Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., 164 .71.1935 gzick, Julija 1933 ti ®f!f Cena 2 Din Upravoištvo: LJubljana Knafijeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3123. 3126. [nseratm oaaeieK: Ljubljana, Selen* burgova ui. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. ll_ — Teieton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. Računi pn pošt. ček zavodih: LJubljana št_ 11.842. Praga čislo 78.180, W1en it 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. J_ Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Pomen sofijskih manifestacij Veličastni dinevi sofijskega junaško-sokoLskega zleta so nov mejnik v odnosih jugoslovenskega in bolgarskega naroda. Zaključili so z velikim uspehom ono prvo fazo, tekom katere so medsebojni poseti raznih kulturnih in strokovnih organizacij še nekako plaho in neodločno tioali za skupnimi opornimi točkami mladega prijateljstva, boječ se vedno, da se ne bi kje nenadoma pokazal nepremostljiv prepad, ki bi še dalje ločil dva bratska naroda. Po zadnjem množe-stvenem posetu naših Sokolov v bolgarski prestolnici je vsakomur jasno, da je stremljenje za bratsko zbližanje obeh narodov postalo splošni narodni pokret,^ki bo, trdno se nadejamo, zmagovito končal zaioočeto delo. To dragoceno zavest so dobili tisoči naših Sokolov in Sokolic ob iskrenem in navdušenem sprejemu, ki jim ga je priredil bolgarski narod, enako pa je tudi javnost bratske sosedne države spoznala, kako resno se čuti pri nas potreba po popolnem zbližan ju in kako so zastopniki najširših slojev našega naroda z iskrenim veseljem krenili na dolgo in težavno pot, da dado bratskemu cuvstvovaniu čim krepkejšega poudarka. Nad pet tisoč naših Sokolov, ki so kot strumna vojska posetili bcfearske Junake o priliki njihove prireditve, teh pet tisoč posetnikov je daleč preseglo število gostov, ki jih je kda%oli imela priliko pozdraviti v svoji sredi bolgarska prestolnica. »Bratski poset iz doma v dom« — imenu ie boksarski tisk poset naših Sokolov v Sofiji in poudarja, da sega njegov pomen da^eč preko pomena, ki ga imajo sicer slične prireditve. Pet tisoč rdečih sokof:=ikih srajc je tudi v silnem morju junaških kroiev prišlo do popolne veljave. In ta odlična in po števiFu tako im-potniraijoča delegacija je povzročila, da so srca Bolgarov spet udarila v pravem slovanskem ritmu. Saj še niso tako dadeč oni časi, ko ie veljalo za višek domoljubja naglašenje azijsko-mongolskega porekla Bolgarov, nedavni soko1 ski-junaški dnevi pa pričajo, da je ta kratkotrajna zabloda, minila za vselej in da je pri sosednih brstih prišel do veljave pravi, nepotvorjeni klic krvi in slovanskega sorodstva. Iskreno slovansko čuvstvovanje bolgarskega naroda seveda ni moglo ostati v znanih beli j ali manj konvencionailnih formah, saj je šlo m dva sosedna naroda, ki uvdevata, koliko nesreče sta jima v preteklosti povzročili nespametna ne-jfosra in od tujcev podžiigana mržnja. Prikirvelo je do "viška in navdušenje naših tisočev se ie strnilo z vzhičen^em bolgarskih množic, da je redno prihajalo do prizorov, ki dopuščajo samo eno u„o-tov->ev: sestala sta se dva naroda in si podala roko v trdni volil, da ju odslej nobena s"'Ha ne sme več ločiti. V Sofiji se nista srečali dve organizaciji gimnastov po vzorcu, običajnem v zapadni Evropi: Sokol sivo in Junaštvo predstavljata poleg programa fizične vzgoje naroda tudi izklesano ideologijo tipično slovarskega domoljubja in visoke zavesti krvne, jezikovne in plemenske skupnosti. S te°"a vidika moramo ocenjevati sofijske dni, ki ne morejo os+ati brez učinka tudi v političnih stikih obeh držav. Prisrčne besede, ki jih je naslovil našim Sokolom bolgarski kralj, nič manj pa tudi toplina, ki je vela iz besedi notranjega ministra generala Atanasova — vse te in druge izjave najvišjih odgovornih. činiteljev so odjeknile tudi preko meja Bolgarije in Jugoslavije ter so nedvomno izzvale v taboru, ki mu Sokol-stvo in naša narodna država nista posebno pri srcu, dolžno pozornost. Te lepe izjave so trdo prizadele tudi oni politični koncept, čegar modrost je bila osnovana v nadi na večni in nepopravljivi razdor med obema slovanskima državama na Balkanu. Uvodoma smo omenili, da je dosedanje navezovanje stikov imelo nekak plahi značaj poskusov, toda sokolska misel je tudi. tf tem pogledu izkazala državi in narodu veliko uslugo, ko je tako učinkovito manifestirala proti sencam medsebojnega nezaupanja, suma in dvomov. Sokolstvo je to pot vnovič dokazalo, da je nosilec visoke misli in da ima tudi dovolj morailne sile, da z največjim elanom stopi tja, kjer ga država in narod najbolj potrebujeta. To je dejstvo, pred katerim se ne morejo zapirati tuji in domači nasprotniki Soko^tva, pa naj Jim je ta ugotovitev všeč ali ne. Nemirni dnevi v Nemčiji Poslabšanje socialnih in gospodarskih razmer — Novi izgredi proti Židom — Ostra okrožnica ministra Goringa proti katoliški duhovščini — Redukcije in aretacije Španija v eri volitev Madrid, 18. julija- 'AA. Notranje politični razvoj povzroča vladi vedno večje skrbi. Vse kaže, da bo meseca decembra razpu-ščen parlament. Vlada pripravlja nov volilni zakon in na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod vodstvom predsednika republike, se je Zamora zavzel za čimprejšnjo dovršitev in proglasitev zakona. Splošno pa se smatra, da se bodo pred razpustom parlamenta vsekakor vršile še občinske volitve. Poslednje občinske volitve so bile aprila 1931. Berlin, 18. julija, d. Splošni notranje politični položaj v Nemčiji kaže zopet kritične poteze. Poslednji ukrepi proti raznim krajevnim skupinam Stahlhelma, nova protikatoliška in protižidovska kampanja, neuspeh gospodarske akcije za očuvanje nivoja cen v prometu na drobno in finančna kriza, ki je nastala v velikih nemških ladjedelnicah, končno pa tudi zmerom večja komunistična propaganda — vse to povzroča režimu hude skrbi. Zadnje dni so se pripetili novi incidenti in dogodki, ki dokazujejo, kako zapletena je notranje politična situacija. Na tehniški visoki šoli v Aachenu so aretirali prof. Pirleta. in ga izročili preiskovalnim sodnim oblastem v Berlinu pod obtožbo, da je bil v tesnih poslovnih zvezah z nunami, ki so biile pred kratkim obsojene na občutne zaporne in denarne kazni, ker so tihotapile devize iz Nemčije v tujino. V Franikfuirtu in Monakovem so bili kar na mah odpuščeni trije katoliško orientirani vseučiliški profesorji. V Berlinu samem je prišlo v ponedeljek in včeraj znova do protižidovskih demonstracij in nemirov zlasti na Kur-fiirsteindammu. Policija iih ie le s težavo zatrla, v komunikeju pa je trdila, da so jih izzvali židje. V desauskem okrožju so bile včeraj razpuščene vse organizacije Stahlhelma. Državni minister za delo Seldte, M je hkrati glavni vodja Stahlhelma, je izjavil, da o teh ukrepih ničesar ne ve. Cene življenskih potrebščin zopet naraščajo. Živila so že za 20 do 25 odstotkov dražja nego pred mesecem Ker je vlada prevzela obveznost, da bo vsekakor očuvala ravnovesje med cenami v prometu na drobno in delavskimi mezdami, je nastalo vprašanje ali bodo povišane za 20 do 25 odstotkov tudi delavske in nameščenske plače. Končno je iznenadilo javnost poročilo, ki sta ga izdali upravi pa rop', ovnih družb »Hamburg-Amerika-Lmie« in »Nord Deutscher L!oyd« in iz katerega izhaja, da sta obe družbi v zelo kritičnem finančnem pokižaiu in da se je pojavila potreba sanacijskih pogajanj, ki se bodo najbrže končala z znatnim znižanjem njunega akcijskega kapitala. Napetost med katoMšfco cerkvijo in režimom je zopet narastla. Sv. stolica je vložila pri nemški vlada protest preti nekaterimi ukrepom, o katerih trdi, da se protivMo obveznostim in duhu konkor-dota. Kot indirek+en odgovor je bila danes objavljena Goringova okrožnica, ki Zašela se to® danes popsMne — Že sedal je fsslfavljesnh 96 govornikov — Seje feažlo tudi ponosi Beograd. 18. julija- p. Finančni odbor je v teku noči sestavil svoje poročilo za p!e-num Narodne skupščine, ki se je sestala danes popoldne Opozicija je podala svoje oddvojeno mnenje. Proračunska razprava v Narodni skupščini se bo pričela še le jutri popoldne. Ce se bo v skupščini pustila svobodna razprava, bo debata precej dolgotraj-na. ker se je že doslej priiavilo govornikov. Skupščina bo morala zaradi tega imeti permanentne seje dan in noč. Na jutrišnji seji bo podal poleg poročila večine in manjšine finančnega odbora dališi ekspoze finančni minister dr. Dušan Letica. V vladnih krogih računajo, da bo kljub velikemu številu govornikov, debata v skupščini končana do ponedelika zvečer, ko bi se naj vršilo zaključno glasovanje. Že v torek bi bil predlog 12-stin s finanč- nim zakonom predložen senatu v nadaljnje postopanje. Današnja plenarna seja Narodne skupščine ip bila nrav kratka ;n udeležba skraino pičla. Po odobritvi zapisnika je sledilo či tanje raznih poročil. Med vprašanji se nahaja tudi vprašanje poslanca Uroša Stajica. ki zahteva znižanje cen monopolskih predmetov Finančni minister dr. Letica je odgovoril, da se ta stvar v ministrstvu že proučil ie in da bo v kratkem prišlo do tozadevnih odlokov. Poslanec dr. Jankovi č. bivši minister za kmetijstvo, i^ vložil jnter-pelacijo glede restavracije Habshuržar.ov. Predsednik vlade je zahtevano nujnost od klonil. Končno je predsednik predlagal, da se iutri popoldne ob 4. prične razprava o pro računskih dvanajstinah. Predlog je bil odo. bren in seja nato zaključena. i na oragu e Interpelacija bivšega ministra dr. Dragutina Janko viča sežnejše spremembe, ki lahko postanejo usodne za mir v Evropi, vlagamo, ne la bi se hoteli kakorkoli vmešavati v notra- Beograd, 18. julija, p. Narodni poslanec dr. Dragutin Jankovič in tovariši so vložili na ministrskega predsednika in zunanjega ministra naslednjo interpelacijo: Abolicija takozvanih habsburških zakonov, ki so se nanašali na prepoved bivanja in na zaplembo imovine Habsburža-nov v Avstriji, je ustvarila v vsej Evropi in v naši državi prepričanje, da je to samo predetapa za še mnogo težje in usodnejše kršitve političnega reda, ustvarjenega v srednji Evropi z mirovnimi pogodbami. Vznemirjenost, ki je zaradi tega nastala v tujem in domačem tisku, odkrito kaže na rizik o, ki ga vsebuje ta akt avstrijske vlade glede na interese in pravice sosednih držav Avstrije, to je Jugoslavije in ostalih držav Male antante. Ker je ta korak avstrijske vlade izval vznemirjenost v naši državi, ter tvori po pisanju tujega tiska samo uvod v mnogo daleko- nje zadeve sosedne države, naslednjo interpelacijo: 1. Ali smatrate, da so z znanimi odrel-bami avstr jske vlade glede ukinitve premoženjske konfiskacije in bivanja Habs-buržanov v Avstrijii kršene kakšne pravice ali upravičeni interesi naše države, zajamčeni po mirovnih pogodbah in obveznostih Avstrije ? 2. Ali je upravičena vznemirjenost, ki je nastala zaradi tega zakona, za katerega bi želeli vedeti, ali implicite ne prinaša v sebj dovoljenja za povratek in bivanje v Avstriji Otona Habsburškega in ali je avstrijska vlada voljna dati garancije, ki bi pomirile javnost in nas zavarovale pred vsakim morebitnim presenečenjem ? Preokret v Grčiji? Plebiscit o restavraciji monarhije bo najbrž odložen — Misija generala Kondylisa v Rimu in Beogradu Atene, 18. julija, v. Grška javnost je z veliko pozornostjo spremljala pot generala Kondilisa, ki se je danes vrnil iz Beograda v domovino. Ve se, da je bila naloga, g Kondilisa predvsem zagotoviti dobrohotno stališče Italije v vprašanju restavracije monarhije v Grčiji. Grčija je kot ceno za pristanek Italije pristala na gotove aranžma-ne, ki Italiji jamčijo večji politični vpliv v vzhodnem delu Sredozemskega morja in likvidirajo neke nesporazume iz prošlosti. Trditve angleških listov, da je g. Kondilis v Rimu pristal na poseben vojaški sporazum z Italijo, pa se v Atenah demantirajo. V Jugoslaviji je bila naloga g- Kondilisa pred vsem ta, da to prijateljsko državo prepriča, da njegovi rimski razgovori niso bili v nobenem oziru kvarni za medsebojne odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo. To tem manj, ker bi po restavraciji bile tudi di-nastione zveze med obema državama prav intimne. V času odsotnosti g. Kondilisa, pa se je položaj v Grčiji sklompliciral Velik del monarhistov samih je mnenja, da je treba s plebiscitom o povratku kralja Jurija še počakati in celo zadevo še temeljito proučiti. V London bo odpotoval atenski župan, ki je osebni prijatelj bivšega kralja Jurija, da ga prepriča o potrebi, te odložitve. Glede tega vprašanja so se pojavila na-sprotstva tudi v vladi in govori se. da nameravajo ekstremni rojalisti podati ostavke, ker nikakor ne pristajajo na odložitev plebiscita, češ da bi moglo to sploh celo restavracijsko vprašanje dovesti v nevarnost. Republikanski listi smatrajo, da je z odložitvijo plebiscita restavracija vnaprej pokopana, in trdijo, da večina grškega naroda o povratku stare dinastije sploh noče nič vedeti. se ostro obrača proti katoliški duhovščini. Vsebina Goringove okrožnice Berlin, 18. julija. AA. Predsednik pruske vlade in šef državne tajne policije general Goring je poslal predsednikom pokrajinskih vlad okrožnico, v kateri govori o sovražnem zadržanju nekih krogov katoliške duhovščine proti nacionalnemu socializmu in njegovim ustanovam. Goring odklanja v načelu kulturno borbo proti katoliški cerkvi, smatra pa za potrebno, da je treba nastopiti z vso odločnostjo proti vsem, ki v imenu političnega katoličansrtva ovirajo nacionalno socialistično državo. Zaradi tega opozarja državne oblasti, naj uporabijo vsa zakonska sredstva proti tisti duhovščini, ki zlorablja svoj verski položaj v politične svrhe. Okrožnica pravi dalje, da nacionalno socialistična država pospešuje univerzalnost krščanstva in s tem tudi katoliške cerkve. Država dovoljuje cerkvi in njenim vernikom vse potrebne verske ustanove, radi tega pa naj cerkev ne zapusti svojega verskega delokroga, in naj ne stopa v politično borbo Cerkev ne sme klicati Boga proti državi »In vendar so ti odvratni pojavi v javni ali prikriti obliki na dnevnem redu«. Cerkveni starešine so dolžni spoštovati državo na podlagi škofovske prisege. Prav tako morajo paziti tudi na delo svoje podrejene duhovščine. Okrožnica navaja primere, da so duhovniki kot šolski učitelji zavzemali negativno stališče proti nacionalnemu socializmu. Razen tega so tudi primeri, da so se cele organizacije pečale samo s politiko, čeprav so verske. Tako se n.pr. verske organizacije katoliške mladine čedalje bolj odtujil jo svojemu verskemu delu. če v tem oziru ne bo kmalu izpremembe, jih bo morala oblast smatrati za politične organizacije in jih prepovedati. Nošnja uniform in športna vzgoja pripadata samo nacionalno socialistični državi. Na koncu svoje okrožnice opozarja general Goring oblasti, naj preprečijo take protizakonite pojave, ker želi nacionalno socialistična država živeti s katoliško cerkvijo v urejenih in mirnih ocbnošajih, kar je dokazala s sklenitvijo kankordata. Obsodbe zaradi komunistične propagande Berlin. 18. julija. AA. Obsodbe zaradi politične propagande se množe. Oblasti kaznujejo nakup komunističnih tiskovin in knjig kot pripravo veleizdaje. e ho branila A&esl&skI cesar ostro odklanja italijanski protektorai k napoveduje borbo do zadnjega moža Addis-Abeba, 18. julija. AA. Danes je cesar Haile Selassi pregledal svojo gardo. Po pregledu je cesar odšel v skupščino, kjer je imel že davno pričakovani veliki govor. Okrog skupščine se je zgrnila ogromna množica. V Addis-Abebi so se zbrali vsi uglednejši poglavarji plemen- Cesar je v svojem govoru obtoževal Italijo, da namerava zavzeti Abesinijo in da ne vpošteva konkretnih dokazov abesmske miroljubnosti. Italija, je dejal cesar, je odgovorila na vse objektivne abesinske pred loge z žalitvami in klevetami. Mussolini imenuje Abesinijo barbarsko in divjaško deželo. Neprestano navaja suženjstvo, ki pa je v Abesiniji dejansko že ukinjeno. Storili smo vse, je nadaljeval cesar Haile Selassi, da bi ohranili mir. Če pa hočemo ostati narod časti, ne moremo sprejeti francoskih predlogov, ki nam priporočajo protektorat Italije. Abesinija se bo do zadnjega moža borila za svojo neodvisnost. Italija razpolaga morda z modernejšim orožjem, vendar se bo abesinski narod boril do zadnje kaplje krvi za cesarja in domovino. Vaš cesar bo z vami v prvih vrstah, ker bo rajši padel, kakor da bi se pomiril z izgubo svobodne domovine- »Boljše je,« je končal Njeguš, »da Abesinci umrejo kot svobodni ljudje, kot pa da živijo dalje kot sužnji. Ves narod, vojaki, možje in ženske, staro in mlado, se mora zbrati in braniti domovino, kakor so to delali naši predniki. Če se še v zadnjem hipu ne bo dala najti mirna rešitev spora, se bo Abesinija zaupajoč v svoje pravice, borila do zadnjega moža za svoj obstoj. Vojna nevarnost narašča od ure do ure. Če bo res prišlo do vojne, bo naša vest ostala čista, kajti poskusil smo vse, da bi ohranili mir. Abesinija nima nobenih bojnih namenov.« Na koncu je cesar pozval narod, naj v teh tragičnih časih po- zabi vse verske in stanovske razlike. Cesarjeve izjave so vsi v parlamentu zastopani plemenski glavarji sprejeli s silnim navdušenjem. London, 18- julija w. V intervjuvu, ki ga je abesinski cesar dal »Timesovemu« zastopniku je naglašal med drugim, da je edino ozemlje, ki bi ga bil pripravljen zamenjati za luko ob morju, del Ogadena. Cesar je dalje izjavil, da bi bil pripravljen razpravljati o vprašanju italijanske koncesije glede gradnje železniške proge, ki naj bi vezala obe italijanski koloniji v vzhodni Afriki. Pristavil pa je takoj, da se podrobnosti te koncesije ne bodo dale urediti prav lahko. Vendarle pred DN! ženeva, 18. julija. AA. Vladam Velike Britanije, Francije in ostalih v sveta Društva narodov zastopanih držav je tajništvo DN poslalo brzojavna vabila, naj se pripravijo na sodelovanje pri izrednem zasedanju sveta Društva narodov, ki bo med 25. julijem in 4. avgustom. Na dnevnem redu bo italijansko-abesinski spor. Pariz, 18. julija. AA. Diplomatska akcija generalnega tajnika Društva narodov Avenola v Parizu in Londonu ni uspela. Imel je nalogo, da omogoči diplomatska pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo za mimo likvidacijo italijansko-abesinske-ga spora še pred zasedanjem sveta D. n. Francija je sprejela Avenolove predloge. Proti njim pa sta bili Anglija in Italija. Zato se bo kljub vsem pomislekom moral svet Društva narodov vendarle sestati 25. julija. Tudi na francoske posredovalne predloge je Mussolini odgovoril, da zahteva prestiž Italije vojni pohod proti Abesiniji. Akciia proti flra«ri"i<» na Mizarskem Budimpešta, 18. julija. w. V trgovinskem ministrstvu je bila danes anketa prizadetih krogov zaradi nenadne podražitve življenskih potrebščin kot posledice hude suše. Na anketi nameravajo temeljito proučiti ukrepe za pobijanje draginje. Ustvarjanje levičarskega bloka v Franciji Pariz, 18. julija. AA. V svrho socialističnih manifestacij, ki so se vršile preteklo nedeljo na narodni praznik, je bil ustanovljen medstrankarski levičarski odbor- Glavni tajnik tega odbora je sedaj poslal vodstvom posameznih strank pismo, v katerem predlaga, naj bi ta odbor deloval še nadalje in vzdrževal stike med posameznimi levičarsko orientiranimi strankami. Glavni odbor socialistične stranke je predlog že sprejel in je sklenil, sodelovati z drugimi levičarskimi strankami v zmislu sklepov sprejetih na nedeljski manifestaciji. Posvetitev novega senj-skega škofa Zagreb, 18. julija, n. Novi senjski škof dr. Viktor Burič bo 21. t. m. v Zagrebu svečano posvečen. Ob tej priliki se bodo zbrali v Zagrebu glavni cerkveni dostojanstveniki iz vse države. Premestitve pri žandar-meriji Beograd, 18. julija, p. Za pomočnika savskega žandarmerijskega polka v Zagrebu je imenovan podpolkovnik Božidar Petko-vič, dosedaj pomočnik dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani Na njegovo mesto je imenovan za pomočnika komandanta dravskega žan^o^merijskega polka podpolkovnik Ivan Jovanovič, dosedaj učitelj v žandarmerijskl šoli. Preiskava o nesreči avstrijskega kancelarja Unz, 18. julija w. Uradna preiskava razbitega avtomobila, s katerim se je ponesrečil zvezni kancelar dr. Schuschniigg in njegova rodbina, je ugotovila, da na avtomobilu ni nobenih kvarov, ki bi jih bila mogla povzročiti tuja roka in je zato sabotaža kot vzrok nesreče izključena. Drobiž z vseh strani Smrt bolivijskega državnika La Paz, 18. julija. AA. Tu je umrl bivši predsednik bolivske republike Salamajica. Usoda države je bila v njegovih rokah, baš ko se je pričela bolivsko-paragvajska vejma. Zopet polet preko Oceana Newyork, 18. julija. AA. Norveški leta» lec se je včeraj s svojim letalom odpravil na polet iz Newyorka na Norveško. Kmalu po startu pa je nastal v motorju defekt, tako da se je maral vrniti. Letalo so v nekaj urah popravili, in davi je letalec znova startal za polet preko Atlantskega oceana. Eksplozija v ameriškem rudniku Newyork, 18. julija. AA. V nekem rudniku v državi Kentucky je nastala eksplozija« Podrobnosti o katastrofi še niso znane. Negotova je usoda devet rudarjev. Nesreča potniškega letala v Angliji London, 18. julija. AA. Včeraj dopoldne se je zgodila pri Hendonu huda letalska nesreča. V motorju nekega turističnega letala je nastal defekt in je letalo padlo. Dva potnika sta bila ubita. Pogajanja na Jesenicah Verjetno ko že danes dosežen sporazum Jesenice, 18. julija, v. Stanje na Jese- I deHavski zaupnik. Predmet današnjih v ™ o^i.^Sr-.; razgovorov je bil referat posebne ožje nicah, ki je nastalo po splošni stavki , kovinarskega delavstva v obratih KID, je bilo danes neizpremenjes.o. Tudi tekom današnjega dne se ni nikjer kalil red. V miru je poteklo tudi obrtniško zborovanje, kjer so bile izražene želje, da se doseže čimprej e sporazum med obema prizadetima strankama, .ki imata obojestransko in z njima tudi vse ostalo jeseniško prebivalstvo zaradi sedanje Stavke samo škodo. Vodstvo podjetij KID je izdalo včeraj pcpcldan poziv delavcem, ki so zasedli tovarniške objekte, da naj tovarniške prostore zapustijo. Ta poziv je ostali brezuspešen ter je delavstvo ostalo tudi preko noči in današnjega dne v obratih. Pogajanja med zastopniki sfcavkujo-čega delavstva, ki ga zastopa poseben skupen Akcijski odibor, v katerem so delegati socialističnih, narodno-sociailnih in krščamsko-socialnih strokovnih organizacij, ter med zasdomiki podietja, so se danes ves dan nadaljevala. Pogajanjem predseduje inšpektor dela inž. Baraga. Navzoči so pri njih še zastopniki sreske-,ga načeistva, Delavske zbornice in glavni komisije, ki je odšla včeraj na Javornik, da na 'licu mesta ugotovi, kateri členi kolektivne pogodbe so se v tem obratu kršili. Komisija je delala v javorniških obratih do štirih zjutraj ter izdelala obširen referat s predlogi za rešitev spornih vprašanj. Na plenarni seji zastopnikov delavstva in tovarne ie bilo poročilo solasno sprejeto s predloženimi rešitvami. Tekom popoldneva so se nadaljevali razgovori o ostalih spornih točkah ter je bil dosežen skoro popolen sporazum. Ostalo je odprto samo še vprašanje splošne amnestije vseh prestopkov, ki se očitajo delavstvu ob priliki stavke in pa nekatera osebna vprašanja, ki jih postavlja vodstvo tovarne glede na nekatere težke dogodke ob priliki proglasitve stavke. Pogajanja se bodo tekom jutrišnjega dne nadaljevala ter obstoji upanje pri obeh skupinah, da se bo končno le posrečilo na,iti zadovoljivo rešitev konflikta in osigurati obnovitev dela. Obnova Prosvetne Zveze Beograd, 18. julija, v. V Mariboru se je bil letos ustanovil odbor za ob* novo Prosvetne zveze, ki je vložil pri banski upravi pravila ža ustanovitev «Prosvetne zveze v Mariboru«. Ban dravske banovine g. dr. Puc je s svo= jim odlokom z dne 18. junija ustano* vite v nove Prosvetne zveze prepove* dal, ker gre ooividno le za obnovitev stare Prosvetne zveze, ki je bila 17. fe* bruarja 1933. razpuščena zaradi preko« račenja statutarnega področja in zaradi ravnanja zoper državni red. Zoper od> ločbo bana je predsednik pripravljal« nega odbora dr. Hohnjec vložil pritož« bo na ministrstvo notranjih poslov. Minister je pritožbi ugodil in odobril ustanovitev Prosvetne zveze v Mart* boru, kateri bo kmalu sledila tudi ob« novitev Prosvetne zveze v Ljubljani. Upravni odbor delavske kulturne in telovadne zveze «Svoboda», ki je bila razpuščena 13. julija prav tako zaradi prekoračenja statutarnega področja in ravnanja proti državnemu redu, je na« javil svojo pritožbo proti razpustu. zastopstva proti reformi sestave davčnih odborov Beograd, 18. julija, p. Zveza obrtnih združenj je skupno z obrtnimi zbornicami poslala vsem narodnim poslancem obširno pismo, v katerem opozarja na določbe finančnega zakona glede sprememb v sestavi davčnih odborov. Po dosedaj veljavnih zakonskih predpisih so večino članov davčnih odborov delegirale pristojne gospodarske zbornice, odnosno občine, v re-klamacijskih odborih pa je imela davčna uprava večino. Nia ta način je bilo zajamčeno načelo objektivnega in stvarnega obdavčenja zlasti v pogledu pridobnine. Novi finančni ■zakon, ki je sedaj pred Narodno skupščino, pa vsebuje odredbe, po katerih bi v bodoče imela davčna uprava. tudi v davčnih odborih večino članov. če pride do take spremembe, potem bo davčna uprava lahko odmerjala davek po mili volji, davkoplačevalci pa ne bodo imeli nikakega izgleda na ugodno rešitev morebitnih pritožb. To bi dovedlo do nepravičnosti pri razdelitvi davčnih bremen in bi postalo največji razlog za rušenje davčne morale. Sprememba sestave davčnih odborov znači ukinitev načela, ki se je povsod pokazalo kot najboljše. Davčni odbori bodo postali izraziti posvetovalni organi in člani takih odborov ne bodo imeli nikake možnosti, da bi se poslužili svojih pravic. Zato prosijo obrtniki vse države narodne poslance, naj glasujejo za to, da ostanejo davčni odbori nespremenjeni. Poljska opozicija in volitve Varšava, 18. jiulja. AA. V volilni kampanji, ki se na Poljskem polagoma žs pričenja, zavzemajo politiki trenutno zelo zmerna stališča napram posameznim aktualnim vprašanjem in se zaenkrat v javnosti omejujejo na razglabljanja o politiiani situaciji, v kateri bo izvoljen novi parlament. V opozicijskem glasilu »Kuirier Warszawski« je objavil senator Kosiko\vs.ki članek, v katerem pravi, da je vloga parlamenta po novi ustavi tako omejena, da narodno predstavništvo ne bo imelo več nobenega pravega političnega pomena. Zato je povsem razumljivo, da bi opozicija, čeprav bi pri volitvah dobila še toliko mandatov, ne mogla mnogo vplivati na državno upravo. Politična temperatura se na septemberskih volitvah ne bo mnogo dvignila, ker problemi, na katere bosta mogla opirati svojo volVrao akcijo tako vladni tabor kakor opozicija, ne bodo mnogo zanimali polli-tične javnosti. Našički proces Ta teden zaslišuje sodišče sodna izvedenca v knjigovodstvo! Glavana in Pleše ta, ki sta pregledala knjige Našičke, ter v svojem pregledu predložila sodišču strokovno poročilo. V svojih poročilih sta izvedenca ugotovila, da je imela Našička dvojno knjigovodstvo, eno interno, ki je bilo pravilno, in drugo, namenjeno za oblasti, ki je bilo lažno. Prvi je bil zaslišan Glavan, ki je vztrajal pri svoji prvotni ugotovitvi, da je bilo knjiženje pri Našički lažno. Poudarjal je, da se za vsakim nepravilnim ali lažnim knjiženjem krije ali že dovršen zločin ali pa zločin, ki bo sledil. Gre tu za vsoto okrog 30 milijonov Din, ki je bila pod naslovom »diskretnih izdatkov« lažno vknjižena. Vsi ti podatki so bili knjiženi v breme raznih oseb in tvrdk kakor gTofa Csakyja, Khuen Belassyja, »Nasical Buenos Aires«, »Hrv. parcel, banke« itd., dasi v resnici niti ena izmed teh oseb ali tvrdk ni prejela tega denarja. Obtoženec gen. direktor »Našičke« Sohr je skušal izpovedbe izvedenca oslabiti s številnimi vprašanji, kar pa se mu ni posrečilo. Zasliševanje izvedenca Glavana je trajalo polnih 10 ur. Nato je drž. tožitelj dr. Maurovič podal tole zanimivo izjavo: »Mi smo se vprašali, dali je mogoče na podlagi knjig »Našičke« ugotoviti, katere osebe so dobile onih 30 milijonov Din. To je bil naš namen, zato smo dali pregledati knjige. Hoteli smo na podlagi teh knjig dognati, kam je »Našička« dala teh 30 milijonov. No, kakor smo se prepričali, tega nismo mogli ugotoviti«! ' Izpovedbe drugega izvedenca Plešeta se krijejo popolnoma z' izpovfMba.m! prvega izvedenca. Tudi on je kategorično izjavil, da je pri pregledu k&jig »Našičke« prišel na to da je imela »Našička« poleg javnih knjig Se tajne. V javnih knjigah so bili razni konti lažno v knjiženi, v tajnih pa seveda pravilno. Obtoženi Sohr in njegov zagovornik sta se trudila, da bi spra/vila izvedenca z navzkrižnimi vprašanji v zmedo, toda Pleše je odločno vztrajal na svojem stališču, da so bili »diskretni iz- j da tki« v knjigovodstvu lažno knjiženi. J šahovski turnir Beograjski turnir stopa v odločilno fazo. Poraz Kostiča v 10. kolu je poskrbel, da so izgledi za prvo mesto postali zopet izenačeni in je nemogoče prerokovati, kdo bo končni zmagovalec. Neporaženi so ostali samo še trije: mednarodna mojstra Pire in Konig ter nacionalni mojster Schreiber. Ti in Kostič so najresnejši tekmeci za prvo nagrado in naslov šampijona Jugoslavije. Resen pretčndent je bil tudi dr. Trifu-.novič, ki pa bo po vsej priliki izgubil prekinjeno partijo z dr. Astalošem in s tem tudi zvezo z vodilno skupino^ Od prekinjenih partij 10. kola sta bili dokončani še dve. Petrovič je proti Konigu žrtvoval figuro za 3 kmete, da bi popravil svojo pozicijo, a je kljub temu podlegel. Nedeljkovič je že nadigral Filipoviča, ko se je ta z duhovito kombinacijo rešil v remis. Stanje po 10. kolu: Pire. Kostič in Konig 7Va, Schreiber 7, dr. Trifunovič 6)4 (1), Vukovič 5 (1), Tot 5, dr. Astaloš in Broder 4Vs (1), Nedeljkovič 4J4, Tomovič 4 (1), dr. Drezga 3 (2), Filipovič 3, Petrovič 2Va (1), Avirovič in dr. Kalabar lVz (1). Stralenje z Omerzo- vim imenom i • Podpeč, 18. julija. Nedavno popoldne, ko ni bilo nikogar doma je imel posestnik Ludovik Švigelj v Goričici pri Preserju tatinski obisk, ki ga je ugotovil šele zvečer, ko je iskal denar, da plača zaslužek svojemu delavcu. Opazil je, da je neznanec odnesel dva zlata poročna prstana, dva para zlatih uhanov, na-daljnih par prstanov, zlat obesek, verižico in gotovine okoli 110 Din. Ko je gospodar natančneje pregledal stanovanje, je našel poleg skrinje ogledal-ce, vdelano v les, in v tem lesu napis »Franc Omrzu«, pod imenom pa napisano pripombo »ni res«. Poleg te nenavadne posetnice je tat pustil na Švigljevem stanovanju še ponosen telovnik, v katerega žepu je bil vozni listek, izdan v Celju, za vlak do postaje Vidma-Krškega . Sodi se, da si je dovolil šalo z Omerzo kak drug zlikovec z namenom, da bi odvrnil sum od sebe. Preiskava bo morda pojasnila, ali gre za Omerzo ali ne* I Beležke Nova „Slovenčeva" odkritja o Pofu »Slovenec«, ki je pač v stanju, da dobi avtentične informacije o raznih dogodkih iz naše notranje politike, objavlja v svoji četrtkovi številki nekaj podatkov o ljubljanski organizaciji Pofa. Po teh podatkih je bilo v Ljubljani organiziranih okoli 30 skupin, ki so štele po tri. do enajst članov. Skupine se med seboj niso poznale, le voditelji so vedeli za njihove čelnike. Vrhovni voditelj Pofa v Ljubljani je neki 3>javni uradnik, ki se je vdal bivšemu režimu v naivnem prepričanju, da bosta dr. Marušič in njegova klika še dolgo vladala«. Člani Pofa so dobivali revolverje in drugo orožje brez orožnega lista. Med člani so bih zlasti primorski in ruski mladeniči. Najožji pristaši dr. Marušiča so silili, naj preide Pof k dejanjem, drugi so svarili pred prenagljenimi koraki. V Pof so skušali spraviti tudi člane sokolske organizacije, vendar »Slovencu« ni znan noben primer, da bi se to posrečilo. Baje je sodelovalo pri Pofu v precejšnjem delu tudi uči-teljstvo. Trojke so bile osnovane tudi na Igu, v škof ji Loki in v Dolu pri Ljubljani, vendar pa se niso mogle vkoreniniti. »Slovenec« obljublja še nove konkretne podatke o delovanju in namerah Pofa. ★ Iz dola nam pišejo: »V članku »Slovenca« o ljubljanski organizaciji Pofa se navaja med drugim, da je bila osnovana trojka te organizacije tudi v Dolu pri Ljubljani. Ker iz članka ni razvidno, kdo naj bi tvoril to trojko, bi bili redakciji »Slovenca« zelo hvaležni, če po imenu navede dolske Pofovce, da se med narodom ne bo delala krivica povsem neprizadetim«. Dr. Maček o kferikalizmu Beograjska »Pravdam je objavila dolgo politično poročilo iz Zagreba pod naslovi »Gospod Maček in klerikalci. Vsa radičev-ska inteligenca antiklerikalna. Kampanja klerikalcev proti samostojnim demokratom v KDK«. Na to poročilo, ki vsebuje več ali manj znana dejstva, odgovarja sinočni zagrebški v;Obzor« z izjavo dr. Mačka. Dr. Maček se čudi koliko je v »Pravdinem« poročilu nadrobljenih vseh mogočih stvari, nato pa izjavlja: »Predvsem je poročilo »Pravde« spet dokazalo, kako se Hrvatje razlikujemo od Srbijancev, i po govoru i po mislih in tudi po pojmovanju. Poročevalec »Pravde« zamenjava verske pojme s kleri-kalizmom. Resnica je, da je ves hrvatski narod antiklerikalen, resnica je, da ie bil tudi pokojni voditelj Radič protiklerikalno orientiran, a resnica je končno tudi to, da je ves hrvatski narod globoko religiozen in je bil zelo veren tudi pokojni Radič. Če bi ne bil tak, bi ne bil mogel toliko pretrpeti v svojem življenju in dovršiti delo, ki ga je započel. Mnogokrat je povedal svojim učencem, da so ljudje, ki sicer iskreno verujejo, a so praktično veliki ničvredneži, ali da še nikoli ni srečal brezverca, ki bi bil sposoben v odločilnem momentu žrtvovali samega sebe za veliko stvar. »PravdimK poročilo ima jasno tendenco. Nje ne moti klerikalizem, kar najbolj dokazuje dejstvo, da tudi najnovejših pokroviteljev »Pravde« ne moti klerikalna družba g. Korošca. Pač pa »Pravdo« moti čvrsta zvestoba hrvatskega naroda uo katol. vere. Hrvatski narod ostane, kakor je bil pod vodstvom Stjepana Radiča nasproten kleri-kalizmu. toda vdan svoji veri«. Dr. Maček je zaključil svojo izjavo: »Pisec uvodniki v »Pravdi« ima prav, ko ugotavlja, da so se v zadnjem času klerikalci posebno spravili nad samostojne demokrate, vendar pa je povsem nepotrebno, da se jim vsiljuje kot nepozvani zagovornik. Njegov zagovor bo imel na vodstvo politike Kmet-sko demokratske koalicije ravno toliko vpliva, kakor napadi »Hrvatske Straže«, katero je v ostalem tako lepo odbil naš tovariš Večeslav Vilder«. Ofenziva proti visokim državnim funkcionarjem Zagrebški »Obzor« objavlja uvodnik v katerem pravi med drugim: »Mislimo, da postane novi režim viden ne samo v ministrskih foteljih, temveč tudi na deželi.Tež-ko je zahtevati od visokih političnih funkcionarjev, da bi izvajala današnjo politiko pomirjenja in demokracije, ko so se že naučili izvajati Uzunovičev in Jevtičev avtoritativni režim. Pa čeprav bi bili ti funkcionarji tudi dovolj elastični, kje ima vlada garancije, da je ta aparat ne bo prečel politično sabotirati, če bi si na lepem zaželel, da se povrne režim od včeraj ali predvčerajšnjim, pod katerim je mogel delati, kar se mu je zahotelo, brez kontrole in brez obzirov ? Zato je potrebna sprememba tudi v vrstah političnih funkcionarjev. Doslej so se vedno menjavale osebe, režim je ostal isti. Sedaj, ko se ima menjati režim, ko dominira v vladi dosedanjemu režimu naravnost nsprotna politična ideja, je oportuno, da te ideje ne izvajajo njeni politični nasprotniki. Današnji funkcionarji pa morajo biti nasprotniki današnjega režima, če so količkaj značajni. če pa nimajo značaja, sploh ne spadajo na tako odgovorna politična mesta. Takih sprememb doslej ni bilo. Nadejamo se pa, da bo do njih prišlo v smislu programa, izraženega v deklaraciji vlade.« Seveda je jasno, kam merijo »Obzorove« sugestije. Gre tu predvsem za vprašanje banov in drugih visokih državnih funkcionarjev. I Nov Rooseveltov poraz Washington, 18. julija. AA. Vlado je dole tel v parlamentu nov poraz, v senatu se je vršila razprava o dopolnilih in izprem-bah kmetijskega zakona. Nazadnje so glasovali, ali naj se iz zakonskega načrta izloči odredba, s katero bi dobil kmetijski minister pooblastila, da določa cene kmetijskim pridelkom. Proti tej določbi je glasovalo 44, zanjo le 41 senatorjev. Poraz je za vlado toliko občutnejši, ker so njeni zastopniki izjavili, da smatrajo omenjeno določbo za najvažnejšo v celem zakonskem načrtu. J Gospodarstvo Naša žitna letina žetev pšenice je v naši državi v polnem teku. V strokovnih krogih se ceni, da bo znašal pridelek okrog 20 milijonov metrskih sto tov, dočim je lani znašal 18.6 milijona metrskih stotov. To pomeni, da bomo imeli srednjedobro letino (v dobrih letih smo pridelali tudi preko 26 milijonov metrskih stotov). Tudi kakovost bo srednja, vendar v nekaterih predelih tudi prav dobra. Po kritju domače potrebe nam bo od letošnjega pridelka ostalo za izvoz kakih 26.000 vagonov, od lanske letine pa nam je ostalo še kakih 5000 vagonov. Naša prva skrb je sedaj, kako odstraniti s trga ta višek, da ne bi nepovoljno vplival na formiranje cene za domači trg. Da prepreči špekulacijo, ki bi potisnila cene navzdol, je kraljevska vlada preko Prizada odredila cene novi pšenici med 107 do 126 Din za metrski stot, in to še preden se je pojavila nova pšenica na trgu. Te cene veljajo do 1. avgusta. Za avgust, september in oktober pa so določene višje cene. Seveda bo mogoče te cene držati le tedaj, če bo Prizad odkupil vsako od kmetov po-nudeno količino in prevzeto blago tudi takoj plačal. V nasprotnem primeru bo moral kmet prodati pšenico tudi po nižji ceni, če bo ponudba prevelika. Med svetovnimi cenami in gori določeni cenami Prizada obstoji sedaj precejšnja razlika, namreč 37 do 56 Din pri metrskem stotu. Plasiranje viška v inozemstvu letos, kakor je podoba, ne bo lahko. Poleg konkurence prekomorskih držav bo največja zapreka kontingentiranje uvoza v pasivnih državah in naraščanje lastne produkcije v pasivnih državah. Tudi Rumunska bo letos imela poleg Madžarske prav znatne količine za izvoz. Avstrija bo letos komaj prišla v poštev, ker stavlja nesprejemljive pogoje za uvoz naše pšenice v okviru ugod-nostnega kontingenta 5000 vagonov in mora poleg tega od Madžarske prevzeti znatne količine. Po sporazumu s češkoslovaško bo menda obstojala možnost, da v to državo izvozimo po najvišjih paritetnih cenah na svetovnem trgu 10.000 vagonov. Kako pa je trenotno še slika nejasna, nam pričajo najnovejša poročila iz češkoslovaške, ki pravijo, da je tam še pred 14 dnevi kazalo, da bo letina prav dobra. Zaradi trajne suše pa so se medtem izgledi hudo poslabšali in se vidijo povsod docela izsušena polja. Izgledi za izvoz v češkoslovaško bodo torej ugodnejši, kakor je prvotno kazalo. Stanje Narodne banke Dočim smo v prvi četrtini julija zabeležili pritok zlata odnosno deviz pri Narodni banki za 1S.S milijona Din, zaznamuje izkaz od 15. julija v celoti odtok za 1.6 milijona Din. Zlata in devizna podlaga sc je sicer zmanjšala za 6.2 na 137S.8 milijona Din. devize izven podlage pa so so pcvečale zs 4.6 na 1S8.2 milijona Din. Narodna banka nadalje prenaša svoje zlato iz Pariza v Beograd in je zlato, deponirano v inozemstvu, ponovno nazadovalo za 4 7 milijona Din. dočim se je zlato v tresorjih Narodne banke pov-tčalc za 7.1 milijona Din. Menična in lombridna posojila :*> zopet nazadovala za 2.2 na 1771.8 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 53.9 na 4424. milijona Din, obveznosti na pokaz pa so narasle za 76.6 na 1360.6 milijona Din, (predvsem so narasli žirovni računi za 77.4 na 733.9 nr^Mona Din). Kritje v zlatu in devizah so je zmanjšalo na 30.62% (prejšnji teden 30.S5V kritje v samem zlatu pa znaša 28.14% (28.09). Gospodarske vesti — Proti povišanju rentnega davka na vloge pri zadrugah in hranilnicah. Kakor je »Jutro« že obširno poročalo, predvideva § 23. predloga zakona o proračunskih dvanajstinah povišanje rentnega davka za hranilne vloge pri kreditnih zadrugah in hranilnicah od 3 na 6 odstotkov. Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani kakor tudi vse osrednje zadrnžne zveze so zaradi te-sja poslale na merodajna mesta v Beogradu, zlasti pa finančnemu ministrstvu in glavni zadružni zvezi utemeljeno predstavko, v kateri prosijo, da bi tudi zanaprej ostala za zadruge in hranilnice nespremenjena davčna stopnja 3<>/o. Treba je upoštevati, da so zadruge in hranilnice zlasti v dravski banovini potrebne pomoči in olajšav, ker se imajo že nekaj let zaradi kreditne krize in kmečkega moratorija boriti s precejšnjimi težkočami. Tako kreditne zadruge kakor tudi hranilnice so prisiljene čimbolj skrčiti režijske stroške in zato ne morejo na breme režij prevzeti povečano rentnino, na vlagatelje pa ne morejo odvaliti rentnega davka, saj je obrestna mera za vloge zadnja leta precej nazadovala, pri zavodih, ki so pod zaščito, pa je večinoma še nižja nego 4%. Pri slovenskih kreditnih zadrugah in hranilnicah znašajo danes hranilne vloge skupaj okrog 260o milijonov Din. Obresti od teh vlog pa okrog 100 milijonov. Pri povišani stopnji bi torej znašal rentni davek 6 milijonov Din namesto dosedanjih 3 milijonov. Pri mnogih kreditnih zadrugah, ki imajo malenkostne režije, bi pomenila obremenitev zaradi višje davčne stopn je rentni ne navzlic morda relativno majhnim zneskom precejšnjo obremenitev. — Olajšave za nemške turiste v Jugoslavijo. Da bi se olajšal prihod turistov v našo državo, ki je sedaj oviran zaradi težkoč v plačilnem prometu, je Narodna banka napravila že ponovne korake pri merodajnih nemških oblastvih. Predvsem je Narodna banka zahtevala, da bi nemški turisti, ki gredo na počitnice v Jugoslavijo, dobili dovoljenje za nabavko tujih plačilnih sredstev. Narodna banka je v svrho praktičnega omogočenja prihoda nemških turistov stavila na razpolago nemški klirinški obračunski blagajna specialni kredit 10 milijonov Din. Te dni je po daljših pogajanjih prišlo do soglasja v tem vprašanju in je sedaj nemški klirinški obračunski blagajni že stavl jen na razpolago omenjeni kredit 10 milijonov, na čigar breme se bodo vršila izplačila za račun nemških turistov, bodisi neposredno ali preko potovalnih pisarn. Sedaj je pričakovati, da bodo prišli nemški turisti v večjem številu, zlasti ker je bil doslej zaradi težkoč pri prenosu plačil dotok nemških turistov zelo slab. — Znišanje carine na pivo. Med našo in češkoslovaško vlado je napravljen sporazum, da se sedanja naša carina na uvoz piva, ki je znašala 80 zlatih Din za 100 kg zniža na 20 zlatih Din. Glede klavzule o največjih ugodnostih, ki jo imamo z vsemi pogodbenimi državami, bo to znižanje veljalo ne ie za čisto pivo, temveč za vsako pivo, ki se k nam uvaža iz pogodbenih držav. = Znižanje diskonta v Franciji in Nizozemski. Francoska banka je ponovno znižala diskontno mero od 4 na 3.5% ,lom-bardno obrestno mero pa od 6 na 5%. Tudi nizozemska Narodna banka je svojo diskontno mero ponovno znižala od 3.5 na Borze IS. julija. Na ljubljanski borzi sta se danes devizi Newyork in Trst nekoliko dvignili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.75 — 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil danes promet v avstrijskih šilingih po 8.7S50, v angleških funtih po 234.25, in v grških bonih po 3t, španske pezete pa so se nudile po 5.90. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni Škodi nadalje zelo mirna in je bila za kaso zadeležen tečaj 369 _ 370 brez zaključka ( v Beogradu je bil promet po 370.50). Zaključek je bil zabeležen samo v delnicah PAB po 228. Devize Ljubljana. Amsterdam 2962.79 — 2977JV>, Berlin 1751-33—1765.21, Bruselj 733.47— 73S.54, Curih 142422 — 1431-29, London 214.98—217.03, Newyork 430824—4344.55, Pariz 28S.07—289-51, Praga 181.19—182.30, Trst 358.06—361.14. Curih: Beograd 7, Pariz, 20.23, London 15.1150, Nevvvork 304.75, Bruselj 315750, Milan, 25-1875, Madrid 41.9250, Amsterdam 208.05, Berlin 123.10, Dunaj 5825, Stock-hol m 11.95, Oslo 75.95,, Kobenhavn 67.50, Praga 12.7350, Varšava 57.S0 • Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 369 — 370, za julij — sept. 368 — 371, 7% invest. 80 —81. 42« 170— 190, »5« 150—170, '»6« 130—150. »7« 110— 120, »8« 85—90. + Budimpeštanska trgovinska borza. (18. t. m.) Tendenca slabša. Pšenica: za okt. 15.22-15-24; koruza: za julij 11.85—11S7, za maj 12,10—12.11. ŽIV/NA. "+' Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih 35 volov (prodanih 19), 45 krav (15), 11 telet (8), 57 prašičkov (35) in 85 konj (20). Sejem je bil bolj slab, cene po so ostale nespremenjene in notirajo za kilogram žive teže: voli I. vrste 3.50 _ 4 Din, II. 2.75 — 3.50. HI. 2 — 2.75, krave debele 2 — 3.50, klobasa-rice 1.50 — 2, teleta 4.50 — 5.50 Din; prašički so se prodajali po 85 _ 130 Din za komad, konji pa po 500 — 3500 Din. BOMBAŽ. + Liverpool, 17. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 6.52 (prejšnji dan 6-55), za okt. 6.19 (622). + New York, 17. julija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij: 12.01 (11.90), za okt 11-68 (11.58). IV. »Mariborski teden 3* —11. avgusta 1935 Revija naeijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-clr«. T*—-----""Ina, +nrl«:fir»na itd. Velika razstava slovenske umetnosti. ^—4- VIII. mednarodni plesni turnir in III. drž. m vefava čistokrvnih nsov. o—11 xrr.T čakalne tek- me na Mariborskem otoka. 50 nonnst na železnicah od L—15. vm. 1935. Naši kraji in Ijndfe Požarne katastrof® V Hafdini je zgorelo 18 zgradb — Strašna smrt dveh neznanih mlatičev v župečji vasi Ptuj, 18. julija. Danes ponoči okrog 1. ure je zažare* lo nebo v smeri proti Ptujski gori. Vse je kazalo, da je nastal požar nekje na Dravskem polju. Zares je pričelo go* reti pri posestniku Antonu Oslu v Žu-pečji vasi. Družina, ki je zaradi napor* nega dela prejšnjega dne — pri Oslo« vih so baš mlatili — trdno spala, se je prebudila šele na pretresljive krike va= ščanov, ki so se zbrali okrog kolarnice in skednja, ki sta bila že oba v plame* nih. Na skednju sta prenočevala dva mlatiča. Kakor vse kaže, je ogenj nastal v kolarnici in se z bliskovito naglico raz= širil na gospodarsko poslopje, ki je bilo krito s slamo in dobro založeno z mrvo. Ko sta se mlatiča prebudila, je bilo že vse naokrog v plamenih, tako da ni bilo niti več misliti na njiju rešitev Vpričo gasilcev sta storila strašno smrt v pla* menih. Ko so njuni trupli dvignili s po« gorišča. je ljudi preletela zona: enemu je že popolnoma odpadla glava, drugi pa je bil brez nog in rok. Ožgano meso je viselo s trupel kakor cunje. Prepeljan li so ju v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Orožniki še zdaj niso mogli dognati njune istovetnosti, ker so ju domači -najeli, ne da bi ju vprašali, kdo sta in odkod. Ogenj je napravil Oslovim veliko škodo. Kolarnica in skedenj sta pogo* rela do tal. V plamenih je poginila tudi kobila z žrebetom, konj pa je dobil hude opekline, tako da bo najbrže tudi poginil. Zgorela je vsa zaloga sena in slame ter vse poljsko orodje. Posestnik ima .50.000 Din škode. Gasilci, ki so prišli iz Sv. Lovrenca, so se morali orne« ji ti le na lokalizacijo ognja, da so tako obvarovali pred njim stanovanjsko po« slopje. kar jim je tudi uspelo. Pri reše« vanju živine pa je dobila hi de opekline po rokah in nogah domača gospodinja Katarina, ki so jo morali prepeljati v ptujsko bolnico. Na pogorišču so našli tudi ožgano ogrodje biciklja, o katerem so dognali, da je last nekega fanta iz Stražgonj« cev, katerega so orožniki osumili po« žiga. Cirkovški orožniki ga sedaj z vso vnemo zasledujejo. Še mnogo hujša požarna katastrofa pa je zadela vasico Hajdino, ki je od« daljena le pol ure od Ptuja. Okrog pol 11. dopoldne so bili alarmirani ptujski gasilci, da gori pri posestniku Štefanu Rozmanu. Že nekaj minut pozneje so bili s svojo motorno brizgalno na licu mesta, kjer so se že borili z divjim elementom gasilci iz Gereeje vasi. Kmalu nato so prihiteli na pomoč ?e gasili iz Jurovcev, Sv. Vida in Sv. Jan« ža. Kljub njihovim naporom pa se je ogenj zaradi hudega vetra naglo raz« širil na gospodarsko poslopje posest« nika Mihaela Zupaniča in nozneie še na stavbe, ki so last Alojzije Pflove, Frančiške Lasičeve. Kunigunde Zut>a» ničeve. .Julijane Mustafove in Matije Zimaniča. Gasilci so črpali vodo iz bližnjega potoka in domačih studencev. Imeli so pri tem težavno delo, čeorav jim je inž. Karel Okretič iz Zagreba za prevaža* nje cevi stavil na razpolago svoj avto. Med vaščani je nastalo velike razbur* jenje, ker je bila v nevarnosti skoraj polovica vasi. Bojazen je bila toliko hujša, ker je vas že pred tremi leti za» dela podobna katastrofa in so si ubogi liudie komaj zgradili nove domove. Škoda, ki jo je prizadel liudem današ« nji požar, znaša okrog 400.000 Din. Le deloma je krita z zavarovalnino. Vse« kakor je nesrečna vas potrebna javne pomo'i. Skirono ie pogorelo 18 objek« tov. Vse kaže, da so ogenj rvovzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Možje, ki se jim moramo odkriti Pod tem naslovom objavlja v »Narodnih Listih« dr. B. Stočes, profesor pribramske rudarske visoke šole, obširen in zelo toplo pisan članek na naslov svojega bivšega dijaka inž. Milorada Ivanoviča. Ta se je kot mlad dijak osobiti zanimal za geološka predavanja, zakaj v svojem rojstnem kraju je opazoval zelo razlike formacij, ki jih ni mogel razločiti, dokler se ni poglobil v geološko znanost. Med počitnicami je nabral nekoliko okamenin ter jih vzel s seboj na Češko, kjer jih je primerjal z okameninami v rudarskem muzeju v Pribramu in v geološkem oddelku praškega muzeja. Dognal je, da so njegovi petrefakti enake vrste, kakor komadi v muzeju, izhajajoči iz severno-češke pre-mogove kotline. Sklepal je popolnoma pravilno, da mora tudi v globini njegovega rodnega kraja ležati premog. Lotil se je kopanja, pri čemer so mu pomagali njegovi sorodniki. Nameraval je najti samo sledove premoga,, ki bi potrdili njegovo domnevo o kakovosti in starosti dotične geološke formacije. Delo je bilo zelo težavno in je šlo le počasi od rok. Mladi mož pa ni odnehal in na svoje največje presenečenje ni odkril samo sledov premoga, ki bi dokazovali pravilnost njegove teorije, marveč je zadel na bogato plast premoga, debelo 10 do 30 m. Vztrajni inženjer ni imel sredstev, da bi v velikem obsegu podvzel izkoriščanje svojega odkritja, tujemu kapitalu pa nikakor ni hotel prodati bogastva svojega rodnega kraja. Zato je sam izvršil dolgo- trajna dela merjenja in si pridobil rudo-sled. Ko so bila ta dela končana, je začel kopati premog in je najel za delo tudi nekoliko domačinov. Izkopani premog je bilo treba voziti 15 km daleč do železniške postaje in vozniki so videli, da imajo podjetnika popolnoma v rokah. Vozili so, kadar so sami hoteli, in po cenah, ki so jih sami določali. Ivanovič je spoznal, da na tak način ne bo prišel nikamor, zato je zbral vse svoje prihranke ter se odpeljal v Prago, kjer si je kupil tovorni škodov avto tipa Sentinel. S tem je potem prevažal svoj premog do postaje, dokler niso postala pota nerabna, tovarni avto pa tudi. Ivanovič je uvidel, da stvar ne pojde, dokler ne bo imel poljske železnice. Takoj se je lotil dela. Sam je napravil vse profile, izkopal en predor ter nasul več nasipov, tako da je danes od vse proge gotovih že 12 km. Pojavilo se je vprašanje tračnic, ki zanje Ivanovič ni imel potrebnih stotisočev. Toda mladi inženjer ni mož, ki bi poznal zapreke. Izdelal si je tračnice iz bukovega lesa in pravi, da bodo držal vsaj 10 let, ta čas mu bo pa rudnik že prinesel toliko, da jih bo lahko zamenjal z železnimi. Prof. dr.Stoces je čul o neverjetnih naporih svojega bivšega dijaka. Odpeljal se je v Jugoslavijo, da bi se osebno prepričal o tem, kar je napravil Ivanovič. Našel je vse tako. kakor mu je stvar opisal mladi podjetnik, ki ga profesor stavi v vzgled češkoslovaški mladini. »Popolnoma izključeno je«, pdše dr. Stočes, »da bi ljudje take silne vztrajnosti in pridnosti doživeli v življenju poraz. Inž. Ivanovič je pokazal, da spada med one ljudi, pred katerih energijo m sposobnostjo je treba sneti klobuk z glave. Samo taki ljudje lahko ustvarijo za svoj narod dela trajnosti.« Po vsem tem pa služi inž. Ivanovič lahko za vzgled ne samo češkoslovaški, marveč predvsem naši mladini. Nepobitno je dokazal, da se vrl človek uveljavi lahko tudi v današnjih časih in da naša domača gruda nudi še obilno prilik, ki bogato poplačajo vloženi trud in pridobljeno znanje. boletnica gasilske čete v Kozjem Kozje, 18. julija. V nedeljo 21. t. m. bodo naši gasilci slavili 60-letnico svoje organizacije, ki je ena izmed najstarejših čet v naši banovini Obenem bo v Kozjem zlet gasilske zajednice in okrožja. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban. Prijatelje gasilstva prosimo, da nas obiščejo, saj bo to obenem ugodna prilika, da si ogledajo naš lep kraj- Sicer pa smo tudi pripravili vse. da se bodo gostje pri nas počutili prav dobro. Dovoljena je polovična voznina za vse vlake. Od jutrnjih vlakov iz Celja in Rajhenburga bodo vozili avtobusi pri zelo znižanih cenah po banovinski cesti, ki drži skozi izredno lepe kraje. Ponesrečenemu planincu v spomin Kamnik, 18. julija. Vsem je še dobro v spominu tragična nesreča, katere žrtev je postal dne 21. aprila 221etni jurist Mirko Gombač, sin ljubljanskega policijskega stražnika. Ponesrečil se je nad Kokrakim sedlom v tako imenovanih Malih vratih. Tam, kjer se pot prečka s potjo na Mlinarsko sedlo, mu je na poledenelem snegu zdrsnilo, da je padel čez 20 metrov visoko steno in obležal na snegu s hudimi poškodbami Z veliko težavo so ga po dramatičnem reševanju v temni in mrzli noči ob ostri burja reševalci prenesli v Kamniško Bistrico in nato prepeljali v ljubljansko bolnišnico,kjer je naslednjega dne umrl. Ponesrečeni Mirko Gombač se je rodil 10. januarja 1914 v Trstu in je študiral pravo na ljubljanski univerzi. Bil je izredno marljiv in nadarjen dijak ter požrtvovalen Skalaš, Sokol in športnik. Udejstvoval se je pri lahkoatletski sekciji Primorja, pri vi-škem Sokolu pa je bil vaditelj dece. Prijatelji Skalaši in planinci so postavili svojemu ponesrečenemu in nepozabnemu tovarišu spominsko ploščo na kraju nesreče v Malih vratih pri Kokrškem sedlu. Plo- ščo bodo odkrili v nedeljo 21. t m. dopoldne po maši, ki jo bo ob 8. zjutraj daroval na Kokrškem sedlu docent naše univerze g p. Janez Žurga. Po maši bodo odšli planinci do Malih vrat, kjer bodo z odkritjem plošče počastili spomin idealnega planinca, ki so mu planine na tako tragičen način ugrabile mlado življenje. Pokojnikovi tovariši in ostali planinci bodo gotovo v velikem številu prihiteli na Kokrško sedlo k ganljivemu planinskemu slavju. Napredek zračnega prometa Zemun, 18. julija. Mednarodne zračne proge poslujejo na našem področju že od leta 1922. naš notranji promet pa se je začel leta 1926. Prva leta je le malo naših ljudi potovalo z letali. Vladalo je prepričanje, da je zračni promet nevaren To domnevo pa je razpršila dobra propaganda in seveda tudi statistika, ki dokazuje, da na zračnih progah ni več nesreč kakor na drugih prometnih področ-jih- „ , Najživahnejši promet je pac vsak dan na zemunskem letališču. V splošnem se da govoriti o stalnem napredku našega zračnega prometa. Lani je potovalo z letali okrog 4.000 potnikov, po podatkih prve polovice tekočega leta pa se da sklepati, da bo število potnikov letos dosti večje. Največ jih potuje v Zagreb, Ljubljano in na Sušak. Po Zagrebu in Ljubljani pride po številu potnikov proga Beograd - Sarajevo. Na tej progi vršijo službo letala trikrat na teden. Večkrat je tolik naval potnikov, da so vsa mesta rezervirana že 10 dni poprej. V eni uri in 40 minutah je dosežena zveza Sarajevo - Beograd in se potniki kar naenkrat znajdejo na zemunskem letališču. Čas jim krajša seveda tudi zanimiva in romantična pokrajina. Doslej ima najmanj potnikov proga v Skoplje. Iz Skoplja prihajajp letala na zemunsko letališče ob 9., odhajajo pa popoldne ob 2. Tudi letala drugih prog pristajajo v Zemunu med 9. in 10. uro dopoldne, da imajo še dopoldne priključek na inozemske proge. Letos se je število potnikov zvišalo že za 70 odstotkov v primeri s prometom v istem lanskem razdobju. Tudi blagovni promet lepo napreduje, najboljše pa se popularizirajo naše zračne zveze s svojo točnostjo. Zastrupljena preužit-karica Ljubljana, 18. julija. Zagonetna smrt 601etne prevžitkarice Frančiške Žagarjeve na Javoru pri Dobru-njah bo, kakor kažejo dosedanji rezultati poizvedb, ki jih vodijo orožniki iz Štepanje vasi, kmalu pojasnjena Pokojna Frančiška Žagarjeva je bila dvakrat poročena ter je zadnji čas stanovala pri svojem sinu iz prvega zakona Janezu Habiču. Drugič se je bila poročila z Antonom Žagarjem, posestnikom na Javoru št. 24. Ta je bil precej premožen. Njegovo posestvo je obsegalo po zemljiški knjigi do 18 gozdnih parcel, 15 njiv in dc 10 travnikov. Grunt je bil v splošnem brez intabu-liran-ih dolgov, le dedšoine mnogih bratov in sester so bile vpisane za malenkostne vsote. Sedaj je posestvo obremenjeno z dolgom do 16.000 Din. Sedanji gospodar Janez Jere se je še pred vojno poročil z Žagarjevo hčerko Antonijo. Oba sta odšla v Ameriko. Tam se jima je rodil njun sedaj i81etni sin France. Po vojni sta prišla v staro domovino. Prinesla sta nekaj dolarjev. Stari Žagar je 17. marca 1921. pred notarjem v Ljubljani napravil izročilno pogodbo, s katero je izročil vse premično premoženje, razen čebel in enega vola, in vse nepremičnine Janezu Jeretu, svojemu zetu, v popolno last Za sebe in PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FffUUlZ JOSGfOlfG grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Sorela!! brezplačni vzorci 8 Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 svojo ženo Frančiško pa si je do vseh malenkosti izgovoril kot in užitek. Sprva je vladal na domu mir. Pokojna Frančiška Žagarjeva pa se je zadnja leta po smrti svojega moža preselila k sinu iz prvega zakona, Janezu Habiču. Hodila pa je k Jeretu na delo. Sedanjega gospodarja Janeza Jereta so trle velike dajatve zaradi užitka za staro taščo. Po mnenju domačinov js to bil tudi povod, da so se skušali starke na kak način iznebiti. Sodna preiskava bo pač ugotovila, kako je prišlo do zavratnega umora. Pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Erne-sta Rusa je komisija včeraj, kakor smo že omenili, izvršila na Javorju lokalni ogled in obdukcijo pokojne Frančiške Žagarjeve. V želodcu sta zdravnika našla še prav dobre sledove strihnina ter je bila s tem že na prvi pogled potrjena sumnja, da je bila Žagarjeva zastrupljena. Zdravnika sta želodčno vsebino poslala fiziološkemu institutu ljubljanske univerze, d.. jo kemično preišče. Štepanjski orožniki so na podlagi raznih poizvedb in dognanj napovedali aretacijo tudi posestniku Janezu Jeretu, ki je osumljen, da je sina nagovoril k zločinu, računajoč, da sin kot maloletnik ne bo mogel biti zaradi tega zavratnega umora obsojen na smrt Sin je orožnikom priznal, da so ga domači nagovorili, da je dal stari materi žganje. Včeraj so dolgo zasliševali Janeza Jereta in sina, ki sta bila potem odvedena v ljubljanske sodne zapore. Jakob Gorjanc 60 letnik Ljubljana, 18. julija. Čil in zdrav praznuje danes svoj 60» rojstni dan gospod Jakob Gorjanc, po" si o vod j a pisarne Cosulich Line v Ljubljani. Rodil se je v Celju, odkoder jo prišel kot deček v Ljubljano. Zgodaj se je pričel udejstvovati v takrat lepo razvijajočem se kolesarskem športu. Pristopi 1 je h Klubu slovenskih biciklistov, ki so mu bili v tistih letih predsedniki in pokrovitelji pokojni dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Kušar, Barle in Gorup, člani pa poleg številnih drugih priznani in še danes navdušeni kolesarji gg. ravnatelj Vesel, Jakopič in trgovec Bohinjc. Prvič je start al Gorjanc pri tekmovanju na Vrhniki 28. julija 1895, dve leti kesneje pa se je že povzpel do prvaka Zveze slovenskih kolesarjev ob priliki dirke Trst—Celje. V tistih letih se je Gorjanc navdušil tudi za godbo. Pristopil je k Meščanski godbi v Ljubljani, pozneje pa je ustanovil svoj lastni kvartet. I Po vojni deluje naš jubilant ves čas pot Motoklubu Ilirije. Vidimo ga pri vseh lahko-atletskih prireditvah kot vnetega sodelavca sodnika. Jakob Gorjanc je priznan organizator ljubeljskih dirk, kakor je bil svojča* organizator Zveznih kolesarskih airk v Celju. Želimo mu še mnogo srečnih let! Narod, k! pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! re&led Dogodki v zagrebškem gledališču Med tem ko so gledališča v Ljubljani in Beogradu že dobrih štirinajst dni zaprta, je zagrebško gledališče delovalo vse do sredine tega meseca- Kot edinega gosta zadnjih dni je treba omeniti Josipa Gostiča iz Ljubljane, ki je prav uspešno gostoval v »\Vertherju«. Tudi to vlogo je obvladal s svojim mehkim glasom zelo muzikalno in prikupno. Občinstvo mu je priredilo iskrene ovacije. Štiri nadaljnje senzacije našega gledališča so se odigrale pred katedralo, kjer so priredili slavnostne predstave po solnograj-skem vzoru. Videli smo Hofmansthalovega »Slehernika«, Calderonovega »Vztrajnega princa« Salot-Schellovega »Izgubljenega sina« in \Vagnerjevega »Parsifala«. Prvo igro je izvajala »Matica hrvatskih kazali-šnib dobrovoljaca« pod Freudenreichovim vodstvom, drugega naše gledališče z Du" bravkom Dujšinom v naslovni vlogi, tretjo dramski klub in pevska sckcija »Hrv ka-toličkog kasin a«. »Parsifala« (prvo in tretje dejanje) pa opera pod Baraničevo taktirko. Vse te prireditve so imele pred mogočnim portalom katedrale poseben čar in so vzbujale največje zanimanje občinstva. Tako je bila zaključena naša gledališka sezone, ki je baš ob koncu doživela v svojem vodstvu močno disonanco Slovensk javnosti je že dovolj znan spor, ki ga ima jo člani našega gledališča z g. upravnikom Konjovičem- Znane je tudi. da js ob poslo- vilnem večeru Erike Druzovičeve protestiralo zoper g. Konjoviča. Pravkar so 104 člani gledališča vrnili pogodbe, ki jih niso mogli podpisati zaradi pogojev, kakor jih je stavil upravnik. Naše gledališče je potem takem brez 104 sodelavcev, brez opernega orkestra in zbora, brez opernih in dramskih lositov- Kaj sedaj? V tem položaju je še presenetila novica, da je ravnatelj zagrebške opere Krešimir Baranovič premeščen v Beograd, a na njegovo mesto pride ravnatelj beograjske opere Stevan Hristič. Ta sprememba ni bila v Zagrebu ugodno sprejeta in razna kulturna društva so že poslala prosvetnemu ministru protestne spomenice. Vse kaže, da položaj zagrebškega gledališča nj rožnat, še več: da je uprav katastrofalen. Kakšen bo začetek prihodnje sezone. je težko reči. Brez ansamla in orkestra je pač slehreno delo nemogoče- Orkester si sedaj pomaga tako. da vsak torek in petek prireja na velikem vrtu neke restavracije poljudne koncerte, ostale dni pa igra navaden program. Za te koncerte se pobira minimalna vstopnina, ki gre za podporo orkestra Naši vrli godbeniki torej ne bodo imeli počitnic. A simpatije Zagreba so na njihovi strani. Žiga Hirschler. Srbskohrvaški prevod Masarykove »Svetovne revolucije«, ki smo ga pred tedni napovedali na tem mestu, je pravkar izšel v zbirki »Svedočanstva o velikim ljudima i dogadjajima« (Kosmos, Beograd). Natisnjen je ▼ latinici. Zbornik strokovnih razprav o kostni tuberkulozi je izdalo ob svoji desetletnic državno zdravilišče za kostno tuberkulozo v Kraljeviči .Zbornik pričuje da je na lepi višini ne samo omenjeno zdravilišče, marveč tudi naša medicinska veda v tej posebni panogi. Med dvanajstimi članki in razpravami je natisnjena tudi slovenska študija primarja dr. Fr. Minara »Ostitis multi-plex tuberkuloza cystica- Diabetes, problem dekalcifikacije«. Zbornik je lepo opremljen in ilustriran. Milovan Ristid, Izbor zanimanja ili kuda demo našu decu — djake? Pod tem naslovom je izšla v Beogradu druga izdaja praktično prav uporabne knjige, o kateri je obširneje poročalo »Jutro« ob prvi izdaji. Avtor, gimnazijski profesor v Beogradu, je razširil in izpopolnil prvotni obseg. Vedno aktualna knjiga se priporoča sama po sebi. Če bi bila natisnjena bodisi samo v latinici, bodisi samo v cirilici bi imela grafično enotnejši in prikupnejši značaj. »Šlezke pesmi Petra Bezruča v lužiško-srbskem prevod«. Prijatelie lužiškosrbske-ga naroda bo zanimala knjižica, ki je pravkar izšla kot 24. zvezek lužiško=rbske knjižnice. »Doma swjet« (urednik Vlad. Zmeš-kal): Pjetr Bezruč. »šlezke pjesnje« Je to prevod ene najznamenitejših čeških pesniških knjig, ki smo io ob zori naše svobode dobili v naši besed' tudi Slovenci: Bezru-čevih »Šle7kih pesmi«. Ta žeroča nacionalna lirika, ki je obenem prežeta 9 toplimi človeškimi čuvstvi. je zrasla iz tragike narodnostnega zatiranja Ni tedaj brez pomena, da jo sedaj dobiva v svojem jeziku tudi naimaniši hudo zatirani slovanski narod: Lužiški Srbi. Zasluea gre dobremu poznavalcu in prijatelju Slovencev, profe. sorju Karlove univerze dr Josefu PStl. ki je eden najboljših poznavalcev lužiškosrb-skega jezika in literature. Ta neumorno de- lavni praški slavist je dosedanje lužiško-srbske prevode Bezručevih pesmi zbral in povezal v knjigo ter ji napisal informativen uvod. Prevodi so večidel iz peresa Ota Wjčaza. Mjerčina Nowaka. Mine Wit-koje in Wjeslawa Serba - Chejnicanjskega. Lično opremljena knjižica je vredna vse pozornosti. Četrt stoletja od smrti Leva Tolstega. Letos v novembru bo 25 let, odkar je umrl eden izmed velikanov ruske literature. Lev Tolstoj. Njegov grad v Jasni Poljani je že nekaj časa muzej Tolstega- Pod njegovo streho je tudi šola, bolnica, otroški vrtec. Grad ima električno razsvetljavo in telefone. Potemtakem je v teku četrt stoletja močno izpremenil svoj značaj Na osnovi novega gradiva pripravljajo tu zbornik »Jasna Poljana«, ki izide še pred novembrom. Jasnapoljanski muzej Tolstega ob-skvie vsak mesec na tisoče ljudi V ta namen je bila uvedena redna avtobusna zveza s Tulo. Zakai baš to 1 Zato ker... \ \ ;ii«a tiienino I09 jdstra a. usten. cobem pr»-'Oden *iia < njut cobni ka-fter dolgo* rajno pri. eten oku Domače O turističnem prometu z Avstrijo je včeraj izjavil minister trgovine in industrije • dr. Vrbanič, da se sedaj vrši na Dunaju konferenca zastopnikov naše in avstrijske vlade, kako bi se dal spor najbolje likvidirati. Minister dr. Vrbanič 6e nadeja, da bo že prihodnje dni mogel dati javnosti podrobnejša in točnejša obvestila. Glede turističnega prometa z Nemčijo je dosežen provizorium na ta način, da je naša država stavila na razpolago kredit 10 milijonov Din na račun nemškega kliringa pri nas in se bo ta kredit uporabil izključno za nakazila nemškim turistom, ki se bodo mudili pri nas. V zvezi z ovirami, ki jih dela avstrijska vlada jugoslovanskemu tujskemu prometu objavlja praški »Pravu Lidu« daljši članek, v katerem pravi, da je glavni krivec za to šef avstrijskega urada za tujski promet dr. Strafela, ki se hoče tako maščevati za razkritja jugoslo-venskega tiska o njegovih umazanih aferah. Strafela želi kot eksponent italijanskega fašizma vsmeriti ves tok avstrijskih letoviščarjev izključno v Italijo. To bi bil izraz njegove zahvale italijanski vladi, ki ga je bila preko pokojnega Dollfussa postavila za generalnega direktorja avstrijskih železnic. Politika dirigiranja atrijskih turistov v Italijo pa je tudi v skladu s svoječasnim dogovorom po katerem mora vlada z vsemi silami podpirati italijanski tujski promet. V duhu tega sporazuma je bilo letos in lani poslanih na tisoče avstrijskih otrok ter članov Heima.tschu-tza na brezplačni odmor v Italijo. Vse stroške za te letoviščarje je nosila avstrijska vlada. * Obisk bolgarskih dijakov. Danes bo prispela v Split prva skupina dijakov sofijske univerze na enomesečni odmor. Ju-goslovensko - bolgarska dijaška liga v BeogTadu in Sofiji je uredila počitniške kolonije za člane v Splitu in Varni. Skupina naših študentov je že odpotovala v Varno, kjer bo tudi ostala mesec dni. V Varni in v Splitu bodo prirejeni v počitniški koloniji tudi tečaji srbohrvatskega in bolgarskega jezika. * Imenovanje novih sodnikov. Za sodniška pristava sta imenovana sodniška pripravka: Boadan Jereb pri okrožnem sodišču v Celju in Josip Pole, dodeljen od sreskega sodišča k okrožnemu sodišču v Celju. Za sodniška pripravnika sta imenovana absolvi-irana pravnika Anton Zupan pri okrožnem sodiščvu v Novem mestu, pri okrožnem sodišču v Celju pa Miha Jereb iz Ljub jane. N>a lastno prošnjo je premeščen sodniški pripravnik Stanko Klavs iz Maribora k okrožnemu sodišču v Novem mestu. * Spremembe v sodno pisarniški službi. Za uradniška pripravnik« v Ix. skupini sta na dosedanjih mestih postavljena: Am Bab-škova, dnevničarka - zvaničnica pri sreske m sodišču v Ljubljani in Stanko Vitez, dnevni-čar - zvaničnik pri sreskem sodišču v Mariboru. Za uradniške pripravnike v X. skupini so postavljeni: Marija Nesmanova, zva-niiTnica pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, dnevmičarji - zvaničnrki: Fran Uršič, sresko sodišče Maribor, Josip Kramer, s reško sodišče Celje, Edvard Hictaler, Maribor, Mirko Majcen, sresko sodišče Novo mesto, Milan Gostič v Brežicah. Po službeni potrebi je premeščen uradniški pripravnik Štefan Pernat od okrožnega sodišča Celje v Mareoberg. * Napredovanje. Vojaški uradnik državni mojster Tannan Ivan vsmodnišnici v Kamniku je napredoval iz IX. vViKI. polo-žajno skupino. Vi niste tako stari kakor izgledate. želite U pa izgledati mlajši kakor ste in se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šlager kozmetike »HORMOLIN-KREMO-Para- celsus«, ki vsebuje potrebne hormone. * Ciril Metodova podružnica v Splitu je poslala družbi kot jubilejni dar za gradnjo šokkega poslopja v Gradišču 2.000.— Din. Iskrena hvala! Naj bi bil ta znesek v po-snemo drugim CM podružnicam! * Odgoditev odkritja Buličevega spomenika. Odbor za postavitev spomenika zgodovinarju Franu Buliču je, kakor znano, po prošnji podpornikov in prijateljev iz Splita in drugih krajev sklenil, da bo spo imenik razkrit v prvih dneh septembra, la bi lahko slavnosti prisostvovala tudi šolska mladina. Določili so za slavnostni dan S. september, ker pa je tedaj ve-liko pro-'ščenje v Solinu, so preložili slavnoet na 15. september. Važno opozorilo za one, ki potujejo v Nemčijo. V časopisih je bilo čitati, da se dobijo poceni nemške marke v Avstriji. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi se nemške marke pri nas ne mogle dobiti po nizkih cenah. Nasprotno je pa resnica, da se dobijo čeki na nemške marke v Jugoslaviji po izredno nizkih cenah. Potniki sd morajo biti v svesti, da je izvoz večje količine dinarjev (preko 300.—), kakor tudi večje količine tujih valut (v protivrednosti do 3000._ Din) v Avstrijo kar najstrožje za- branjen. Oni, ki izvažajo bodisi dinarje ali pa tuje valute v večjih množinah, kot je dovoljeno, z namenom, da bi v tujini kupili nemške marke, se izpostavijo konfiskaciji denarja na meji, kakor tudi občutnim denarnim in zapornim kaznim. Vse te nevarnosti in pa izguba na kurzu pri menjanju našega denarja v inozemstvu ne odtehtajo, event. dobička pri neznatno cenejši nabavi čekov na marke v inozemstvu. Pripominjamo še, da imajo obmejni carinski organi strog nalog paziti na to, da se ne iztihotapi preveč gotovine v inozemstvo. » Vozne olajšave za brezposelne delavce. Prometno ministrstvo je dovolilo četr-tinsko vožnjo brezposelnim delavcem, ki se vračajo domov. Ta vozna olajšava se priznava na podlagi delavske knjižice in potrdila kakega narodnega poslanca. Istočasno pa je prometno ministrstvo odbilo prošnjo narodnih poslancev, ki so prosili za vozne olajšave za svoje družinske člane. Prošnja je bila odbita z motivacijo, da so voznine itak dovolj poceni. * Banska uprava v Splitu je razpisala občinske volitve v Starem Gradu in Hvaru. Volitve se bodo vršile 25. avgusta po zakonu podeželskih občin- Do sedaj sta bila Stari Grad in Hvar mestni občini. O priliki redakcije novega zakona o mestnih občinah sta se obe mesti izrekli za prevedbo v selške občine, ker nista mogli sprejeti bremen. ki so v zvezi z obveznostmi zakona o mestnih občinah. ZA POČITNICE Vas naučimo fotografirati in gratis posodimo foto aparat — le da pri nas kupite FILME katere imamo na zalogi vedno sveže po konkurenčnih cenah. FOTO TOURIST — LOJZE ŠMUC, Aleksandrova 8. * Loterija Jadranske straže, žrebanje bo neodložno 11. avgusta. Naprošajo se vsi, ki imajo srečke, da jih čim intenzivneje razpečavaj'0 in s tem pomagajo Jadranski straži. Srečke se naročajo pri Jadranski straži v Beogradu. Dragocen dobitek je zlata ura z monogramom - dar Nj. Vel. kralja Petra II. Vseh dobitkov, ki so prav lepi, je 1254. * Poročil se je v Pragi inž. Jan Hajšman, sin našega dolgoletnega odličnega sotrud-nika in znanega češkega političnega publicista g. Hajšmana z gospodično inž. Dou-bravku Hiibschmannovo, hčerko znanega češkega pokojnega poslanca, odvetnika dr. Hiibschmanna. Mlademu paru obilo sreče. * Italijansko ministrstvo notranjih zadev je dovolilo razpečavanje naslednjih listov v Italiji: »Vreme«, >Politika, »Slovenec« in »Obzor«. + Nevarna nevihta v Severni Dalmaciji. V sredo so po severni Dalmaciji divjale hude nevihte z nalivi in točo. Toča je okle-stila mnoge vinograde v okolici šibenika. Velika škoda je povzročena tudi v olivnih nasadih in je banska uprava že odredila komisijo, ki bo ocenila škodo. Iz Ljubljane u— Dr. Dragotin Treo na zadnji poti. Včeraj popoldne je množica odličnega občinstva spremila k večnemu počitku g. dr. Dragotin a Treota. Pred krsto je stopal Ljubljanski Sokol, na čelu mu starosta Kajzelj. Sokoli so nosili tri prapore, med njimi postojnskega in goriškega. Za krsto sta zastopnikov oblastev, korporacij in društev. Med drugimi smo opazili g. dr. Pu-ca, ministra na razpoloženju g. dr. Novaka, župana g. dr. Ravniharja, senatorja g. dr. Gregorina, predsednika apelacijskega sodišča g. Vrančiča, vseučiliškega profesorja g. dr. Polca, predsednika Odvetniške zbornice g. dr. žirovnika, zastopnika Notarske zbornice g. dr. Krevla, višjega državnega tožilca g. dr. Grasselija, predsednika Zveze naprednih starešin g. dr. Zalokarja in številne druge. Udeležba pri pogrebu je pričala, kakšne simpatije je užival zaslužni pokojnik med Ljubljančani. Ob odprtem grobu je izpregovoril poslovilne besede starosta Kajzelj, ki je očrtal pokojnika kot vzornega Sokola, od mladosti delujočega za sokolsko idejo in narodno prebujenje. Naj mu bo lahka žemljica! u— Filmska umetnica ga. Ita Rina je prišla v Rožno dolino na oddih pred sni-manjem velikega jugoslovenskega filma. Iznajdljivi vodja Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt je povabil umetnico, da si ogleda najnovejše modne čipke in druga ročna dela. Umetnica je bila zelo presenečena, ko je videla, da se izdeluje pri nas najfinejše čipke, kakršne se prodajajo po drugih mestih le kot inozemski import. Domenila se je, da bo nastopila v prihodnjem filmu v toaleti iz naših čipk, kar bo vsekakor zelo velika rei. 21-24 elitni kino matica Tel. 21-24 Danes ob 4., 7% in komična opera FRA BIAVOLO globoko znižane cene hladna dvoran; # železničarski upokojenci imajo pravico na 24 voženj po režijski ceni. S posebno odredbo je bil izpremenjen pravilnik o znižani železniški vozni ceni, tako, da ee prizna upokojencem in njihovim rodbinam, odnosno vdovam pravica do 24-kratnega potovanja na leto po režijski ceni. železniške direkcije bodo izdale osebam, ki prihajajo v poštev, še po en blok za 12 voženj po režijski ceni. SOLNČNE OPEKLINE zdravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. * Jama pod Babjim zobom. V nedeljo 21. t. m. bo slovesna otvoritev nove velezani-mive poti s Kupljenika čez Zagon v najznamenitejšo kapniško jamo v Julijskih Alpah, jamo pod Babjim zobom. Svečanost sta pripravili SPD Radovljica in zdraviliška komisija na Bledu. Skupni odhod udeležencev z Bleda bo ob 8. zjutraj izpred trgovine Repe, odnosno hotela Pe-trana na Mlinom. Vstopnina v jamo znaša 2 Din za osebo. Do ja.me je 3 ure hoda. člani SPD in vsi prijatelji narave so vabljeni k otvoritvi. ♦ Morilec Oblonšek je izročen zagrebškemu sodišču. V sredo so privedli v Zagreb Ambroža Oblonška, ki je pred tremi meseci v zagrebškem predmestju umoril vdovo Ano Pekšičevo in hudo ranil svojo bivšo prijateljico Korenovo. Morilca 6o aretirali na Dunaju in je bil ves čas v zaporih ta-mošnje policije. Zagrebškim policijskim uradnikom je zatrjeval, da je umoril Pekšičevo v silobranu, ker ga je hotela napasti s sekiro. ~ Zvočni kino Ideal J Danes ob 4., 7 in 9% uri vojaška burka Kačmarek Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. = Zvočni kino Dvor Telefon 2730 Danes ob 4., 7. in 9. uri vesela opereta VIES1E1LA SIRCA Vstopnina v parter 3.50 Din ■fr Ruško letno gledališče je velevažna prosvetno-vzgojna ustanova. 30. številka »NAŠEGA VALA«, ki je pravkar izšla, prinaša kratko poročilo s pestrimi slikami o tej naši severni postojanki gledališke kulture. —V čarobno pokrajino Gorjancev nas vodi Viktor Pirnat. Poleg kratke zgodbe Janka Kača: Krača sv. Antona je pri-občeno nadaljevanje Kresalove novele: Razbojnik Celestin. Revija prinaša važno opozorilo direkcije pošte in telegrafa vsem radijskim poslušalcem. Kakor v vsaki številki, najdemo tudi v tej najnovejše modne kreacije. Revijo zaključuje 12 stranska priloga s programi vseh evropskih najvažnejših postaj in razpored vseh oper, operet, slušnih iger in koncertov, ki bodo predvajani v tem tednu. Vsi, ki se zanimate za radio, gledališče, film, šport in modo, pišite še danes, da Vam pošljemo brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko te naše edine ilustrirane tedenske radijske revije. Naslov: Radijska revija »Naš VAL, Ljubljana. + Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. propaganda za naša dela, čudila se je, da je v Ljubljani videti tako malo domačih čipk in toalet, okrašenih z domačim delom. Obljubila je, da bo prijateljicam in znankam v Beogradu razkrila vso lepoto naših čipk. Pri izberi čipk je dovolila, da so jo fotografirali, kar so storili pozneje še enkrat, ko je imela toaleto iz čipk. Te slike so razstavljene v Tičarjevi pasaži v šelenburgovi ulici med ročnimi deli Državnega osrednjega zavoda. Zbujajo splošno pozornost, razstavljena pa je tudi ocena o čipkah, ki jo je umetnica sama napisala. u_ Krvensiveni turnir šahovskega kluba »Triglava« je končan. Udeleževalo sega je 19 igralcev. Klubov prvak za letos je postal mladi Jože šiška, ki je dosegel 16 in pol točke od 18 možnih. Sledita Erker in Kitek (14 in pol), četrti je Tavčar (13 in pol), peti Remškar (12). Remškar je zaradi bolezni odigral le 12 iger, ki jih je vse dobil, žal ni mogel nadaljevatii in tako ni prišlo do zanimivega dvoboja šiška-Remškar. šesti je Ferfila (11 in pol), sedmi in osmi sta Bajec in Schmautz (10), deveti, deseti in enajsti so Jančar, Lukič in Naglič (9 in pol). Klub, ki slavi letos 10-letnico obstoja, je e tem turnirjem in drugimi šahovskimi prireditvami v tekočem letu pokazal veliko agilnost. u— Emigrantom. V nedeljo 21. t.m. ob 7.30 se odpeljemo z glavne postaje na Vrhniko, kjer se poklonimo pred Cankarjevim spomenikom. Popoldne bo narodno -obrambni sestanek pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Povratek ob 21.11. Pridite ! Organizatorno - propagandni odsek SJEU. u— Poročila sta se g. Avgust Ludvik, bančni uradnik v Ljubljani, in gospodična M al vi na Rotova . u_ Viška občina začne danes e popisovanjem vseh stanovskih prostorov in gospodarskih objektov ter pričakuje od občanov, da bodo dali popisovalcem vse potrebne podatke, popisovanje se izvaja po predpisih zakona o namestitvi vojske in mornarice. u— Avtomobilska nesreča na Črnučah. »Jutro« je včeraj poročalo o avtomobilski nesreči na Črnučah, katere žrtev je postal 15'letni učenec III. razreda meščanske šole v Ljubljani Stanko Oražem, sin uslužbenca mestne cestne železnice, stanujočega na Črnučah. Avtoizvošček Šmalc iz Ljubljane je prehitel avto št. 2. — 407 pri hiši posestnika Ivana Mavriča na Črnučah, za-vozil pa je tako daleč na levo, da je ob cestni ograji zagrabil Oražma in ga skoraj zmečkal. Oražem je dobil hude poškodbe na glavi, prebita mu je bila lobanja, leva roka je bila zlomljena na dveh mestih in močno poškodovana tudi desna roka. Od orožniške postaje na Črnučah je bilo o nesreči obveščeno državno tožilstvo, ki je včeraj popoldne odredilo sodno komisijo, da je na ilcu mesta izvršila lokalni ogled in v mrtvašnici obdukcijo trupla ponesrečenca. Proti lastniku avtotaksija bo uvedeno kazensko postopanje zaradi neprevidne avtomobilske vožnje. u— Koruzni zdrob za saharin. Razni poklicni in priložnostni sleparji ki iščejo plena med lahkovernimi ljudmi, se zelo radi ukvarjajo, zlasti z nepoštenimi kupčijami, z raznim tihotapskim blagom, ki se dobi na rednem trgu za razmeroma visoke cene. pod roko pa pogostokrat za majhen denar-Približno tako pogostokrat, kakor goljufajo te vrste neprotokoliTani trgovci državo, pa sleparijo tudi svoje odjemalce. Pred dnevi je podoben prodajalec obiskal neko trgovko z jajci v Florjanski ulici in ji ponudil pol kg saharina za 120 Din. Ko je kasiral izkupiček iin izginil, je trgovka odprla zavitek, a v njem je na svoje veliko razočaranje našla namesto saharina koruzni zdrob. Policija poizveduje za sleparjem. u— Nesreča pod motociklom. Na Vodnikovi cesti v Šiški je včeraj okrog poldneva neki motociklist podrl 5-letno po-sestnikovo hčerko Marijo Kosančevo. Dekle je hotelo tik pred motorjem preteči cesto, pa jo je po nesreči zajelo vozilo, da je dobila precej težke poškodbe po glavi in je obležala v nezavesti. Reševalci so jo prepeljali na kirurški oddelek. Mala Marija je po vsej verjetnosti dobila pretres možganov. Iz Celja e— Smrt g. Viktorja Schvvaba. V sredo je umrl v Celju v starosti 81 let znani lastnik tovarne kisa vZavodni in hišni posestnik s■ Viktor Schwab, potomec stare celjske rodbine. Pokojnik je bil zaradi svoje solidnosti in konciliantnosti splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob 17. na mestnem pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin, svojcem iskreno sožalje. e— Karambol avtomobila in motornega kolesa. Včeraj dopoldne ee je peljal šofer Viktor železnik s tovornim avtomobilom tvrdke Westen iz Gaberja po Aškerčevi ulici na postajo. Ko je privozil do križišča Cankarjeve in Aškerčeve ulice pred pošto, je pribrzel izpod železniškega viadukta proti pošti z motornim kolesom 18-letni trgovski pomočnik Mirko Lednik iz čreta pri Celju. Motorno kolo je zadelo v zadnji del avtomobila e tako silo, da se je zlomila deska na avtomobilu. Lednika je vrglo na hodnik ob javnem nasadu. Z glavo je treščil ob betonski obzidek in si prebil lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. e— Dve nesreči. Ko se je vozil 38-letni dimnikarski poslovodja Metod Kroflič v sredo zvečer s kolesom iz Vojnika v Celje, je izgubil ravnotežje ter se pri padcu občutno poškodoval po glavi. 49-letni dninar Alojzij Senegačnik iz Socke pri Novi Cerkvi pa je pri nakladanju sena padel z lestve in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Rože z juga« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Egipčani v Mariboru. Dne 26. t. m-prispe v Maribor na svoji evropski turneji 12 avtomobilov egipčanskega avtomobilskega kluba. Med udeleženci sta tudi princ Abdel Monein in ekselenca Mohamed Ta-her Pache, predsednik egipčanskega avtomobilskega kluba. a— Iz sodne službe. Uradnica pri tukajšnjem okrožnem sodišču Leopoldina Bernovič je premeščena k zagrebškemu apelacijskemu sodišču. a— Modna revija senzacija Mariborskega tedna, če pomislimo, kako izredna privlačnost je bila modna revija na letošnjem ljubljanskem velesejmu, lahko trdimo, da bo modna revija na IV. Mariborskem tednu prava senzacija Maribora. Modna revija ima predvsem namen povdariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Razstavljene pa seveda ne bodo samo toalete, temveč tudi vse druge modne potrebščine od čevljev do klobukov, krzna, dežnikov in vseh drugih malenkosti, ki jih rabi dobro oblečena dama. a— Naknadna prisega vseh vojaških obveznikov bo v petek 2. avgusta ob 10. na Gambrinovem vrtu. K zaprisegi morajo priti vsj še nezapriseženi, rojeni od 1. 1886. do 1914-, ki so odslužili svoj rok ali so bili oproščeni siuženja. K zaprisegi je prinesti vojaške izprave, domovnice ali kakšne druge dokumente. a— O starinskem kamnu na dvorišču »Domovine« na Glavnem trgu je ugotovil arhivar prof. Baš, da izvira iz leta 1764 in da predstavlja šermo sodarja z orna-menti grozdnih jagod ter soda. V toliko je korigirati naše svoječasno poročilo. a— Velike kolesarske in motociklistične dirke bodo 4. avgusta na progi Maribor-Kunguta-Maribor ob proslavi 15. obletnice Peruna. a— Truplo neznane ženske je naplavila Mura pri Melincih. Ženska je bila okrog vratu čisto črna in ni izključeno, da gre za zločin. a— Zaradi pripravljalnih del za Mariborski teden se zapreta Prešernova ulica med Aleksandrovo cesto in Maistrovo ulico in Razlagova ulica med Cankarjevo in Ciril Menvedovo ulico. a— Gradbeni dovoljenji sta dobila Angela Dergančeva za dvonadstropno stanovanjsko hišo v Gosposvetski in dr. Maari-nič za enonadstropno stanovanjsko vilo v Koroščevi ulici. a— Z avtokarom v Slovenske gorice pohitijo Mariborčani v nedeljo 21. t. m. Cena Din 50,— za osebo. Prijave in informacije pri »Vodstvu avtobusnega prometa«. Glavni trg 26, telefon 22-75. Izkoristite ugodno priliko za izlet v prekrasne Slovenske Gorice in obisko Ptuja, Ljutomera, Slatine-Ra-dencev, Gornje Radgone. Sv. Trojice, Sv-Lenarta itd. a— Pasji davek za letos je poravnati do 31. t. m- pri mestni blagajni. Po 1. avgustu se k temu priključi še globa 100 Din. lika vroSIna zmanjšuje veselje do jedi in utruja telo in duha. Da ohranite tudi poleti telesno in duševno svežost. pijte redno mrzlo OVO-MALTINE, ki posveži in pokrepi telo in živce. Pijte mrzlo OVOMALTINE Ljudski zavojček Din 7.25; majhna doza Din 13.—. Iz Kranfa r— Ministrski predsednik v Kranju. V torek'popoldne je dobil hotel Jelen < obisk odlične družbe. Na svojem povratku z Bleda se je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič s svojo družbo ustavil v hotelu »Jelen«, kjer so visokim gostom servirali na senčnatem vrtu mal prigrizek. Predsednik vlade je bil dobro razpoložen in je bil presenečen nad izborno postrežbo, ki jo je izrecno pohvalil. Po kratkem postanku je družba odpotovala v Ljubljano. r— Avstralska pisateljica v Kranju. Med letoviščarji v Kranju je tudi avstralska pisateljica miss Mande Fitzshording iz Sidnea ki z velikim zanimanjem proučuje folkloro ter zgodovino Kranja in okolice. Stanuje v hotelu »Jelen«. Iz Kamnika ka— Otvoritev novega kopališča bo v nedeljo popoldne. Novi povsem moderno urejeni kopališki bazen so zgradili kot prvo napravo pri restavraciji nekdanjega kamniškega zdravilišča. ka— Glas iz občinstva. Vsi kamniški uradi imajo v poletnem času neprekinjeno uradovanje od 8. do 14. Tudi odvetniki so se odločili za isti čas, samo davčna uprava ima še deljeno dopoldansko in popoldansko poslovanje. Za stranke, ki prihajajo iz daljne okolice po uradnih opravkih v Kamnik, je to zelo neprikladno. Prejeli smo že več prošenj, naj bi bilo v poletnih mesecih tudi uradovanje na kamniški davčni upravi nedeljeno- štiri e neznani utopljenci Ljubljana, dne 18. julija- Kronika nesreč beleži letos izredno veliko število utopljencev in zadnji čas skoraj ne mine teden, ne da bi Policijski dnevnik, ki ga vsak dan objavlja uprava policije v Ljubljani, prinesel vest o najdbi neznanega trupla v kateri izmed naših rek. Poizvedbe v številnih primerih doženejo, da je šlo za samomor, še večji delež pa imajo nesreče pri kopanju. Vroči dnevi so krivi, da romajo dan za dnem cele trume ljudi na bregove rek, a med kopalci je zmerom mnogo takih, ki niso vešči plavanja, pa so obenem preveč predrzni, da ne bi v vodi poiskali tudi nevarnejših mest. Vsej javnosti naj bo tole poročilo v opomin, da je treba pri kopanju zlasti neplavačem največje previdnosti, starše pa še posebej opozarjamo, naj ne puščajo otrok h globokim vodam. Drava je naplavila pri takozvani Kiseli valti pri Ptuju neznano utopljenko, staro 40 do 45 let in visoko do 160 cm. Truplo je ležalo že 3 ali 4 tedne v vodi in je bilo v precej razpadlem stanju. Ženska je bila oblečena v obleko iz temnomodrega tiskanega blaga, od katere pa je ostal samo še majhen del preko ramen. Na levi nogi je imela še visok šoln na zadrgo iz svinjskega usnja. Za identiteto nesrečne neznanke poizvedujejo -orožniki v Ptuju. — V potoku Radovni pa so 15- julija našli blizu sv. Lovrenca na Pohorju čisto razpadlo truplo neznanega dečka, ki je moral biti po zdravnikovi sodbi 13 do 14 let star in slabo razvite postave. Truplo je bilo povsem golo, v bližini pa so v vodi našli še kos modrega predpasnika, kakršnega nosijo kmetje na Dravskem polju in v Slovenskih goricah. Dvoje trupel je zadnje dni naplavila Mura v Melincih pri Črenšovcih. Tam so 11. t. m. našli moško truplo, ki je bilo po vsej verjetnosti že dober teden v vodi. Utopljenec je bil okrog 35 let star, do 1S7 cm visok in precej dobro razvit. Nekaj dni prej pa je Mura naplavila truplo neznane 25 do 2S let stare, 165 cm visoke utopljenke, ki je bila že 13 dni v vodi. Ženska je imela na sebi karirasto obleko in srajco iz belega platna, a bila je brez obuvala in brez nogavic. Za indentiteto obeh se zanima orožni-ška postaja v Črenšovcih- Značilno za to žalostno statistiko je, da so vsi utopljenci pripadali delavskim slojem- Ljubezen do rodne grade. Vsi pravimo, da goreče ljubimo svojo domovino. Žal pa naša dejanja niso vedno v skladu s to našo trditvijo. Ljubezen do domovine je tedaj tvorna, če jo izvajamo povsod, kjer nam je dana prilika. Koliko naših ljudi hodi na letovišča v Dalmacijo, v Bosno in v daljnjo južno Srbijo. Mnogi naši ljudje imajo širom naše velike domovine neprestano opravka in potujejo iz kraja v kraj. Vsi lahko sodelujejo pri propagandi za naše kraje, za lepote naše zemlje s tem, da zahtevajo v vseh hotelih, restavracijah in kavarnah in sploh v gostilniških obratih album Slovenije, ki je pravkar te dni izšel in ki je pravi umotvor tiskarske umetnosti. Zbirka »Naši kraji« ima 87 reprodukcij naših najboljših fotografskih amaterjev Kraševca, Ravnika, Planinska in drugih. Ni ga lepšega zrcala naših krajev in lepšega priporočila naše zemlje. Zbirka spada zaradi tega v vežo in v čitalnico vseh hotelov širom vse države. P/vi orofi zadnjemu . • • Zagrebški akademiki jo letos v državnem prvenstvu vozijo izredno dobro. Znani so kot moštvo, ki goji sicer lep nogomet, morda najlepšega v Jugoslaviji, obenem pa gre glas o njih. da niso borbeni, da polagajo vse preveč važnosti na slog igre, medtem ko jim je na cilju mnogo manj ležeče. Ocitod fraza, da v lepoti igre umirajo. Letos kaže. da so si premislili. Trenutno so v vrhu tablice. Sicer imajo nekaj tekem več kot Gradjanski in Jugoslavija, toda s tema dvema je njihov položaj v tablic: najboljši izmed vseh. Vprašanje ;e. ali se bodo v tem večnem prerivanju po tablici utegnili obdržati pred vse—ali bodo zmogli toliko borbenosti, da \idrž';> v težki konkurenci do konca. Moštvo Gajerja. Petraka. Medariča in dru2ih, ki so že ponovno oblekli državni dres. --.a nočno privlačno silo na nogometno ,bč:r.stv:. Gledalci r.e odhajajo nikoli razočarani s tekem, v katerih igra Haik- Rdeče moštvo lahko tudi močno izgubi. lahko podleže impulzivnejšemu na-srromiku. toda vedno pokaže vsaj lepo igro. pokaže nekaj pozitivnega nogometnega zrar.:a. in če že ->: dleže. se lahko potem vsakikrat ugotovi: bila je lepa igra, naoeta borba, borba različn:h sistemov, pa s.ju'0 vsemu dober nogomet. Čmc-beli so sčasoma ustvarili tradicijo, da za Haska ni točk v Ljubljani. Sami so jih kruto potrebni, pa se bodo potrud:li. da utrgajo r-di te dve ^tradicionalni«. Borba bo "torej velika, na sooredu je v Ljubljani zouet velik sportm dogodek. Veselimo se ga! V pred tekmi ob 16. bosta nastopila v prvenstveni borbi finalist II. razreda Sloga V Celju igrišče SK. Celja ob 17. SK. Olimp—Athletik s. k. Službe.joči odbornik g. Jegrišnik Albin. Odobrijo se prijateljske tekme: SK. Hrastnik—SK- Celje 21. julija v Hrastni-iru, _ SK. Amater—VSK. Triglav, Ljubljana 21. julija v Trbovljah. SK Radomlje _SK. ilengeš 21. julija v Radomljah. Za pregled igrišča se določa g. ilartelanc. Naknadno se odobijo prijateljske tekme SK. Laško—SK. Jugoslavija 14. julija v Laškem in SK. Bratstvo—VSK- Triglav, Lnioliana 14. -ruMja na Jesenicah. — SK j J Ko-.-lnar—ASK. Gorenjec 14. julija na Jesenicah. Odobrita se poskusni tekmi SK. Lendava—SK. Sloboda Varaždin 2-8. julija in ŠK. Lendava—SK. P tu j 4. avgusta obe v Lendavi. ■anj.ski Korotan. "V nekaj vrstah Za ned^l!-i:e drž. prvenstvene tekme so določeni naslednji sodniki; za Beograd Tomič. za Osijek Fa'- za Zaareb Zivko-v i. za Ljubljano ta Rakič (zamenik Sare- nac). „ _ , Za nogometno tekmo med Zagrebom in Ljubljano je vladalo že dva dni precejšnje zar:manj'e. Tekma je zaradi priprav na igrišča določena na prihodnjo sredo. Upaj- mo. i2 bo to pc: šlo: Organizacija pa vsaj doziaj ni bal odlična. ^ Zaradi svoj-lasne odznditve nekaterin Tizinih tekem je moral J N S nanovo določiti termine teh tekem. Med prizadetimi je tudi trikrat naše Primorje. ki ima po novem dne 2S. t. m. tekmo z Jugoslavijo, dne 4. avgusta tekmo z Gradjanskim, obe v Ljubljani ter 11. avgusta te-krno z osiješko Sla-v : v Osijeku. Službene objave LNP (Predsedstvo). V nedeljo 21. -ul. i se določijo prven- Primorja ob 17.30. ASK. Primorje—Hašk. Zagreb Dovoli se ptredtekma. službujoči odbornik z. Slanovec, nadzor nad "tlagaj.no g. Kačar. ASK. Primorje mora postaviti deset rediteljev. Irrisče SK. Slovana ob 9. SK. Sloga— SK Korotan. Kranj, fv kolikor se kluba drugače ne soorazumeta . Službojoči od-bomik z. Dolenc. SK. Sloga mora postavit- osem rediteljev. V Mariboru igrišče SK. Svobode ob 17. 30. SK. Svoboda—ŽSK. Hermes. Službo-jočega odbornika določi O. O. Maribor. prvenstvena tekma VK Olimp: SK Atletik v Celju. Službeno iz okrožnega odbora LXP v Celju/. V nedeljo "21. t. m. ob 17. se bo pričela na Glaziji v Celju zaključna drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Atleukom. Službujoči odbornik 2. Albin Jegrlnšek. Vsak klub določi po 4 starejše in resne reditelje, ki morajo opravljali rediteljsko službo brezpogojno do konca tekme. Reditelji se morajo javiti pred pričerkom ia ob zaključku igre službujočemu odborniku. Gledalci, ki bi se vedli nedostojno in žalili sodnika ali igralce z izrazi. ki ne spadajo na igrišče, bodo s silo odstranjeni s prostora. Vstopnina znaša L>ia 6. —. za člane pa. ki predložijo člansko izkaznico. Din 5. — Prijatelj.ko srečanje med Reko in Grafiko. Na igrišču Reke se b sta v nedeljo v prijateljskem srečanju pomerili Reka in Grafika. Grafika si je priborila letošnje prvenstvo delavskih klubov v banovini ia je brez dvoma poleg Reke najboljši klub II. razreda. Ker so bila še vsa srečanja med njima nad vse zanimiva, obeta tudi ta lep športni užitek. Službeno iz 50 L S'P. Delegirajo se k tekmam 21. julija: V" Ljubljani Pri morje-Hašk stranska sodnika Jenko. Koser: za predtek-mo Macoratti; ob 9. na igrišču Slovana Sloga-Korotan Čamemik po sporazumu), kolikor se kluba glede igrišča drugače zmenita. naj se sodnik ravna po objavah klubov: v Mariboru Svoboda-Hermes Jordan: V Celju Olimp-Atletiki delegira SO JNS. rez. Veble; v Radomljah Radomlje-Mengeš Marcela"c. ki naj obenem izmeri Igrišče v svrho verifikacije. — Lukežič l■ r. Ljubljanski olimpij-ki pododbor. Danes važna seja ob 20. v posebni sobi kavarne Emona. SK. Ilirija, (Težkoatletska sekcija). Redni treningi bodo zopet na velesejmu v odprtem paviljonu od danes dalje. Vsi člani se pozivajo, da se ga zanesljive udeleže ker bo v mesecu septembra državno prvenstvo. Ž. S. K. H«»rme- (nogometna sekfjja) Danes ob 20- uri pri Kočarju stroso obvezen sestanek vseh igrače v. Po sestanku seja sekcijskega odbora. S. K. Jadran. Danes ob IS. strogo obvezen trening za vse igrače. S. K. Svoboda. Danes ob IS. obvezen trening. Ob 20. članski sestanek v zbornici. Važno radi nedeljskih tekem. I. moštvo gostuje na Jesenicah. Po sestanku važna seja odbora. Sokol na Rakeku je priredil v nedeljo 14. t. m. v svrho proslave lOIetnice otvoritve svojega doma odlično uspel nastop z vrtno zabavo. Zbral se je ves sokolski Rakek z okolico. Starosta Pr. šušteršič je otvoril nastop s toplim pozdravnim govorom, poudarjajoč pomen Sokolstva na Rakeku in vzgojno vrednost sokolske misli. Sledil je nastop dece. članic in članov z vzornimi prostimi vajami, ki so vzbudile j pohvalo vsega občinstva. Po telovadbi na orodju, ki so jo strumno izvajali člani ra-keškega Sokc-Ia. se je razvila prisrčna domača zabava, za kar gre posebna zasluga neumorni godbi Sokola na Rakeku. Pavze je izpolnil kvartet iz Loža, tako da ni zmanjkalo ne petja, ne glasbe in da je ves čas vladalo prav veselo razpoloženje. Sokol Dravograd - Meža. \"a večer pred sv. Cirilom in Metodom je imel Sokol pri Sv. Križu kresovanje s sodelovanjem pevskega in tamburaškega odseka. 14. t. m. pa lero obiskani javni nastop, v lepem številu je bilo zastopano tudi društvo iz Gu-štanja. V začetku sta pred zbranimi vrstami govorila starosta in župni zastopnik Fomažič. Telovadne točke so bile do' ro 'izvedene. Po nastopu se je vršila prijetna zabava. SokoUka četa pri Sv. Barbari v Halozah je imela v nedeljo letošnji prvi telovadni nastop s sodelovanjem matičnega društva .z Ptuja. Člani ki so sami kmečki fantje, so izvajali proste vale prav dobro. Prireditev je poselilo tudi mnogo meščanov. Strupene jagode je zaužil. V ptujsko bolnišnico so pripeljali dve in pol leta starega posestnikovega sinčka šetarja Martina od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki se je zastrupil s strupenimi jagodami. Zastrupljenje je bilo tako hudo. da je deček od bolečin kar besnel. Zdaj se mu je stanje že znatno izboljšalo. j Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. zgodovinski film i Henrik VIII-r. Predigra kulturni film in Foxov tednik. j— Palec si je odsekala pri sekanju drv služkinja Meznaričeva Ivana v VičavL. Prepeljana je bila v bolnišnico. j— Z nožem ga je. Nedavno je priredila gasilska četa na Polenšaku domačo veselico in je bil gasilec Petek Ivan iz Po-lancev določen za reditelja. Pr. vzdrževanju reda pa ga je nekdo Izmed gostov sunil z nožem v levico tako močno, da mu je v zaprastju p-rerezal kite. Poškodovanca so prepeljali v ptu-sko bolnišnico. DEVICA MARIJA V POLJU. Na Vidov dan smo imeli razvitje prapora podmladka JS- Za to lepo slavnost je učiteljski zbor prav dobro pripravil šolsko mladino. Poseben vtis je ' napravil na prisotne govor župniki g. Mu 11 i rja. ki je po blagoslovitvi prapora obrazložil pomen JS in izpodbujii mladino k ljubezni do našega morja. Za tem je kum g. Resman z lepim nagovorom I izročil prapor zastavonoši, čemur je sledila Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas ooazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. S. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj-visjo. dnue najnižjo tenjperature. ' IS. julija Ljubljana 7, 761.0. 19.0. 75, SE2, 3.--; Ljubljana 14. 75S.0, 29.0. 45. S2. 6 —. —; Maribor 7. 759.4. 21.0, 70. O. 10, —, —; Zagreb 7. 760.2. 21-0. SO. V»"N\Vl. 0, —. —: Beograd *7, 760.6, 26.0, 50. O. 0. —, —: Sarajevo 7, 764.1, 15.0, SO, O, 0, —, —; Skoplje 7. 761.6. 22.0. 60. O. 0, —: Kumbor 761.0. 27.0. 50. NNmW3. 0. —. —: Solit 7. '761-0. 27.0, 50, El„ 0. —, —: Rab 7. 761.4. 24.0. 60. NNE2. 0, —. —: Rog. Slatina 7, —. 16.0. 98, \V2. 0. —. —. Temperatura: Ljubljana 31.0. 17.6: Maribor 2S.0. 17.0: Zagreb 34-0, 19.0: Beograd 32.0. 20.0: Sarajevo 30.0. 11.0: Skoplje 32.0, 15.0: Kumbor —. 21.0: Split 33-0, 22.0; Rab —, 22.0: Rog. Slatina 29.0, 15.—. Iz žlvlisitia m dežel" Iz Ptuja j— Osebna vest. Od tukajšnega sreskega načelstva je premeščen zr/aničnik g. Struc Ivan k sreskemu načelstvu v Kamniku. G. Struc a bosta težko pogrešala Glasbena Matica in dramski odsek Sokola. j— Renoviranje fasad. Glede na bližajoče se prireditve (v avgustu 65 ietniea gasilske čete in septembra kmetijskoobrtna razstava), je mestna občina pozvala lastnike hiš. da popravi-o fasade. Lastniki hiš so se v veliki meri vabilu odzvali in izvršili potrebna popravila, želeti je le še. da bi tudi mestna občina sama renovirala ~a himna JS. ki je zaneu vsa šolska mladina. LESKO VE C PRI PTUJU. Poročila se je pretekli teden gdč. Milena Vobič, učit. abi- turientka. hčerka šol. upravitelja na Les-kovcu z g- Franjom Rakom. dipl. tehnikom v vojnem arzenalu v Cačaku. Poročne obrede je izvršil ob veliki udeležbi sorodnikov g. Ferdo Pšunder, župnik iz Ruš. No-voporočencema obilo sreče! ta h-r 1 O im- m. Petek 19. julija. Ljubljana 12: Operni zbori na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas. obvestila. — 13.15: Instrumentalni soli na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 19: Magistrov trio. _ 18.50: Xekai zabavnih anekdot (Janko Kač — 19: Ca«, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 20: Prenos iz Zagreba. — 21.30: Cas, vreme, poročila, spored. — 22: Operne fantazije na ploščah. Beograd 16: Ples. — 10: Plošče. _ 29: Narodne pe-mi. — 2".30: Igra. _ 20.50: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. _ Zagreb 12.10: Plošče — 20: Celo. _ 20.30: Moški z^or. — -21.30: Klavirski kvintet. — Praga 20: Vojaška godba. — 20.30: Operetna elasoa. — 2L30: Koncert Češke filharmani-je. — 22.30: Plošče. _ Varšava 20.10: Lahka godba. — 21: Sirnf. koncert. — 22.10. Fallova glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 16.15: Plošče. _ 17.?0: Pesmi. _ 19.25: Komorna glasba. — 20: Pester program. — 22.40: Simf. koncert. — 23.45 : Jazz. — F^riin 20.45: Nepozabn- besede in melodije. 23: Ples. — Miinchen 20.45* Zvočna iera. _ 22.3 >: Bach. — 23: Iz Stuttgafta, — gtntt-sart 20.15: Schumann in Kebbel. — 24: Lahka glasba. — svouu Pc pravilo fasade na vojašnici je skrajno potrebno. j— Kopalci, pozor pred tatovi: Trgovski potnik škrab Rudolf iz Studencev pri Mariboru se je na potovanju skozi Zupečjo vas kopal v potoku Polskavi. Odložil je prtljago in obleko v bližnjem grmu in se nat-otil na nasrrotno stran potoka. Ko se je vrnil je videl, da mu je neznanec odnese! obleko s perilom vred in okoli 200 Din gotovine. Samo dve mali besedi, ki pa toliko pocenita vsaki mladenki, ki hrepeni no srečni cmožitvi Moškega vedno privlačuje ma£ns-vpliv mehke, svetle, bele kože in Danes lahko vsaka žena naglo nežne pc.':, podvoji svojo privlačnost z uporabo nove kreme Tokalon, bele barve (n: mastna). Zs v 3 dneh je presenetljiva izprememba. Razširjene znojnice. zajedalci ter od naporov povzročene gube izginejo, kožno tkivo Da postane nežno in belo. Poizkusite tudi '-01 i.1, p^r.i r ."'-ri-^v ' -I- c;a.me. Pt»-ittc« strokoT-:v< i arko.; ?o- n-iit- -i '«i-L Jatra r<>i »Sca^ba ia r«r-:Iaro<. 1(311 .-16 Sobica ; korvi laico t jf-k.A-i-s okraj«. Sastor v cnri jCti. j Hura. tSI55-f3 Opremljeno sobo l^no. nčDo. takoj i>i'ij.m ri^p.^ia. Pciijitiki aa.stp ■S L tSt56-33 Trso\-ski vez i Obratnega r-TiiDanj- \ .iSt.jV V Ogl- O i' -j i^ra. mzenj-erja j T-i.Tr.-. 1 ..i O t i :£+ aobrc Z.'. pa.ro ic .•.--.•.• isuti refl^k" Boet. Ffc'x-- ss jcaa pc<. »Ing.uier«. V^sicv t >ilC«-l t Pošteno dekle £.vr.;«i f-ra prola. r»e-£■--...1 Hartiager. Maribor' Alekiacirova, 1614C-6 •.■■■■•■ r.z:- ~<'~o'~ v•:•;-.i-Je ic gmlilnt. ir v i^-r-in: ^'jj-i^i.- ■ri. oitL ! ni privicno k miil dmilni. | . Jutra. ! M 47-2 j G. Th. Rotman: Pobegli cvetlični lonec 3e«eda 1 Dia Jarek 2 Dia ta 5i?rc tU Ja.aaje aaslova 5 Dia Vaimaniši tnes«i 17 lin. Kopalnico fcsr-an kompleti!« ali r«. i m rce dele. Ponc.ibe aa i osi. odd. Jiitra f«>i iifro ! >Ko«wis:ca<. 16042-7. Posojila 400 Din gle dekle na sto;« jm«?-stro pfHE mesečn-ma o-i-p!:i '»vanja. PomjTO« pd "r>in J«V.*i/. kupim sa ;a.ko;5r,;o g*r.>-«vico. Ssa"5M pocTi^ib*? 3 a»ve«ibo ^ece aa. oci. od! »Vb-iemtic. 1617S-16 Beseia 2 Din. davek 2 Dia za šifro ali dajaaje aaslova 3 Dia. Najiraajii uesek 20 Din. Mucika! Veselim ?e aa Tebe. 3o-lan sem bil Ocrceti. Poljub. ' 161(2-24 ?e«eda 1 Oin. lavek J Din j Din. ia Šifro ali dajanje lasiova 3 Din Najmanj cesek 12 Din Chevrolet avto 1 m.r«->: ; i. ijitaiaiaa. 4 vra- ' ' t-n 11 Vm :;-ri>- ; dam za 4'. <>■ Ki. Poeodbe aa Snacko "eeea:..!,k. pto'. i IfV Již-tO Vsaka keaeZ t rte"] a dajaoj1« daasi«TT» Li u kio pa 6 Dso. (tSO; J Parcelo aa .Jeiiot pn:«ijim seio n --dno. FoLave « Mala vas 50. IČLoo-iO l/l Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. za Iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najnraajši znesek 17 Dio. Bel svilen pinč se je kgnba. O-Mič aa Po- IJaa.sk: cesti -K. a J Sirovo naju je pahnil v čoln in odve-slal. Tako sva vendarle zapustili otok — a kako! Prijeti, zasaeeni kakor najhujši zloil-inki! In v smrtnem strahu, kaj bo z nama! Zaman sva mu skušali pojasniti, kako in kaj. »Seveda, seveda!« se je nama ro^al grdi človek. »Te bajke lahko pri{K>vedujeta redarjem! Jaz vama ne sedem na limanico!« Beseda 1 Din. davek 2 Din ;a šifre a!' da:anfe naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Oin Eabim takoj ; van-n suhih borovih : -.v I.—TI vrste. deb-H''~t 59 78, 80 mm, Pontte r. 1 vi- Hranilno knjižico Ljnbljan. kreditne ai Ko :J20lC» želim bitro prodati. Pri takojšnjem plai-ilo dam za .>> o-istotkav. Pottadbe pod »Tikc:icje pia."H?f oa ogi. odd. J&tra. i6«:SS-16 m t J 3eseda 1 Din. davek 2 Din. >.a Sifrr ali dajanje aaslova 5 Oia Na;s:anii« niesek 17 D.n Stanovnnie v T. aaiisiropja o»idam * 1. avgusti m stranki i oseb. L; .1'. Jaaa. L^odvorska 3. 10172-31 Dve sobici in kuhinjo -'idam v podnaje-m v ce-n-:ra mesta. v oeL od i. Jutra. j6152-3t Ploho I tZOTbil od Vi.Ja .}o tiac-li^. F najditelj oaj prosi aactsuii c«>ia-I-ao Za! "ei. Vid. 5ta-aeziče iS 38170-28 V ogl. oddelka -Jntra naj dvitmek* t. Avnst. 3rei:-..i>«a BSA„ Blasajaa. Siižiaa zoreajske-Z'% i:lo-:vora. Dober - sii-žek. Dota. E>ecar Criavaa. L"i:e~aa kaitera. Disk-etoo 9). Eksistenca Fri- zerka. Goto-riea takkjJ IS, Am rtaaka, Slrao irv-Ijenje X. T. y.i«i*or?tT-o. PciJeta.-st. P:«sre-!oik. Poštena. Sena jivljenje. ?m-rst;.'-!. Stalno a-.^sto. Stalen ic t«>'en plačnik. , JS'1 ri-^tr :na STa-IhUl 1- T>r-»r-a.v. Faki-.; Tak--j«nje -'-a."iio. Tkaiafra. T""-š":=tii Uffodoa !»c\. C dana. Ud-obeo docnek r?'-.ina -ena. Ve«t—^ r«-jtr— IjTv.n. V^sren ic arfen ie-taflZadava 14 Z ve.T>t-nimi srrioevaii. Zncacojst p*?stracska stvaj it». Telefon S aha drva. Jt ^^ premog. sarbepakete f ^ dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva uL št. 5 v četrtek, dne 15. julija t. L po kratki, mučni bolezni, mimo v Gospodu"' zaspal. PogTeb draeega pokojnika bo v soboto. 20. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Lesce, 15. julija 1S35. Ana Ažman, roj. Peternel. soproga. I 1 Din. davek 2 Oin 13 ši*rr lii lalanre naslova * Din V»'mani?l r? m a Sobo oddam teko;, iepo or^mlje-ao. ? sour^abo k^palrr^e. SI 12, m. cad. levo. 33171-93 Seseda 1 Dia. davek 2 C . m šifro ali dajanje naslova ? Oia. Najmanjši tnesek 17 Dia. Entel-ažur-plise izvrši ak»ore«:o Matek i Mike«. Ljafciiiaa — p>>le; aoceia StrukdJ. 30-30 nformacije. Preklic Podpisaai izjaviJuk. da rišem v n-ob-^n-m sluS&jil pia<:cik za ki bi ; a capravSa v aw;jr=E iane-S"va JsnežiJ. Ivo Jane-iiS, Novcmeilio. me-an □□niminiiD Z DEN" 10.000 investicije se nudi prilika za dobro in lahko eksistenco inteligentni dami za Ljubljano ali Maribor. Ponudbe na oglasni oddelek :>Jutra< pod: >Izredna prilika«, iio-j i !i 'i m U 'I I Med mestom iti deželo posreduje Jotrov mali oglasnik zrj % Po težki bolezni nas je danes ob 4. uri popoldne za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, nepozabni brat in svak, gospod ^ 0€arol MaLIcar davčni inšpektor Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku iz hiše žalosti, Prešernova ulica S. na tukajšnje pokopališče v soboto, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne. Žalujoči: Sonja, soproga: Drago, sin. Hinko, podpolkovnik, Jože, lekarnar, brata. Marica, poročena Gregorc, sestra: Jurij Gregorc, sodni starešina, svak, in ostalo sorodstvo. Kranj, dne IS. julija 1935. Lov za belim zlatom Odkritje bogatih ležišč platinove kovine štva — Tisoči romajo in umirajo na poti Lani se je napotila neka ameriška znanstvena ekspedicija v gorovje Kuen Lun, na severu Tibeta, da bi tam iskala sledov za pračlovekom. Pred leti so našli takšne sledove v puščavi Gobi in te najdbe so bile tako stare, da je po naziranju večine sodobnih paleontologov v teh odročnih predelih zemlje iskati pradomovino človeštva. Kaj so v tem pogledu odkrili ameriški ■učenjaki v še bolj neraziskanem in neznanem ozemlju Kuen Luna, še ni znano, pač pa je šla kakor strela po vsej Kitajski vest, da je ekspedicija odkrila tam ogromna ležišča platinove kovine. Vodja eksped5-cije je to vest ponovno potrdil. Ni hotel sicer s podrobnostmi na dan, vendar pa trdijo ljudje, ki so o tem poučeni, da bi ena sama izmed odkritih žil dajala na leto lahko 200 do 250.000 unč platine. Kakor nekoč v Kalifornijo, v Južno Afriko in Aljasko, so začeli tisoči od Hsingana do Nankinga romati v Kuen Lun. da bi v Strupene kace m pajki Ravnateljstvo londonskega živalskega vrta prejema skoraj vsak dan podobne telefonske pozive: »V sadni pošiljki iz tropskih krajev smo našli to in to žival. Prosimo, da pridete čim prej ponj o, ker ne vemo, kaj bi v našem stanovanju z njo«. Razumljivo je, da se želijo ljudje čim prej iznebiti takšnih stvari, saj gTe večinoma za strašno strupene kače, velikanske pajke, čudne žuželke, ki že po svoji zunanjosti zbujajo strah. Londonski zoo sicer ne sprejme vsakega takšnega gosta iz daljnih dežel, temveč le eksemplare, kakršnih pač nima, dejstvo pa je, da je med njegovimi živalmi teh vrst prav mnogo, ki so na ta naiin napravile dolgo potovanje iz Indije, Južne Amerike, Zapadne Indije in Afrike na Angleško. Na ta način je prejel n. pr. baš te dni nekoliko ogromnih pajkov, ki so strašno grdi in tako strupeni, da z enim ugrizom usmrtijo miš. Te pajke so morali postaviti vsakega v posebno kletko, ker niso za družabno življenje, če se srečajo, se napadejo takoj z divjim besom in prej ne odnehajo, da eden obleži. Zmagovalec ga nato takoj požre. v pradomovini člove-do platinovih poljan njem kopali dragoceno kovino. Ostavili so svoje imetje in svoje družine, pa tudi gorjanci iz Kuen Luna, ki spadajo med naju-božnejše prebivalce te zemlje, so čisto omamljeni od pričakovanja pravljičnih zakladov. Celo onemogli starci se podajajo na dolgo pot, ne da bi vedeli, ali bodo 6ploh dospeli na cilj. Ob starih karavanskih cestah so pobrali na stotine in stotine mrtvih, izčrpanih in od gladu umirajočih iskalcev platine. Tisoči pa so baje tudi že prispeli na cilj in so med njimi izbruhnili srditi boji za najboljša ozemlja. Nanklngška vlada je bila prisiljena, da je poslala v Kuen Lun vojaške čete za vzdrževanje reda. Stratosfera nad Kakor poročajo iz Batavije, so spustil: tam te dni beležni balon, ki je dosegel višino 24.000 m. Dočim so v stratosferi nad Evropo ugotovili temperaturo 55 stop. pod ničlo, so nad Batavijo zabeležili minus 7S stop. Stratosfera se v tropskih krajih pričenja tudi dosti višje nego pri nas: nad Evropo v višini 11.000 m, nad tropskim pasom pa v višini 17.000 m. Britvice Is stekla Neki brezposelni češki steklar je izumil kline za britje iz stekla, ki so po mnenju strokovnjakov izredno prožne in ostre, tako da v tem pogledu zelo prekašajo jeklene kline. Njih edini nedostatek je v tem, da se ne dado ponovno izb ruši ti, a ta nedo-etatek se bo izravnal z izredno nizko ceno. Prvi, ki se ima zahvaliti Fasteurfu sa življenje Smrt naptaršega zdravnika V Parizu je umrl predsednik medicinske akademije in profesor medicinske fakultete Aleksander Gueniot. Mož je uča-kal v popolni duševni čilosti častitljivo starost 103 let. Bil je najstarši zdravnik na svetu in je o svoji metodi za dosego dolgega življenja napisal knjigo, o kateri smo poročali svoječasno tudi v našem listu. Varnost železniškega prometa na Angleškem Angleško prometno ministrstvo je objavilo statistiko, ki kaže, da se je med 96 milijoni potnikov, ki so lani potovali po železnici, smrtno ponesrečil le eden. Komaj na vsake tri milijone potnikov so imeli enega ranjenega. Tja gredo — ali l>a se bodo vrnili? Generalni tajnik fašistične stranke Starace pregleduje miličnike in jemlje od njih slovo pred odhodom v Vzhodno Afriko Veslanje je zdravo že zato, ker prebijemo pri tem dolgo časa na cistern zraku. Med veslanjem običajno tudi ne kadimo in pijemo, vsaj tako bi moralo biti. Veslanje zaposluje vse mišičevje enakomerno. Pri tem moramo globoko dihali in to nam okrepi srce, pljuča in presnovo. Pri veslanju imejmo na sebi udobno, lahko obleko, brez tesnega ovratnika. Tako se telo z lahkoto zrači. Med veslanjem sedimo v soncu, ki ima tako priliko, da učinkuje z vsemi svojimi dobrimi stranmi na nas. Pri veslanju se utrdimo in postanemo ne- zdravo dovzetni za slabo vreme, vsaj za vlago. Pri tem smo prisiljeni gojiti tudi druge športne vrste, kakor plavanje in eventualno kolesa-renje (ki nas pripeljuje do vode). Pri veslanju utegnemo priti tudi v tuje kraje in si tako širiti svoje obzorje. Seveda pa škoduje kakor pri vsakpm športu pretiravanje tudi tu. Veslanje za stavo in tekmovanje je nesmiselno in škodljivo za vsakogar, ki si tega športa ni izbral baš za življenski cilj in ?e v ri^m utrdil do skrajnosti. ..bister, o K&ifrem smo prošle dni pisali, da je bil prvi, ki je ušel pasji steklini. Učeni Pasteur ga je zato nastavil za hišnika v svojem zavodu R. L. Stevenson: še ena Landr&]eva Pri prekopavanju vrta v nekem francoskem mestecu so odkrili okostje ženske kakšnih 4o let, ki je imela na lobanji težke poškodbe. Te so izvirale očitno od udarcev s sekiro. Policija se je spomnila, da je v neposredni bližini tega vrta stanoval nekoč prosluli Landru, najgroznejši francoski morilec žensk v novejši kriminalni zgodovini. Iz tega kraja se je potem preselil v Gambais, kjer je izvršil svoje naidujše zločine, ki so ga končno spravili pod giljotino. Mislijo, da utegne to okostje pripidati njegovi prvi žrtvi, vendar doslej še niso mogli ugotoviti, kdo bi bila nesrečnica. Prehudo izkoriščajo narav© Dr. Keith z vseučilišča v Wisconsinu trdi, da bodo najvažnejši zemeljski zakladi Zedmjenih držav, kakor petrolej, baker, cin in druge rudnine, zmanjkali najpozneje v 40 letih, če vlada ne izda primernih ukrepov, ki bodo izkoriščanje teh zemeljskih zakladov omejili. 80 m r* ožar v madžarskem Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Vraig naj vzame njegovo neumno opreznost!« sem vzkliknil. »Kakšen je pa bil na pogled?« »Oh, cCovek trezne vmamjosti iin vljudnega vedenja. Kak oskrbnik je utegnili bilti, nemara tudi odvetniški pisar; oblečen je bili črno, cd glave do nag.« »Ali je govorili francoski?« »Francoščino je fcmril z nemogočim prizvokom. Najibolj čudno je pa to, da mi je nekajkrat zatrdil, da gladko govori po francosko.« »In se ni več oglasil ?« »O pač, pred včerajšnjimi. Hudo razočaran je bil videti. ,A0i želli momsieur svojemu naročilu še kaj dodati ?' sem ga vprašala. ,Ne,' je odvrnili, ,vendar — stojite, recite mu, dia gre na severu vse po sreči. Va&c temu pa naj ne zapusti Pariza, dokler se ne vidiva.'« Lahko si mislite, kako sem preklinjal gospoda Romainea zaradi tega skrivanja. Če je šlo na severu vse po sreči, kaj ga je potem uipravičevalo, da je zadrževal Florino pismo? Kar mikalo me je, da bi se na vrat na nos odpeljali v Ca-laiis. A pomislil sem, da utegne imeti Romaine tehtne razloge za svoje ravnanje in da se mora vsekako kmalu spet oglasiti njegov opravniik, ki mi bo vse pojasnil. Nastanil sem se torej v sobici, ki mi jo je ponudila gospa Jupilleva v prvem nadstropju svoje hiše, in si jel tolažiti dušo s potrpljenjem. Človek bi mislil, da v Parizu, posebno pa še v dnevih, kakršni so bili med 31. marcem im 5. aprilom leta 1814., ni bilo kdo ve kako težko ubijati časa. Vkorakanje zaveznikov, Marmomtova iznevera, cesarjeva odpoved, kazaki na ulicah, čebelja vnema časnikov pod novimi izdajatelji, protislovne novice, ki so od jutra do večera švigale po mestu, lepaki na vseh vogalih in neprestana povodenj novih razglasov, letakov in karikatur z nesramnimi verzi — vse to je šlo mimo mene kakor slike in zvoki praznih sanj, med tem ko sem blodil po pločnikih in se zatapljal v svoje lastne upe iin stiske. Sicer pa menim, da moje duševno stanje ni bilo samo posiledica sebične mistti nase: globok stud me je odtujeval! domovini. Da, na brezsmotrni.h blodnjah teh petih dni sem prekoračil most med deželo, ki me niso priklepali nanjo ne sorodniki ne prijatelji, ampak samo pusta minulost, im ono deželo, kjer me je v ljubezni pričakovalo vsaj eno človeško bitje. Šesti dan — to je, dne 5. aprila — je biflo mojega potrpljenja konec. Ob zajtrku im steklenki beaujolaijca sem storil Brez družiti® nI države Rusija se vrača k družinskemu življenju V premogovniku v Totisu na Madžarskem se je vnel v nekem rovu nenadoma premogovni prah. Delavci so še utegnili izolirati ogenj za železnimi vrati in so ušli z neznatnimi opeklinami. Gasilnega dela se je udeležilo veliko število ljudi. Delati so morali tudi na zelo eksponiranih mestih. Na takšnem mestu nad gorečim premogovnim skladom so se vdala tla in trije rudarji ter sin nekega rudniškega ravnatelja so padii v gorečo globino. Rešiti so mogli samo še njih ožgana trupla. . Sazbopiški poglavar na dopustu Od zadnje jeseni je divjala po poljski Voliniji razbojniška tolpa, ki je med drugim umorila 1Q oseb. Dognali so, da je bil nje vodja neki jetnik iz kaznilnice v Bia-listoku. ki so mu bili dali bolniški dopust, s katerega se ni več vrnil. Te dni so ga prijeli z 15) pajdaši in ga čaka kakor mnoge med njimi usmrtitev. sklep in hitel iiz gostilne naravnost na stanovanje, kjer sem poprosil gospo Ju-pillevo za pero, črnilo in papir, da bi naznanil gospodu Romaineu, naj me v štiriindvajsetih urah po prejemu tega pesma pričakuje v Londonu. Komaj sem bil napisal prvi stavek, je že potrkalo na vrata; gospa Jupilleva mi je prišla povedat, da bi dva gospoda rada govorila z menoj. »Privedite ju gor«, sem rekel z utripajočim srcem in odložil pero. In res, trenutek kasneje je stal -med vraiti — moj bratranec Alain! Bil je sam. Z umevajočim reža jem je pogledal najprej mene, nato pismo, stopil! naprej i,n položili klobuk zraven sebe na mizo, rokavice, ko jih je poprej na-pih^ll. pa h klobuku. »Bratramec«, je izpregovoril, »časih kažete nenavadno spretnost v tem, da se umika,te poizvedbam svojih prijateljev; a drugekraiti vas bogme ni težko na iti.« Vstal sem bil. »Miislim, gospod, dia mor? it e imeti do mene nenavadno nu-ion opravek, ker vzilic svojim novim političnim nalogam tali vneto vohunite za menoj. Če ie tako, vas prosim, da govorite kratko.« »Nikakor ne«, je priljudno popravili. »Ves čas sem vedel, da ste tu. Pričakovali sem vas zdavnaj pred vašim prihodom im sem zato tudi poslal svojega slugo Pavla s sporočilom.« »Torei ni bil —« »Ne. Človek, ki vas je iskal, ni bil odposlanec gospoda Romainea, ki se —« tako govoreč je vrgel oči na pismo — »menda pravkar obračate do njega za Ema izmed prvih reform, ki se je je lotil boljševiški sistem po svoji zmagi, je bila ta, da je skušal odpraviti družino v našem smislu po načelu, da pomeni država vse, posameznik pa nič. Staršem so j emali otroke že v najbolj nežni dobi in skrbeli zanje v posebnih zavodih, potem so jih vzgajali v posebnih vzgojevališčih, pri čemer so polagali manj važnosti na pouk v običajnem pomenu besede nego na vzgojo »v duhu komunistične skupnosti«. Pojem »družine« naj bi se pri vzgoji otrok sploh izločil. Angleška I Lady Elinor Smithova, prominentna članica angleške družbe, se je na nekem potovanju v Španijo v Sevilli tako navdušila za cigane, da je sklenila prebiti vsaj nekaj časa med njimi in jih študirati. Te namere pa ji ni bilo baš lahko izvršiti, španski cigani so kasta zase in ne trpijo med sabo tujih elementov. Ko je šla lady v svoji navadni obleki po ciganski četrti v Sevilli in skušala dobiti stik z njenimi pre-valci, je sploh nihče še opazil ni. S trudom ji je uspelo pridobiti si naklonjenost stare ciganke, ki je bila v svoji mladosti znamenita plesalka in je imela še vedno velik vpliv med svojimi rojaki, ki so precej navezani drug na drugega. Ta ciganka ji je dala nasvet, naj se preobleče v ciganko in kot takšna naj pride mednje, med tem pa bo poskusila posredovati v njeno korist pii svojih rojakih. Smithova se je ravnala po nasvetu in res ji je bilo potem s pomočjo stare ciganke lažje navezati stike s cigansko družbo. Nekega dne so jo sprejeli s svečanimi ceremonijami v svoj rod, obljubiti je morala, da ne bo storila ničesar, kar bi škodovalo ugledu in dostojanstvu španskih ciganov. Iz časa, ko je Smithova študirala življenje sevillskih ciganov, ve povedati marsikaj zanimivega. Vsi imajo nenavaden talent za godbo in ples, posebni mojstri so za kitaro, dočim je goslačev med njimi bolj malo. Že od mlada jih izkušeni mojstri vadijo v teh dveh umetnostih. Vsekakor je v prvi vrsti njih zasluga, da se narodni španski plesi in pesmi tako dobro držijo. Lepota mladih sevillskih cigank je svetovno znana, prav tako njih izredna plesna nadarjenost. V rednih presledkih prihajajo ravnatelji varietejev in podobnih podjetij na Španskem v Sevillo. da si tu angažirajo muzikante in plesalce. Imajo pa vsi cigani, mladi in stari neko napako: jedo radi dobro in dosti, da ne rečemo preveč, kajti v sredini dvajsetih let pričenjajo dobivati že trebuhe, k čemer jim pomaga seveda tudi prirojena lenoba, in potem je plesanja ko-nei\ Pač pa so moški potem še vedno sposobni spremljati svoje mlajše in vitkejše vrstnik^ pri plesu s kitarami. >Cigan živi le do dvajsetega leta.c je dejal v lem pogledu neki mladi, a že dovolj zaliti cigan oh Tragedlfa Policija je aretirala nekega Johna Carrol-la zaradi obtožbe, da je prodal svoio 11-letno hčerko nekemu možu zr. 125 dolarjev To sramotno kupčijo so bili zakrili s pra vilno poročno posodbo, ko pa je bilo nič hudega sluteče dekle samo s svojim ?>mo-žem«. se je uprlo njegovim nečednim ponudbam. Cele dneve jo je dedec zapiral 5ti pretepal, da bi jo omehčal. Posrečilo se ji je. da je ubegnila domov, a tu io je pretepla še njena mačeha. Nesrečnica je pobegnila znova in je prišla, iz Newrorka peš v Atlanto. kjer se je končno postavila pod varstvo policije. Samomor najbolje plačanega novinarja V svoji vili v bližini llolbvvooda je izvršil samomor najbolje plačani časnikar na svetu, RaJ'-Long. Vodil je deset ilustriranih listov Hearstovega koncema in je zaslužil letno preko 150.000 dolarjev. Smatrali so ga za najboljšega časnikarja Zedinjenih držav, a vendar "si je v zadnjem času utvarjal, da v njegov talent ne verjamejo. Samomoru so vzrok menda tudi družinske razmere. pojasnilo. In ker bi me zdaj radi vprašali, kako za vraga sem vas mogel slediti v to dokaj nesnažno luknjo, se "am usodim povedati, da je dvakrat dve štiri in da angleška policija, kadar je zločincu za petami, nikoli ne pozabi nadzorovati njegovih pisem.« Čutil sem, kako so mi roke trepetale, ko sem zgrabil za stol, a posrečilo se mi je, da sem obrzdal svoj glas in mu popolnoma hladno odvrnil: »Samo trenutek, gos,pod vikont, preden si privoščim veselje, da vas vržem skozi okno. Vseh teh pet dni ste vodili za nos. n to, kakor ste mi pravkar razodeli. s preprostim sredstvom laži. Do tod je torej vse v redu. Ali hočete biti zdaj tako prijazni, da dopolnite svoi zanimivo izpoved in mi poveste nagibe tega ravnanja?« »Rade volje. Moji načrti še niso bfli zreli Neznatna podrobnost je še manjkala — to je bilo vse. 7.daj so pomolni.« Primakni!! si je stol. sedel za mizo in >z-vlekel zložen kos papirja. »Morda ram še ni znano, da je na iin stric — najin dragi im nepozabni stric — pred tremi tedni preminil?« »Mir im pokoj niegovi duši!« »Ne zamerite, da se ne pridružim vašemu pobožnemu upanju.« Alain je po-moVal. Sovraštvo ga je premalo, da je bruhnil na stričev spornim nizkotno kletev, ki je bila samo dokaz niegove notranje slabosti. Ko se je spet obrzdaj, je nadaljeval: »Ni mi vas treba domišljati nast-pa, ki ga je vprizoril odvetnik ob stričevi smrtni postelji. A morda ste pozabili, da sem takrat Romainea Kakor je razvidno iz nekih vesti iz Moskve, so te namere doživele popoln polom. Sovjetski voditelji so začeli namreč propagirati povratek k družinskemu življenju, izdelali so celo načrt, po katerem naj bi sestavili v vsakem kraju seznam »vzornih družin«. Tudi tisk priobčuje v zadnjem času številne slike, ki prikazujejo složno sodelovanje staršev in otrok v družinski skupnosti. V nekih manjših občinah so si izmislili celo nagrade za takšne družine in država jim misli dati posebne ugodnosti. neki priliki Smithovi. Njih življenje poteka brr-z posebnih pretresljajev in je dosti manj romantično, nego si ga predstavljamo mi. Tudi niso tako hudi zaljubljenci in kavalir-ji, kakor običajno mislimo, udobnost pa cenijo nad vse. Smithova. ki je prebila leto dni med njimi, je nekoliko razočarana, čeprav je doživela marsikaj ljubeznivega. Pravi, da ne bi hotela ta študij nadaljevati še eno leto. Tuje otroke jemljejo za svoje % - m V Ameriki se je udomačila navada, da filmski zvezdniki, ki nimajo lastnih otrok, jemljejo tuje za svoje. Filmski zvezdnik Jack Haley si je na ta način tudi preskrbel »sina«, ki. ga vidimo na sliki v njegovem naročju NAMESTUANEKDOTE Dr. GoebbeLs baje namerava razpisati natečaj za najboljše delo iz področja kritike, in sicer naj bi bil razpravi naslov Kaj očitate režimu kljukastega križa?« V poučenih krogih že vedo, dasi še ni uradnega razpisa, kake nagrade so določene za najboljše razprave: 1. nagrada je deset let rebije, 2. nagrada pet let zapora, 3. nagrada pa tri leta koncetracijskega taborišča. VSAK DAN ENA »Ne, Amelija ! Denarnico imam v drugem žepu !« (»Tidens Tegn«) pošteiu posvaril. Napovedal seru mu, da bom sprožil vprašanje neposuavnega vplivanja, in izjavil, da imam svoje priče pripravljene. Od tistih dob sem' njih število še pomnožil; vendar priznam, da bo moj položaj še trdnejši, če podpišete izjavo, ki sem vam jo s tem usoiam predložiti.« S temi nese lami m: je vrgel čez mizo nezapečateno pismo. Vzel sem pismo in ga razgrnil: »Jaz, vikont Anne de Kerouai de Saint-Yves, pod imenom Champdivers, bivši vojak v bonapartovski vojski in pozneje pod istim imenom vojni ujetnik na edinburškem gradu, izjavljam s tem, da vobče nisem ničesar vedel o svojem stricu, grofu Keroualu de Saint-Yvesu, niti nisem ničesar pričakoval od njega, dokler me ni poiskal na edinburškem gradu gospod Romaine in me založil z denarjem, da bi mi olajšal beg, in dokler me ni nonoči skrivaj vtihotapil v Amersham P'!ace; nadalje izjavljam, da nisem do tiste noči nikoli -ndel svo-jenmAŠq,TpT| z nečastnimi podtikanji. Prebral sem jo im jo spustil na mizo. Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja a tonzorcij »Jutra. Adoli ftibuikar. - ža Karodno uskamo d. d. tot Uskarnarja Franc jezeršek. - ia inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vs, • Ljumjam