hrami pod goro stoječi in se živina pogrezne v globoke brezdna."
Iz té povesti se vidi, da je Čatež pečni duh, kar tudi njegovo ime pomenjuje. Kat izrazuje pečovnat breg, zato ime pečovnatega kraja Katiše na Kranjskem; dalje imena prebivaveöv po pečinah: Katolnik, Katnik, Katiš. (Sansk. Kathus, pečina, od korenike kat, zuspitzen, durchbohren. K prehaja v c, primeri kar, ker in čer, Felsen, sansk. ^iras, Spitze, iz korenike (?ar slov. kar, spalten, zuspitzen itd. Čatež po obliki, kakor: tepež, klatež, toraj Saxanus, Saxamus, Saxosus.)
Na visoki pečini imenovani „Spitzofen" to je: ukna peč,*) kar pa je Nemec krivo prestavil v Ofen, namesti v Felsen, stoji rimski napis: S. Saxano. Sac. Adjutor |et Secundinus, to je: Silvano Saxano sacrum Adjutor et Secundinus (Eichhorn Beiträge II. 69.) Ker Rimljani boga Silvanus Saxanus ne poznajo,
0 Das Band.
*) Primeri : ukna peč, na Kranjskem. Gori omenjeni s pol šolnja dolgimi čerkami je na Koroški planini nad sv. Jurjem.
173
je Saxanus prestava slov. Čateža. V imenu Ad jut or bi vtegnil domači Mog, Mogou, Mogimar tičati. Blizo Trebnja na Kranjskem je kraj Čatež, menda imenovan po častji duha Čateža, varha logov in pečin (silvarum et saxorum, po častji Silvani — Saxani.*)
XYII. Ansa.
V celjski okolici je sedaj Ausa nedostojno ime neumnega dekleta; temu pravijo, da je Ausa. V solčavski dolini sem uprašal starega dedeka, zakaj se veli ena solčavskih planin Ausava. Odgovoril mi je, da so se tam ause pasle. Baram, kaj so ause in odgovori mi: rudeče krave. V litevski mylhologiji je Auszka bila boginja juterne zore. V Rigveda-tu (I. 64. 7.) se veli A ruš a rudeča ženska žival, ktera je vlekla kola boga vetrov Ma rut a. Korenika je aru, rudečkast. Aru tudi pomenjuje: die röthliche Sturmwolke. Sansk. besedi aru primeri serbsk. al', hellroth, a lica, rothe Kirsche, ruski ol', zato olen, das röthliche Wild, slov. z digam: jelen. Ausa toraj = Alša in Ausava = Alšava.
Ker tudi druge solčavske planine imajo mythologicne imena, kakor : Ded po Dedu, priimenu Perunovem, D i v i c a po častji boginje Lune, Baba, po boginji zemlje Babi, brez dvombe tudi Ausava po Ausi = Alši, rudečkasti gromski megli.
^ XV111. Bušak in Sek.
O Kersniku pravijo, da se je enkrat v Seka spremenil in se s krivim Kersnikom kotal, kteri se je v bušaka spremenil. „Kotati" na Štajerskem ne pomenja samo »valjati se," temuč tudi „boriti, pugnare." S sabljami sta se kotala. Primeri cerkvenoslov. kot ora, pugna. Sek je vogerski sloki bik z dolgimi rogovi, bušak pa mali terščati z bolj kratkimi rožički. Korenika je sansk. (jakh, validum esse, (jahas, saha ^-iza g a k h a s, valor, potentia, vis. Sek toraj pomenjuje to kar: bujvol = bivol, der starke Ochs, tur Stier, sthura das starke Thier, primeri irsko seghu, urus. Bušak pa je sorodna beseda z gerško ßovq, lat. hos. Tudi okoU Belovara ste znani imeni sek in bušak v zgorej rečenem pomenu, Prebivavci tomaševske fare blizo Lutomera se pri svojih sosedih velijo Sekolovci. Zakaj? tega ne vem. •     "
Popotovanje po Bosni.
VI. Pot v Travnik.   Komora.   Starec Tođor.   Poeivanje. Grob Kraljevih Marka, Eadkovo polje.   Muharemaga.
Sklenili smo terdno, 7. dan maja podati se na pot v Travnik in, ako bo mogoče čez Fojnice in Sutiske clo do Sarajeva.   NajeH smo
*) Pri Eusih so se ložni duM veleli Les j e = Silvani od les, silva. Slovenci še tudi poznajo Mur ausa, čemega kosmatega duha, breg dvombe o4 muy = cerni.
174
zato sedem konj komore. Ostala je ta beseda še iz starih časov, ko so bosniški kmetje dajali zastonj svoje konje za bosniško kraljevo komoro t. j. za prenašanje robe svojega vladarja. Zdaj mora vsak kmet, kristjan in Türk, na komoro, pa dobi za vsako stacijo 1 gold.-, stacija je včasih cel dan dolga.   Bilo nas je skupaj deset popotnikov.
Udarih smo jo odločeni dan skoz gornje banjeluško mesto proti iztoku ob sedmih zjutraj. Iz leve strani nas je stražil silni Verbas, ki se je od deža verlo naraščal. Na nekterih krajih gre čez velike skale pene se in goni turške mline in stope. Na desni je velika gora, v kteri izvirajo na mnogih mestih bistri in merzli studenci, kteri za^ dostujejo vsi okolici.
Na desno iz zgornjega mesta pelje sterma cesta v breg. Cesta je neizrečeno gerda, polna jam in kamnja, in le bosniški konj je kos taki cesti. Ko pride človek po velikem trudu na verh berda, ima lep pogled na Banjoluko in na verbaško dolino , po kteri se modra reka vije po zanemarjeni strugi med zelenimi berdi ob sarajevski cesti. Po tej cesti je potoval tudi oddelk turškega nizama, in bilo ga je od daleč lepo viditi, ali bhzo se ti mora smiliti, tako so vojaki umazani in razcapani. Jezdili smo potem skoz planino Malivuk, dve uri po grozno blatnasti cesti, ter nismo vidih nič razun šume.
Samo nekega starca, Todora iz Sitnice, smo srečali, ki je s svojimi pastirji gnal blizo 800 ovac. Naš spremljevavec Mustafa je djal, da so te ovce vse tega starca, pa da je tak skopuh, da sam vedno strada s svojimi lastnimi otroci vred. Na Cetanovem brodu smo počivali. Lep pogled smo imeli na planine: Tešanj, Žepče, Ti-sovac, Osmačo, Čemernico, Lunjevac in koljanske gore. Po kratkem počitku smo šli spet naprej skoz šume, čez gore in puščave. Zraven reke Rakovice stoji poderto selo enacega imena, pa se s ceste komaj vidi, tako so cerne hiše in skrite med raznimi drevesi. Na bližnjem hribu se vidi pokopahšče s tremi lesenimi križi. To so bile perve očitne znamnja kristjanstva, kar smo jih vidih na tem potu. Čez reko Rokavico smo šli memo sel Radulovice in Vula.
OkoU poldne smo prišli na Drobinjsko polje. NašH smo tukaj na berdu staro kristjansko pokopališče s kamenitnim križem in velicimi ploščami, ki iz zemlje šterle. Izgled smo imeh na selo Ljun-jevec pod planino Ljunjevico. Stalo je nekdaj ne daleč od tod nad reko Krupo mesto in znameniti samostan Zvečaj, kterih se mnogokrat v horvaški povestnici spominja. Sklenili smo tukaj nekoliko počiti in pokrepčati se. Pihal je z bhžne planine hladen veter, zato smo zbrali zavetje v širocem od spod ozkem kotlu. V šah smo imenovali ta kotel grob Kraljevića Marka, djavši našim komordžijam, da je tukaj umirajoči Marko s svojim šarcom legel, pa kakor se je naslonil, se je zemlja pod njegovim strašnim telesom pogreznila in ga v se vzela. V zemljo pa je še zdaj neka luknja, to smo rekH, da je zato, da bo
175
Marko prebudivši se koj mogel dober zrak dihati. Naše komordžije, turki in kristjani, so poslušali to pripovest ter jo imeli za sv. resnico.
Ulegli smo se (ali padli, kakor pravi Bošnjak) v kotel, zanetili ogenj, spekli pečenko ter ručali. Pasle so se nad nami koze in janci. Meso je pekel Trifko Knežević, drugače Pantelija Rakijašević brez berk, kakor smo ga mi zavolj hlepnje po rakii imenovali. Uverili smo ga, da je on naj lepši v Bosni, da nismo še lepšega vidili. Strazila sta na hribu Turka Mustafa Omer in Redja, ktera sta se zavolj ramazana terdo postila. Ker v vsi okolici ni bilo pitne vode , smo se okrepčali z dobrim vinom, napivaje ustajenju Kraljevića Marka in vsim bosanskim starim junakom. Potratili smo dve uri s pogovorom in šalo. Po obedu se nam je pridružil neki siv starec po imenu Štefan Milijavić ter nam pokazal drugo staro pokopališče (po bosniški mra-morje); začel je govoriti o starih boljih časih in hvaliti Boga, da vidi kristjansko gospodo potovati po Bosni, ker zdaj, reče, ni daleč naš čas. Za Drobinjskim poljem se začenja gora Zmijanje, kjer stoji selo enacega imena, ki šteje 3000 hiš, ako je res ? Ko se pride iz šume na ravno široko polje, vidi se na hribčku samotna velika cerkev v goliškem slogu zidana. Ljudje pripovedujejo, kakor je Turčin Mustafa rekel, da je ta cerkev nekdaj kaj na glasu bila in o praznikih je hodilo semkaj iz vse Bosne mnogo ljudi. 0 tacih prilikah so nek spekli ljudje do 100 volov in popili več sto ók vina. Hribčku pravijo Lu-sići ali Lucici in mogoče je, da je bila cerkev sv. Luku ali sv. Lucii posvečena. Vidi se z leve mnogo sel in pokopališč. Kamor pogledaš, ne vidiš druzega ko podertine in grobe iz starih časov. Sedanji pa niso tako veličastni in krepki kakor prepali.
Mračilo se je že, ko smo jahaje čez pusto Radkovo polje in raz-govarjaje se o bosniškem izdajavcu Radku, po kterem je bližnje polje kerščeno, dospeU v selo Sitnica.
Djali so nam v Banjoluki, da bomo pri sitniškem spahiju prenočili , zato smo se obernili na vprek proti hiši agini. Na pol poti nam pride sluga naprot ter nas prosi, naj gremo v kerčmo, ker spahija nas ne more prenočiti zavolj popravljanja, ter nam ne more dati pristojnega stanišča. M-slili smo, da nas spahija noče sprejeti, ker smo djauri ; pa vernivši se v kerčmo najdemo na povelje spahijno prav dobro pripravljeno sobo, t. j. po turški, brez postelj in stolov, pogernjeno s tepihi. Bili smo zadovoljni, da smo vsaj kam leči mogli. Pa komaj smo pol ure ležali, nas sam spahija Muharemaga Hadši Romanovié obišče ter nas verlo prijazno pozdravi v svoji kerčmi. Razgovarjaje se dolgo z nami nas upraša, kaj hočemo večerjati. Da si nismo zbirah, se ve. Na to odide domu ter nam pošlje dobro večerjo. Okrepivši se kakor prej, smo zaspali na terdi postelji, kakor na naj mečih vajšnicah in pernicah.
176
Pripovedke iz Martiniverha.
(Zapisal J. Tušek.) ^
Od frajmanove jame.
Tiste hude leta so hodih ljudje v frajmanovo jamo po denarje. Vsi tisti, ki so veliko vedili povedati, so že pomerh; jest se le malo še kaj spomnim. To vem, da pred jamo je stalo drevo, ki je molilo vejo v jamo, da je vsak vedel, kam iti. Za to vejo se je mogla privezati verv, da je vedel, kod nazaj.
Najpred je prišel pred frajraana, ki ga je hotel z mečem. Pa mu je nekaj rekel, česa ne vem več, in frajman mu je pustil, da je iz vsacega treh kupov zlata, ki so tam bili, trikrat zagrabil. Če bi bil pa večkrat, bi ga pa bil. Ena deklica je pa tam na treh rjuhah presušala cekine in ga prosila, da naj zagrabi. Pa če bi bil zagrabil, bi bil pa mogel sam tam obsedeli.
O glodeži.
Na sveti večer ste gospodinja in dekla predli do enajstih. Ko ste opredh kodelje, pravi gospodinja dekli: Pojdi po drugo kodeljo na dilje, saj je še zgodaj. Dekla gre po kodeljo, pa ko je dolgo ni bilo nazaj, gre gospodinja v vežo in zaupije gor na dilje: „Kaj delaš?" — „„Glodam, glodam!"" — Ko je spet ni bilo dolgo, gre spet v vežo in pravi: „Boš kaj kmalo prišla? — „„Kej, še glavo oglodam!"" Gospodinja .se ustraši, gre, pa luč pog-asi in se uleže spat. Kmalo pride glodež v hišo in roji po hiši gori in doli in pravi: kje je, kje, saj je bila ravno kar tukaj! En čas je še rojil, potlej je pa šel, ker ji ni nič mogel zdaj, ko je bila že v postelji.
Glasnik literarni.
Pregled slovanskih časnikov. Že večkrat smo omenili, kako veselo se razcveta literatura naših bratov Čehov. Ne mine skorej tedna, da bi ne prišla na svitlo kaka zanimiva nova knjiga. Tudi število časopisov se po-množuje od mesca do mesca. S preteklim mescom se je prikazala v Olo-mucu „Hvezda," ki izhaja vsako saboto in razširja v priprosti, domači besedi razne vednosti. V pervih treh listih so tile sostavki : „Kuruci," zgodovinska povest, „Jak Rakonsko nabylo kralovstvi lombardsko-benat-ského," „Jedovati (strupeni) hadové" z obrazci," „Nekolik mySlének o silozpytu (fiziki), „Železo nejđražši kov,^ „Opiči most v Americe" in druge đrobtine. Vrednik je temu listu g. V. Zirovnicky ; polletna cena je 1 gld. 75 kr. — Verh tega se pričakuje v tem letu še dvoje novih listov. Da bodo vedeli Slovenci, kakšno življenje veje v čeških Časnikih, podajemo tu kratek pregled važniših sestavkov Časopisnih. ,,Živa" (2. zv.) obsega : „0 vyhynulych ssavcich a ptacich" od Krejčiga, „Blecha," (bolha) od Staryga, „Obyvatelstvo zemské" spisal Dieterici, „0 razšifenosti ssavcu na zemi,"
177
sp. J. Palacky in nadaljevanja dveh v 1. zv. priSetih zanimivih sestavkov Sostavki v „Lumiru" (št. 7—20) so sledeči: „Josef Kovaf, nalezce Libusina soudu," „Hrad Kabi" od Gabriela, „V;y^stfel'' poleg Puškina. „Hrady Pfibe-nice v Taborsku," povest „Nestästny velikan," „0 byvalem pofadku kočovs-kém vmestech Prazskych," polska povest „Msta," „Zpftsoby a obyceje pH ođđavkach v Lužici," „Asja" povest od Turgeneva, „Neustupov, mesteČko v Taborsku," „Neco o rodine erbovni Jeronisuv a Kožkuv z Libusina," „Er-milda" povest od Prokopa, „z register akneh zapisnich statku žitenickeho," povesti „Matous Debay a Leonce de Bay,'^ „ Si rotei kutnohoršti," „Jiho-slovanska literatura," životopis „V. Michala Pešina" itd. Pesme, ki jih prinaša Lumir, so večidel epiŠke, nektere izmed njih velike pesniške lepote. Za Slovana kaj zanimiv je obširni ^feuilleton". — „Svetozor" (št. 4—10) prinaša sledeče zanimive reČi: „Nalezeni Libušina saudu, Listina o dome češkem v Eimu, Domaci rozhovory, Jiskrovci v Uhrach, Vyprava do Ken-tuky, Btidinger a pamatky naši staroveké poesie, Télo sv. Cyrila v Eimé nalezeno, Cechové u Milana r. 1158, Studie o Eukopise kralodvorském, Svatebnl obycejove na Spiši, o nékterych zvlaStnostech staroCeské prosodie in še mnogo drugih zanimivih naznanil. — „Jason" (št. 1 — 6) prinaša: „BoženaNemcova, Fialka, roman „na pouŠti," spisal Sabina, Obrazy z vyso-kébo severu, z pametnosti Tadyase Bulgarina, Vypisky z kroniky mesta Litoméfic, Jifi Stefenson, Italie, Literarny smery, Tri leta z tficeti in še mnogo drugih krajših pisov in raznih naznanil. Tudi „Obrazy života" prav veselo napredujejo ; v vsakem zvezku prinašajo mnogo kratkočasnega in podučnega berila; tu omenjamo le (št. 3—5) povesti in humoreske: „Dabluv masopust, Alex in Bahno" in poduČne pise „Svetelne ixkazy ve vzdachu, Golubac, Samoukové češke poezije, J. Slavik, Obrazy literarni, Nacrtky z Turecké braniče. Boje mravencu, G. Pfleger itd. Vsak zvezek je okinčan z nekterimi obrazci. — Tudi „Poutnik od Otavy" se trudi, kolikor mu je mogoče. Omeniti moramo Še na koncu današnjega pregleda političnih „Pražskih Novin", ki prinašajo v svojem nepolitičnem delu neprenehoma obilno literarnih naznanil iz vseh slovanskih krajev.
* Ceska literatura je bila obogaćena z dvema zabavnikoma. Per-vemu je ime „Kitice," drugemu pa „Maj." V Kitici, ki je olepšana s podobo prof. Klicpera in s fotografijskim obrazom Venuše Miloške, se posebno hvali prozaiški del, ki prinaša mnogo zanimivih reči, kakor : „Koledy ma-loruské" in „Bulharske pohostinstvi" od K. J. Erbena, „Ctyfidcet hodin na Rujané" od dra J. Palackiga, „Na rakouskych hranicich" od VySkovskega, „Kosovo pole" od Vaclika itd. „Maj" je okinČan s podobo slovečega pisatelja K. J. Erbena; vredil ga je J. V. Halek. Izmed obilnega Števila zanimivih sostavkov omenjamo le: „Zlatovlaska" povest od Erbena, „Ve Versaillu" cestopisna Čertica od Palackiga, „Nas selsky lid," v kterem slika g. Rudnjy- Češko kmetiško ljudstvo, „Obrazy ze Slavonie" od g. Špuna itd.
* Iz jugoslovenske literature moremo le to oznaniti, da so donatis-njene v Ljubljani „Vodnikove bukve" in na Eeki 1. zvezek „Jadranskih vil", kterih spisov željno pričakujemo.
178^
Glasnik iz domačih in tujih krajev. !
Na Danaji perve dni maja. Kr^^zr- Dragi moj! pises, da ti poročim^ kmal kaj spet iz Dunajskega mesta.   Jaz ti ne vem posebnega nič, toda ker le po vsej sili hočeš, da ti moram pisati, naj se pa zgodi po tvoji volji, da ne porečeš,  da  je moja glava slaba,  ker ne vem iz nje vzeti vsak Čas, kaj bodi si kar že ; ali potlej pa sam sebe popraskaj za ušesi. Če ti v pismu ne bo stalo vse po godu in si pričakoval kaj boljšega,  kakor ti čerke znanijo.   Misli si, kak nas je presunilo to,  ko se je raznesel glas  po  mestu med Sloveni,  da je zbolel na naglem in to da je nevarno zbolel naš preljubljeni Miklošič.   Jaz in pa še eden  izmed mojih tovaršev sva bila v zelenem in  glasnoživem veselem Pratru.   Kar pride nekdo drug k nama pa reče: kaj sta tako vesela in tukaj sedita pri pobči nemške pijače, kakor da bi ne imela dosti uzroka žalostna biti? Čemu bi neki žalostna bila,  mu rečeva, lej,  vse okoli naju je veselo in raduje se, da živi:  drobne tičice  po vejčicah skakljajo in prepevajo, pa delajo veselje najnemu sluhu, široko oblečene svilnate Dunajčanke se sprehajajo in vozičkajo pod koŠčatimi kostanji pa nama razbistrujejo vid;  priljudno vklanjavi natakar nalija ječmenovico V poličke, ki suhemu gerlu daje vlago, in sini modronebne Italijo režejo pred naji sir in salame, pa nama zbuja pijača in jed že precej civilizovan okus,  in verh tega sto in  sto drugih stvari,  ki so vstvarjene vse na veselje nama in pa nama enakim, ki smo radi veseli in pa dobro v sercu mislimo;  zakaj  bi toraj ne bila vesela in bi se čemerno deržala, kakor bi pelinovec pila in vidiš,  da srebava sladki nemški ječmenovec?   On pa nama reče:  tedaj sta vidva sama tujca v Izraelu!   Kaj pa je,  za božjo voljo?  poprašava na ene usta.   Ali ne vesta,  odgovori, te žalostne novice,  da je Miklošič nevarno  zbolel? Kaj praviš, zavzameva se oba z enim glasom, ti lažeš, to ni res, ti naji le trapaš, to no more biti, to ne sme biti.   Pa je vendar le gola resnica, reČe on, in malo je upa, da bi ozdravel.   Nama se je potemnilo vse, kar naenkrat, kar je bilo popred tako svetlo in jasno : tičice so pele samo žalostne pesmi, Dunajčanke so hodile samo v žalostni obleki, ol nama več ni šel v tek.   üstaneva pa se napraviva v mesto, da bi tamkaj zazvedila,  ali je koli res, ker nisva mogla nikakor verjeti. Prideva brez  pogovora skoraj do srede Leopoldovega predmestja, kar pride proti nama znan Horvat, pa viče: „zdravo bratje! a kamo vi dvojica? zar idete već kući? pa zašto tako rano? im je sada naj ugodnije tamo, da šeće čovjek,  sav svjet ide stopram  sada v Pratar,  dajder, hodimo  natrag, vidićemo  milijun Bečkih krasotica."   Daj   mi  mira s tvojim krasoticama, mu reČem, nego kaži, jeli je istina, što čusmo, da je Miklošič obolio? Žalostna mu majka, reče Horvat, nije samo obolio, nego već preminuo.   To je bila strela iz jasnega neba za  naji, bila sva popolnama zbegana.   Hitro greva, kar so naji nesle noge, da prideva pred v mesto in praŠava se drugod kaj in kako, da pozveva
179
bolj natanjko, in ko prideva v mesto, zveva za gotovo, da ga je nekaj napadlo, da pa ni res, da bi bil umrl. To nama zlabkoti obremenjeno serce in drugi dan nama popolno odleže, ko zagledava njegovo lastnoročno naznanilo, kdaj bo začel svoje nauke v drugem polletji. Pri tej priliki se je kaj očitno pokazalo, kako radi imajo vsi učenci slovenjega rodu preljubega učitelja. Ti bi bil le mogel viditi obraze, kako je vse premenila ta novica, kako smo hodili eden do druzega in popraševali: ti, ali si že slišal, ali je res, kar pravijo? itd. Jaz pak sem se spomnil neke stare vraže, ki pravi, da bo tisti Še dolgo živel, ki storijo od njega glas, da je umrl pa ni, in želim, da bi, kar to tiČe, bila popolnoma resnična ta vraža. —
I kaj sta pa delala ti in tvoj tovarŠ tam v tistem Pratru, prašaš ? Kaj neki? sedela sva, pa pila, pa poslušala ljudi, kaj so se menili in govorili ; govorili so pa od kaj neki druzega kakor od vojske in to v eno mer dalje in dalje tako, da dobi Še moja duša vojskiue misli in zakoplje se v fantazije in fantazuje po svoje nekako poetično :
Vojska, lakot in pa kuga. To so sestre tri mogočne. Ena hujša kakor druga In pa večidel neloČne. Kodar divja vojska hodi, Za petami jej je lakot. Sami žal po sestrah kuga Hitro gre za njima vsakod. Mili Bog! nas varuj ene, Mili Bog ! nas varuj druge. Mili Bog! odvračaj tretjo, Brani nas te trojne tuge. Slišal Bog je ni molitve, Saj je ni nobeden molil. Dokler Čas je bil in lahko Si je to al' uno volil. — Prva sestra prikoraka, V gostje pride vojska silna; Materi za sina lije Solza iz oči obilna, Deklici raz ličec mije Roža se od solz potoka. Ker za ljubim za zgubljenim Jej nje drobno srce poka. — Mirno selo hrup znemiri; Bežimo, sovražnik ide, Koj za nami gospodari Žge, mori in ruŠi zide. Prvi strah razum odnese, Kar stermé odreveneli.
Brez soveta gledajo se.
Ne vedoč kaj bi počeli. j
Votlo pokanje od daleč ^
Vse le bolj in bolj omami; i
Odmigavajo glede se L
Si z ramama in glavami. i
Strah nekoliko odlegli ] Jim zavednost povračuje,
Ar zavednost ta zavdaja i
Jim za strah le brige huje ; \
Omaje lesene ude, |
Tek zastali spet zaziblje, '
Zdravo in na pol betežno, J
Kakor more, tak se giblje. — ' „Vgore," klikne glas med njimi^ In postoti glas se „v gore."
In strašljivcov brezposestnih j
Zbegli trop beži kar more. j
Prva misel: gotovina, i Ki blešči se in ki cvenka
Al' popir, ki ima podobo, j
Da je enacega pomenka. i| Bogatin, ki mu zaklada
Ni mogoče vzeti sabo, i Zemlji ga izroča nemi. Drugo varstvo je preslabo. Al' ljudem bi človek upal?
Ta in uni je goljfivec, A Saj še sebi ni verjeti, človek sebi je lažnjivec. —
180
»? Šla bi še bila duša, kdo ve kam, po svojih potih in gnala fantazije skokoma iz ene v drugo, če bi me ne bil dregnil tovarš, kar je bilo sembrano prozaično od njega. ReČe mi : kaj boš tako zamišljen, pij in pa govori, če ti ni primerznil jezik na nebo. Predramim se, preženem domiš-i Ijije, vzamem polič v roko, pa pogledam kviško tako, da zapazim dno poliča. Začneva govoriti in pogovarjava se o tem, kar sva danes kjer si bodi kaj brala ali po drugi poti zvedila kaj koristnega in pogovora vrednega. Besede nanesó pogovor na slovenščino. Tovarš pravi, da je bral zanimiv sostavek v „Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete des deutschen, griechischen und lateinischen, ki jo vreduje Kuhn, v 4. zvezku 1855. leta. Ta sostavek je pisal slavnoznani Schleicher in ima tale napis: das futurum im deutschen und slavischen. Ker ne vem ali si ti bral ta spisek ali ne, vem pa, da imaŠ kterega prijatla tam v Celjovcu, ki ga bržčas še ni bral, pa bi mu ustregel ž njim, zato ti ga oznanim ob kratkem.        ^
Konec prihodnjič.    '
* Britka zguba je zadela bližnjo Horvaško. Po dolgi bolezni je umeri o polnoči (19.—20, maja) presvitli ban in grof Jožef JelaČić, ki je bil dolgo časa najkrepkeji podpornik in steber horvaški narodnosti in literaturi. Bil je rojen 1. 1801 v Petrovaradinu. — Tudi češka literatura je zgubila 6. dne minulega mesca dva krepka podpornika in sloveča cerkvena pisatelja. Pervi je Val. Mih. Pešina vitez z Cehorodu, dohtar bogoslovja, kanonik glavne cerkve sv. Vita, nadzornik družtva sv. Janeza, ud narodnega muzeja itd. Rojen je bil 1. 1782 v Kral. Hradcu. Bilje eden najmarljivejših in najstarejih buditeljev Češke literature, ktero je obogatil z mnogimi lepimi spisi. Drugi mož, ki ga je zgubila Češka dežela, je Dr. Dominik A. Spachta, dohtar bogoslovja. Častni dekan, administrator fare Karlinske v Pragu in ud mnogih dobrodelnih družb. Rojen je bil v Jilovi 1. 1803. Bil je izversten govornik in Čislan pisatelj Českoslo-venski. Bodi jim zemljica lahka in večen spomin med narodom!
* Uternila seje najsvitleja zvezda na nebu sedajne vede. Mož j ki je slovel po svoji učenosti in po svojih delih po vsem svetu, preslavni Aleksander žl. Humboldt, je zameri 6. maja v Berolinu v 90. letu, pa vendar bo živel po svojem „Kosmosu," po svojih „Ansichten der Natur" in po drugih potopisnih in učenih delih v spominju vseh narodov in vseh časov. Pogreb je bil slaven, bi rekel, kraljevsk.
* Dne 5. maja se je obhajala v Olomucu — kakor piše „H vezda" zelo krasna „beseda slovanska," kakor ji še ni bilo spominja v tem mestu. Prepevale so se razne Česke pesme : „Vše jen ku chvale" zbor od Jelena, „Minka a vČely" od Lauba, „Gerne oči" od Vartomava, „Na prirodu," zbor „Slovan" od Zvonara in „narodne pesni;" slišati je bilo „variacije na slovanske pesme" na gosli, variacije na pesem „Andulko mé dite" in Titlovo ouverture, ki jo je napravil poleg slovanskih pesem; tudi govora „Zenit neb neženit" in „Pevec na hfbitovč" sta dopadla vsem pričujočim. Veselica je terpela do polnoči.
* V povzdigo Česke dramatiske literature je bil razpisal g. F. Finger-
181
hut do konca mesca maja dvoje daril za najlepše izvirne igrokaze v češkem jeziku. Do srede preteklega mesca ste bili poslani le dve igri, namreč: 1. „Libušin soud" drama v 5 delih pod geslom ,,^y^ cizinč, mati plače" in iz Morave. 2. „Jaroslav" zgodovinska igra v 5 delih pod geslom ,,Milujme se!"
* Kar je g. prof. To mek o najdbi „Libušinega Soda" ali ,,zelenogor-skega rokopisa" razglasil v češkem musejniku, je prestavil g. J. Maly v nemški jezik. Naslov knjižici je „Die Grünberger Handschrift. Zeugnisse über die Auffindung des Libušin Saud. V tem spisu je učeni g. prof. To-mek jasno dokazal, kako in kje je bila najdena stara pesem in da torej ne more biti ponarejen fabrikat naših časov, kakor se je sanjalo nekoliko nemškim pisavcom.
* Bibliotekar Češkega muzeja g. Vaclav H an k a je bil izvoljen za častnega uda Moskovske družbe za rusko literaturo, kterej je predsednik znani pisatelj ruski g. A. Homjakov.
* Lipski profesor Tischendorf je naŠel v egiptovskem samostanu Mojzesove gore prestaro sv. Pismo, ktero je bilo po njegovih mislih pisano v 4. stoletju, kakor kodeks vatikanski. Obsega velik del starega in celi novi sv. zakon. Verh tega je našel tam del starega gorskega spisa „Pastir Hermov," ki je bil doslej le v latinski prestavi znan. — Ob enem se naznanja, da so našli v Petrogradu češko sv. pismo iz XV. stoletja, zelo zanimivo za češko literaturo.
'•' V moravskem mesticu Olešnici so igrali dobrovoljci pervo igro v češkem jeziku pod naslovom „Lakomec" poleg Mollera.
Besednik.
Isterske prislevice. J. V.— Bog daj vsele više, a nikdar manje (se zahvaljuje na daru v natori). — Svaki ima svoga vuka, kemu se pervo, kemu kašnje javi (jeder weiss, wo ihn der Schuh drückt.) — Samo pakal ne da vanka (vse se zve). — Mnogi v pijanosti dobi, da mu v treznosti rabi (škodje). — Prišal je iz gospodske službe omlaČen i plačen. —¦ Neće narav, nego kemu je navadna (consuetudo altera natura).
Pregovori. (Zap. J. Zeleznikar.) Enkrat z betom, enkrat s pesom.— Senk je umeri. Zastonj gaje pa pokopal. — Tisti bog nič ne ve, ki zelje je. — Se derži kakor kmetiška nevesta. — Klin s klinom. — Je dobro od višnje do Češnje (je za nič). — Se derži kakor lipov bog. — Silna muha nikoli dolgo ne živi, (silna skoro enako sitna). — Pot se vleče kakor Tominska bližnica. — Dobrota je sirota. — Ta lepa (beseda) ne zaide, ta gerda pa kmalo zamerda. — Luč tako gori, kakor bi na upanje pili. —¦ Je tema, kakor tam, kjer oves konec jemlje. — Je zvit kakor ovnov rog. — Kedar je enkrat pes šantov, ga zmirom love. — Vsaka reČ ima svoj prav. — Po kteri poti zelo vozijo, nikoli trava ne rase. — Je žejin, kakor mlinarjeva kokoš. — Derži kakor tat beriČa. ¦— Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
182^
Ethymologicnel đrobtine.
(Nabral Dav. Terstenjak.)
Paša, pnšina. Pula pomenja to, kar nemšk, hübe: ein gemessenes und gehegtes Landstück (Jak. Grimm, Eechtsalte'rth. str. 535.), toraj ni iz pustim, temoč iz sansl?. pus, nähren in pa wohnen; zato Štirskoslov. : ,,zavec ima v želji dobro puši no," ali pa, kedar mati otrokom postelj narejajo: „pojte deca v svojo p u šino."
Drae, kila. Besedo draČ bi primeril litevski trakas, Heidefläche, in slo v. kila gerški xv^A-yj, Geschwulst, Bruch, Kropf, litevsk; kuila, Gemächtsbruch, primeri še geršk: x>^A-a$. Kropfvogel.
Later. Pohorka imenuje svojega moža rada: la ter. Ali nima se ta beseda postaviti k sansk: ratu, Frauenzimmer, toraj later mož, kteri je ženam mil in drag ; primeri lyksko : lata, conjux. Sem spada tudi ruska v Igoru napisana beseda lada, foemina; ^ in se izmenjujeta, primeri: labot in labod, trot in trod, Feuerschwam, treska česk. drezga, pesto in pezdo, dut in tut, Maulbeere, persianski: tud, murus, murba.
Otek, Totek. Z slovensko besedo o tek, digamovano votek, se ujema sansk: o tu, Einschlag des Gewebes.
F-H. Glasnik h se ne izmenuje samo v latinščini z glasnikom f ^ primeri : horda in forda, hircusinfircus, temoČ tudi v slovenščini. V savinski dolini sem cul: fio d namesto hlod, noft namesto noht.
Colter-Čertalo. Klotz v svojem latinskem slovniku piše, da cult er je pervotno pomenilo Pflugmesser, Pflugschar. Cul ter se ujema s sansk: Kar t ari, Schere, Messer, Dolch in z slov. Čer t al o, Pflugmesser.
Rerstale, Kristale. Plug brez železa, Čertala, goži itd., kakor Nemec pravi Pfluggestell, se veli Kerstan, Kristan po methatezi kakor : hrib iz herb; pluž»e kolca se velijo k er s tal e okoli gornje Lendave; primeri sansk. in zendsk : k a r s t i pflügen, litevsk k i r s z t i, orati.
Lopata. Beseda lopata se ujema z goth. lofa, flache Hand, cymr: Ilawf, the palm of the band, rusk: lapa, Pfote, polsk. lapa = roka.
Somuna, Semič, Som. V Hercegovini je gora, so mun a imenovana, in na Kranjskem hribec Semič; primeri sansk: soma, breg, izvirno: mag-nus, altus, brez dvombe tudi slov. s o m,der Wels, po pervotnem pomenu: „S o m e n Človek," ein stattlicher Mann.
Koče, Kočej. Pri pohorskih in koroških Slovencih pomenja koče, kočej = porcellus, Ferkel; sorodne besede so armorsk: choz, Schwein, cimrišk: hoch, bog, houch, Eber.
Ts. V slovenščini in ruščini u s pomenjuje muštace, litevski: usai. VSubotici v stari Savarii sem našel rimski kamen, na kterem je ime osebno: VSSIVS SAVAEIENSIS. Eodbine U s še živijo na Štirskem.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.