Kriva obsodba. (Koneo.) Nj. vzvišenost gospoda pravosedaega ministra še na nekaj opozorim. Kresnik je poudarjal, da pripada slovenski stranki, njegov nasprotnik ima pa zaslombo pri c. kr. sodišči v Celji. Tedaj je tudi prosil, da bi ne bila druga obravnava pri okrožnem sodisči v Gelji, alideželno nadsodišče mu ni uslišalo prošnje. (1'oslanec dr. Foregger: Saj je bil oproščen!) Seveda, pa le drugič. Gemu pa tudi bi se zagovarjal tam, kjer ve, da ga pristransko sodijo? V visoki zbornici se je omenilo dne 12. februvarija 1884. tudi Haukeja in dr. Roser otnenil j« Apata, ki sta po nedolžnem prestala težke kazni. Iz teh in drugili razlogov ae uvidi, da je treba vsakako vpeljati postavo glede odškodnin rudolžnih obsojencev. Čemu se pa ravno pri okrožnem sodišči v Oelji tako rade ponavljajo krive obsodbe? Odgovoriti ua to ni težko. 1'oslanec dr. Poregger trdi, da je Kresnik razgrajalec ter si hoče s svojo narodnostjo delati dobička, jaz pa lahko izkažem, da je Kresnik vrl Avstrijan, ki se zaveda naše vladarske biše ter se poteza za njo, kjer in kedar je treba. Meseca maja 1884 je ,,Slovensko društvo" sklicalo volilni ehod v Slovenski Biatrici, na katerern so slovenski deželui in državni poslanci poročali o svojem delovanji. Odbor je razobesil črnornieno zastavo na hiši, kjer je bil shod. In kaj se jezgodilo? Župan je odkazal, da se mora zastava^ odstraniti, češ, da povzročuje razdraženost. (Čujte, čujte! na desnici.) Dne 9. niaja 1884 je bila v tej reči v zbornici stavljena interpelacija, ali na njo še nismo dobili odgovora. Pri tej priliki se je Kresnik sprl z žandarmerijo, ki je hotela na županov ukaz odstraniti zastavo. Zagovarjati se je moral radi tega pred sodiščem. To je pač dokaz, da je Kresnik udan cesarju in državi. Tedaj ste bili v Črešnjevci dve stranki, ,,pru- ska" in ,,avstrijska", in tej zadnji je Kresnik udan z dušo in telom. Hvala Bogu, da so se razmere v tem okraji vzboljšale. Skrajna nemško liberalna stranka je propala pri zadnjib. volitvah v okrajni zastop Kresnik je bil izvoljen načelniku za namestnika in to je dokaz, da je zmagala avstrijska strauka. Še jeden dogodek! Leta 1884 je bilpri deželnozborskih volitvah Kresnik izvoljen za volilnega moža. Na večer pred volitvijo je prišel v Slovensko Bistrico, kjor ae je v neki krčmi sošel z volilci uasprotne strauke ter se je z njimi sporekel. Ko je odhajal v svoje prenočišče, prijel ga je mestui slnga ter ga je zaprl. Drugi dan so ga sicer izpustili, pa le, ko je odšel že zadnji vlak; tako ni mogel priti k volitvi. To je protipostavna omejitev osebne prostosti. (Poslanec Hren : Zloraba nradne oblasti!) Priznali so, da je bil Kresuik krivično zaprt, toda izgovarjali so se, da župan ni bil definitiven in je postopal le kot zasebnik, torej to ni bila zloraba uradne oblaati. (Veselost na desnici.) Mislim, da je s tem dokazana nedolžnost Kresaikova, da je nedolžen 41/? meseca sedel v zaporu in med tem je zgubil mnogo svojega premoženja in tudi, vsaj zaiasno, ime neomadeževanega državljana. Jaz bi toraj nasvetoval, naj visoka zbornica odločuo naroči vladi, da določi Kresniku primerno odškodnino. Prepričan pa sem tudi, da bode visoka vlada izkazala Kresniku milost, kakor jo je presvetli cesar, ki ga je pomilostil. (Dubro! na desnici. —¦ Govorniku čestitajo )