Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 215.	Ljubljane 8 vin. \ L|Dtil]0Dl v osiek, 19. septembra 1913.
Leto XII.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meaeo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 26'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprel . . K 24-— za en mese. „ • ■ „ 2'—
V	opravi prejemai mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo let' ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ D-— za ostalo inozemstvo „ 12*-
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popust.
Porodna sziiaolia, zahvala, ssmrtntce II:
enostolpna petitvrsta po 18 vin. - Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Tosnl red.
l£S* Uredništvo je v Kopitarjevi ollol otev 6/111. Rokopisi se no vračajo; netrankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Današnji številki je priložena »Naša Gospodinja«.
Mir med Turčijo iu Bulgarijo.
Carigrad, 19. septembra. (Oficielno.) Danes so turški in bulgarski mirovni delegati protokol glede meje končno veljavno podpisali. Nato so se rešila vprašanja narodnosti Jn njihovih pravic ter muslimanskih občin. Izvolil se je pododsek, ki se bo posvetoval o še ostalih vprašanjih manjše važnosti. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Mir se bržčas podpiše v torek.
LlisKi odmevi.
Minolo nedeljo je deželni in drž. poslanec dr. I. Žitnik poročal dopoldne v Vrbovem pri Jablanici, popoldne v Trnovem. Na obeli shodih jc predsedoval načelnik Kmečke zveze za bistriški okraj, g. J e n k o. Posebno veliko volil-ccv se jc zbralo v Vrbovem, kjer je bilo cerkveno oproščenje. Poslanec jc na obeh shodih obširno poročal o delovanju dež. zbora, o dež. financah in raznih krajevnih vprašanjih.
Gesta in pota.
Ko je raztolmačil novi dež. cestni zakon, je dostavil: V tem kotu dežele imate neko posebnost, na katero pa, žal, ne morete biti ponosni. Čez okr. cesto Bistrica—Jablanica—istrska meja dere pri Trebčanah voda Reka, ki ob vsaki povodnji poplavi travnike in polja. Že leta 1872. sta cestni odbor in deželni odbor sklenila, da se ondi zgradi potreben most za tovorni promet. Nabranih jc bilo za ta most žc nekaj tisočakov, toda pred desetletjem jc deželni odbor v svoji veliki skrbi za javni blagor dovolil, da sc za most nabrani denar porabi v druge namene. Leta 1907. sem sestavil obširno prošnjo na dež. odbor za zgradbo mostu, toda ta prošnja leži v nekem kotu deželnega stavbnega urada. Ogledov je pač bilo žc več, mostu pa le še ni. Pač, nekateri posestniki so na svoje stroške zgradili brv za silo. Toda po tej brvi jc mogoč promet le z dvokolnico, ki pa ne drži težkih hlodov. Vozniki morajo z živino in vozovi bresti po nevarni strugi na okrajno cesto. V Bosini so morda šc take razmere !
Z zadoščenjem pa morem povedati, da sta žc dva deželna tehnika ogledovala občinsko cesto, ki veže okrajno cesto skozi Dol. Zemon z državno cesto proti Reki. LTspeh teh ogledov jc, da je okrajni cestni odbor dobil poziv, naj to občinsko cesto popravi in sprejme med okr. ceste. Nesreča pa hoče tudi tukaj, da voda Reka prekriža to cesto in da je treba zgraditi nov most, ki bi po mnenju g. tehnika s preložitvijo klanca veljal neznatno vsoto — 40.000 kron. (Splošen smeh.) Oglasi sc mož in reče: »Na ta način nc bodemo dočakali mostu!« In mož jc pravo pogodil.
Na pobočju Snefnika gradi agrar-ska komisija gozdne ceste proti Bistrici in Trnovem. Po proračunu bodo veljale te ceste do 196.000 kron. Delo jc morala komisija ustaviti, ker jc zmanjkalo drobiža. Interesentje so si izposodili že nad 40.000 kron, dež. odbor — ki v tem slučaju zasluži odkrito pohvalo — jc dovolil 64.700 kron podpore, ako vlada dovoli enako podporo. Poslanec opozori na to, da bodeta z deželno in državno podporo pokriti komaj dve tretjini vseh stroškov in se interesentje motijo, ako upajo, da dobe povrnjeno žc izposojeno vsoto. Še večja napaka je, čc jc res, kar se govori, da mnogi niti obresti ne plačujejo od tega dolga. To ni modro gospodarstvo, ako se obresti pripisujejo kapitalu. Trpka je ta beseda, pa mora na dan! Dolg raste kakor plaz, ki se konečno utrga. Zato so prav storili oni, ki zahtevajo od naloženega voza primerno cestarino, s katero se vsaj deloma odplačujejo obresti. Ta zgled naj bi posnemali tudi drugod, da morejo sproti popravljati enake gozdne ceste. Dežela in država ne dovoljujeta podpor za poprave takih cest.
Nov davek.
Spomladi se jc oglasil pri meni mož s prošnjo, naj posredujem, da se mu zniža davščin aod prirastka na vrednosti nepremičnine. Ker se mi je zdelo, da mož ni somišljenik S. L. S., sem ga vprašal, zakaj je prišel ravno k meni: Odgovoril je: »Ker sto vi napravili to postavo!« Poučil sem moža, da posamezen poslanec ne more napraviti zakcina in da jc načrt tega novega zakona vlada predložila deželnemu zboru. Jaz sem bil pač poročevalec in v imenu fin. odseka priporočal ta načrt zakona, ker je po mojem načelu pravičen in ga priporočajo socialni in finančno-politični razlogi. Po tem
zakonu, ki je stopil v veljavo 1. julija leta 1912., mora plačati poseben davek tisti, ki je z dobičkom prodal nepremičnino (zemljišče), torej njivo, travnik, gozd, pašnik, stavbišče. Med nepremičnine se štejejo tudi poslopja. Prodajalec mora to naznaniti v 14 dneh po prodaji »Nadzorništvu dež. naklad« v Ljubljani, in sicer resnično izkupilo za prodani svet ali poslopje in pa njegovo vrednost, ko ga je dobil v svojo posest. Ako č i s ti dobiček ali prirastek na vrednosti znaša nad 10%, potem se mora plačati davščina. Od izkupila sc torej vsi stroški za nove zgradbe, poprave in prizidave, za vodovode, ccste, pota, izboljšanje zemljišč itd., dalje tudi bremena, ki jih je kupec prevzel od prodajalca. Ako sc vsi ti stroški seštejejo od izkupila, dobi sc čisti prirastek na vrednosti, in od tega se plača davščina, ako prirastek znaša nad 10% od zadnjega prenosa, oziroma od 1. jan. 1901. Davščina sc no plača, čc čisti prirastek na vrednosti nc presega 10''"; davka prosti so tudi prenosi potom prisilne dražbe, vsled smrti na dediče, med živimi zakonci, pri zamenjavi zemljišč itd. To so bistvene določbe tega zakona, ki ogromni večini prebivalstva ni še znan. Deželni odbor je pač letos meseca aprila razposlal županstvom okrožnico, v kateri kratko pojasni ta zakon, ki je natisnjen v posebni lv.ijižici. Toda tudi inteligenten človek mora pri či-tanju tega zakona izgubiti potrpežljivost, preden ga prouči. Priprost človek pa sc sploh izgubi v gošči neznanih izrazov in zapletenih računov. Prepričan sem, da jc že marsikateri zarohnel, ko je čital ta zakon. Za te bi bil moral deželni odbor v svoji okrožnici ali pa v knjižici z zgledi pojasniti ves zakon. Tudi vzorca za napoved, ki sta pride-jana knjižici, ostaneta za navadnega človeka zapečatena imjiga skrivnosti. To sem hotel in moral javno povedati. Ta davek se torej plačuje od čistega prirastka na vrednosti nepremičnine, ki je nastal vsled ugodnih razmer brez posebnega lastnikovega truda. Tako n. pr. raste vrednost zemljišč in hiš ob železnicah in v krajih, koder sc mnogo zida. Zakon pa zadeva v prvi vrsti špekulante, ki kupujejo in z dobičkom prodajajo posestva. Od dohodkov istega davka si deželni odbor najprej odšteje 5% za deželno upravo, ostali znesek se razdeli; eno polovico dobi dežela, drugo pa občina, v kateri leži prodana nepremičnina. Razumniki na deželi naj bi ljudstvu pojašnjevali ta za-
kon, ki ostane v veljavi do konca lota 1917. Ako sc do tedaj deželni zbor prepriča, da zakon ni umesten ali da na-pravlja več dela in sitnosti, nego koristi deželi in občinam, ga več nc bode podaljšal.
Politične razmere.
Poslanec je med drugimi vprašanji pojasnil zakon o zlaganju (komasaciji) zemljišč, ki jc nujno potrebno ravno ob Reki v jablaniški občini, opozoril na novi zakon o izboljšanju pašnikov in označil namen deželne elektrarne. II koncu je prešel ma politično polje in v kratkih potezah opisal žalostne posledice zmedene notranje in zunanje politike. Kot Avstrijci se moramo naravnost sramovati vzpričo dejstev in neuspehov vladnih krogov. O zunanji politiki z ozirom na balkanski vojski naj govore delegati, ako imajo pogum. Mi navadni zemljani smo opazovali in čutili, kako so je zbirala na jugu močna armada, za katero je država štela sto in sto milijonov; nismo pa mogli razumeti in uganiti, kaj to pomeni, Srečno smo si pridobili brez prelivanja krvi pozabljen turški otočič sredi Donave ob srbsko-bulgarski meji in prijaznost albanskih klativitezov, nakopali pa ne-voljo in sovraštvo skoro vseh balkam-skih narodov. In najlepše pri tem je, da nemško časopisje brez razlike strank psujc in grdi balkanske rodove, v isti sapi pa dela (načrte in sklepa resolucije, kako si naj avstrijska industrija zopet osvoji trg na Balkanu za svoje izdelke. Tako delajo blazni ljudje in politični puhloglavci. Ako mc tak krošnjar occdi s svojo strupeno slino, vržem ga skozi vrata in, če ni drugače, tudi skozi okno na ulico.
Ako človek resno premišlja vso to politiko, vsiljuje sc mu misel, da gotovi krogi — vodč ali nevede, kdo to ve? —• delajo na to, cla razpade naša država. Saj čitamo že nekaj let v raznih razpravah, da za Turčijo pride na vrsto naša monarhija. Toda ti politični lovci in plačani priganjači pijejo na medvedovo kožo. Moč in obramba habsburško države so tisti njeni narodi, ki so po razmerah vezani drug na drugega pod skupnim vladarskim žezlom. Na j radikalnejši Čeh si ne želi pod rusko vlado ali prusko »pikelhavbo«. In v slučaju, cla bi sc kdaj izpolnile nakane naših vnanjih sovražnikov, kam bi prišli Slovenci? Z dežja pod kap, to je moje trdno prepričanje. S tem pa seveda nočem reči, da naj mi Slovenci in Hrvat-
LISTEK.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d.
(Dalje.)
Eni so svetovali, cla bi čakali na pismeno dovoljenje, kakor je obetal glavar; drugi so rekli, da je treba nagovoriti župana, cla bi šel sam h glavarju in prinesel dovoljenje. Toda iz-kušenejši možje in Malinov so razlagali:
»Ženskam se je posrečilo omehčati glavarjevo ženo in izposlovati dovoljenje, treba je to izrabiti.«
»Kaj pa, če nas zatožijo radi samovolje? Lahko nas strašno kaznujejo,« svarili so previdnejši.
»Zamorejo pa tudi zabraniti postaviti križ.«
»Najprej bo tak pasji glavar zavlačeval,« razlagal je Malinov. »potem poreče, da je pozabil, slednjič bo pa utajil v oči. Ali nimamo veliko takih zgledov? Moskalom se ne sme rič verjeti, in ako kdaj dajo, vzemi takoj, če ne se izvijejo.«
»Prav imate Peter,« je potrdil Se-kirski. »imamo žive priče, da jc dovolil, ženske so zamogle misliti, da jc dovoljenje županu že poslano.«
»Torej postavimo,« je zaklieal Še-log nepotrpežljivo, »kdaj pa?«
»Hm... lotimo sc jutri, tocla nikar nc pripovedujte.«
Drugega dne je Malinov šele proti večeru povedal najbolj zaupljivim va-ščanom in takim, ki so si pridobili največ zaslug za križ, da boclo ponoči, ko bo vse pospalo, prepeljali križ po poljski poti, ki se vije pod gozdom, na določeni prostor. In dasiravno jc zabiča-val, naj o tem nc pripovedujejo, vendar ni bilo mogoče, cla nc bi ta ali oni zašepetal svojemu najboljšemu znancu o tej veliki slovesnosti.
Ko so slednjič križ na dveh vozeh pripeljali na določeni prostor, je vse z radostnim občudovanjem gledalo na njegovo velikost.
Šelog in Bal sta pritrdila povpreč-nico, potem jc Malinov vzel iz zavoja kovinasto podobo križainega Kristusa, jo poljubil sam in dal poljubiti drugim, potem je pa med splošno tišino pribil podobo na križ.
Potem jc vstal in rekel:
»Zdaj pa dvignimo ta križ na slavo Boga in naše svete vere.«
Dvajset kmetov je prijelo za delo in dobro so se utrudili in spotili, preden so postavili križ in ga pritrdili v zemljo.
Lj udje so odstopili nekaj korakov, da bi objeli s pogledom znamenje v njegovi celoti, a v tem je mesec pogle-
dal izza oblakov, da so kmetje kar onemeli radosti in ponosa, kajti v nočni svetlobi je izgledal križ šc veliko večji in izgledalo je, kakor da objema celo vas, polja in gozde s svojimi rameni.
»Ni v okolici večjega,« rekel je nekdo izmed množice, kajti navzočih je bilo do trideset ljudi.
»Ta križ bo trajal na veke,« sc je hvalil drugi.
Malinov jc segel v svojo torbo, vzel iz nje stekleničko, sc postavil h križu in sc glasno prekrižal.
Navzoči so umolknili in sc prekrižali, a Malinov je rekel:
»Živimo v preganjanju, nesreči in poniževanju; sovražniki naše svete vere slave mccl nami zmago. Zaprli in vzeli so nam našo cerkev, pregnali naše duhovnike, uklenili nas v verige, nc dovolijo nam iskati duhovno tolažbe ... toda. prvi kristjani so trpeli šc večje muke in preganjanja in vendar so vztrajali v veri iu zmagali poganstvo, tako hočemo tudi mi ostati verni in ako Rog cla, bomo vzdržali preganjanje in omagali bodo naši sovražniki. Očividno znamenje posebne milosti božje jc ta križ. Že več kot dvajset let, uničujejo in nam prepovedujejo postavljali znamenja muko Gospodove, a tu stoji zdaj veliko in silno znamenje. Z blagoslovljeno vodo iz Ležajska, od čudodelne podobe najsvetejše Matere božje, posvetiti hočem, jaz nevredni
sluga božji, ta križ, ker nimamo duhovnikov.«
Namočil je prste v posvečeno vodo in naredil znamenje križa na lesu, go-
voreč:
»V imenu Očeta in Sina in Sv. Duha posvečam to znamenje muke Gospodo-« ve na večjo slavo Gospoda Roga, na tolažbo in korist vernega ljudstva . . * vas pa, ki ste navzoči, kličem za priče, da jc to znamenje Gospodovo bilo od mene posvečeno ... Zdaj pa, bratje moji, zniolituo lilanije našega Gospoda Jezusa Kristusa.«
Vsi so pokleknili in pri bledi svetlobi meseca, ki so je od časa do časa skrival za oblake, sredi globoke nočne tišine, jo molila majhna množica kmetov, vztrajnih in močnih v veri, vneto in goreče i< dasiravno niso vedeli, kaj bo jutri, liili so vendar globoko prekri-čani, da bo enkrat zmagala od njih spoznana vera, oblita s krvjo, solzami* mukami in trpljenjem. Noč se je nagibala k svitu, ko je Malinov dal znamenje, naj se razidejo in. cla bi ostali neopaženi, velel, naj gredo eni po poljski poti, drugi pa naravnost proti vasi.
Marcelek je delal pri postavljanju križa, da so se vsi čudili, deloma iz goreče pobožnosti, deloma pa tudi radi tega, ker ga jc gledala Vresjakova Ilanka, ki je prišla z očetom.
(Dalje.)
je mirno trpimo, ko nam politični in narodni nasprotniki — v mnogih slučajih tudi s pomočjo ohole nemške in mažarske birokracije — režejo jermene iz kože, odrivajo iz rodne zemlje in sramote svetinje naših pradedov. Narodi v habsburški državi sc bore za svoje pravice proti nemški in mažarski hegemoniji ali nadvladi. In dolžnost vsake avstrijske vlade je, da omeji in zaduši te domače prepire po načelu: Vsakemu svoje! S policijo in orožniki se ne vzgajajo narodi, z izjemnimi na-redbami mažarske politike v banovini se ne goji ljubezen prebivalstva do skupne domovine. Le pes liže palico, ki ga tepe. Narodi, ki so stoletja žrtvovali kri in imetje za državo, imajo tudi pravico do svojega obstanka in vseh sredstev, s katerimi razpolaga kulturna država. Isti narod pa. ki se sam vrže nasprotniku pod kolesa ir z vsemi silami in brani svoje očetnjave, ni vreden, da živi...
Nasprolslva medflvslro-Ogrsko ln Nemčijo.
»Reichspost« od 17. t. m. piše: »K y f fhauser Z e i t u n g« je urad-n o glasilo za mesto in okraj Sanger-hausen v Nemčiji. (List je torej tak, kakršna je naša »Laibacher Zeitung«.) To uradno nemško glasilo je objavilo dva članka, ki sta dunajsko časopisje jako razburila. List piše glede na svetoven položaj:
Nasproti nam stoji zveza velesil, ki je vojaško znatno močnejša, kakor smo mi s svojimi zavezniki. Vprašati se moramo zato, čc jc previdno vzdrževati zvezo, ki nam nc more ničesar koristiti, nasprotno pa nam nalaga velikanske obveznosti, katerih smo se dozdaj še vedno srečno ognili. List nadaljuje, da Nemčija ne more ne zclaj ne v nekaj letih in tudi ne v desetletjih kaj od Avstro-Ogrske pričakovati. Nemčija se' mora zato navaditi, da o Avstro-Ogrski drugače misli, kakor je dozdaj mislila. Ob prihodnjem spopadu bo šlo za biti ali nebiti habsburškega cesarstva; ker so armadne razmere ravno tako kakor noti-anje politične, popolnoma zavože-(ne. Ker jc položaj nc vzdržljiv, je Avstro-Ogrska država, ki jo mora prva resna obtežilna izkušnja s smrtno gotovostjo do razpada privesti. Nemčija pride sama v življenjsko nevarnost, če je privezana na takega živega mrliča z zvezo, ki mu niti pomagati ne more. Potrebno je zato, da se obstoječa zveza konča in da se slabi zaveznik z močnim zaveznikom zamenja. List končno zahteva. naj sc sedanja zveza odpove, ker Nemčijo lc ovira. Približati se moramo Rusiji, ker zbližanje z Rusijo Nemčijo razbremeni od pritiska na vzhodu. Končno zahteva člankar, naj se Avstrija razdeli, ker mora enkrat nemški del Avstrije pripasti Nemčiji.
XXX
Tudi drugo časopisje se zelo peča z zvezo Avstro-Ogrske in Nemčije; ta članek pa znači seveda rekord »Nibe-lungentreue«. Ce se o kaki zvezi preveč govori, ni nikdar dobro zanjo. Gre za to. ker je Nemčija preprečila, da začetkom vojske na Balkanu Avstrija ni zasedla Sandžaka. Dunajski dopisnik »Frankfurter Zeitung« trdi, da je nemški državni kancler Kidcrlen-Wachter spravil albansko in jadransko vprašanje pred konfercnco v London, ne da bi bila avstrijska diplomacija o tem obveščena. Avstrija se je v to zelo nerada vdala, da ne povzroči mednarodnega spora. Še ostrejše pa piše znani oficiclni zgodovinar našega zunanjega urada Henrik Friedjung, ki trdi, da je na Dunaju in v Berolinu napravila vtis poizkušna mobilizacija ruskih zahodnih armadnih zborov, ko se je pričela vojska na Balkanu, ki pa je bila baje le »bluff«. V Springeju je cesar Viljem avstrijskemu prestolonasledniku izjavil, da smatra za svojo dolžnost preprečiti vojsko med Busijo in Avstro-Ogrsko, dasi je odločen ob napadu zaveznika podpirati. Friedjungu pa odgovarja nemški oficiclni zgodovinar Helmolt, da je želje Avstro - Ogrske Viljem v Springeju le zato odklonil, ker je bilo že prepozno, da se Sandžak zasede, ker bi se to bilo moralo izvesti že koj začetkoma balkanske krize in bi bila takrat sledila zasedanju Sandžaka evropska vojska. »Nemčija ima veliko nujnejših zadev, kakor da izpira s krvjo svojih sinov balkanske napake Avstro-Ogrske, ki jih je veliko.« Helmol-tov članek je jako oster in jc izšel v reviji »M a r z«.
Dunajsko časopisje se zadnje čase precej zavzema za približanje Rusiji. Z ozirom na te časnikarske vesti piše te dni »Vossische Zeitung«: če se nahajajo v Avstro-Ogrski vročekrvneži, ki sanjajo o zvezi Avstro-Ogrske z Rusijo proti Nemčiji, jim lahko pustimo, naj menijo, da je pot z Dunaja v Peterburg
krajša kakor iz Berolina. Če bi prišlo do resne izkušnje, se bo lahko pokazalo, da so te sanje pene. Zakaj naj bi bila carjeva država sovražna Nemčiji, kj ni nikdar na to mislila, da osvaja rusko zemljo? Ob Spreeji ne bodo izgubili glav; čc na zvezo z Nemčijo ob Donavi ne polagajo več mikakc važnosti in obračajo zunanjo politiko proti Nemčiji in obenem proti Italiji.« — Tako ostro v Berolinu že dolgo niso pisali.
f	XXX
Tiste prisrčnosti med Berolinom in Dunajem ni več, to dokazuje pisava listov, ki so tako v zvezi z avstrijsko ka kor z nemško diplomacijo. Iz teh časnikarskih vesti se "pa tudi prozorno vidi, .da tako na Dunaju kakor v Berolinu snubijo zdaj eden proti drugemu — belega carja. Spominjamo se, da jc rajni angleški kralj pred leti snubil mašo monarhijo proti Nemčiji, a je dobil košarico. Od takrat sem pa morebiti v tripelententi združene države vprizar-jajo večjo gonjo proti naši državi kakor proti Nemčiji, kar se osobito vidi v gospodarski vojski, ki jo države tripelen-tente vodijo proti naši monarhiji, na čelu jim — pruski kapitalisti!
Kdaj bo Avstrija uvidela, kako per-fidna in zahrbtna ter našemu obstoju nevarna je politika Prusije!
Balkanski dogodki.
MIR MED TURČIJO IN BULGARIJO.
Carigrad, 18. septembra. Turški krogi izjavljajo, da sc mir med Bulgarijo in Turčijo definitivno sklene v soboto.
ESSAD PAŠOVO DELOVANJE V ALBANIJI.
Valona, 17. septembra. Vladni krogi trde, da je zaplenil Essad paša v Draču večjo vsoto denarja. Predsednik začasne albanske vlade v Valoni, ki sta jo postavili Avstro-Ogrska in Italija, Izmail Kemal, je izjavil, da je Essad paša povzročil novo krizo, ker zahteva, da naj se začasna albanska vlada preseli v Drač. Tožil je, da nastajajo za Albanijo zopet težavni časi, ker streme Grki za tem, da bi se južna albanska meja kolikor mogoče proti severu pomaknila. — Nikakor ni izključeno, da se namerava Essad paša proglasiti za vladarja severne Albanije,
AVSTRIJSKA STRAŽA ZA SEVERNO ALBANSKO OBMEJNO KOMISIJO.
Trst, 18. septembra. Danes zjutraj se je odpeljalo iz Trsta 100 mož 97. pešpolka pod poveljstvom nadporočnikov Franca Miihlhoferja in Alfonza Martina. Ta oddelek bo stražil komisijo, ki določi severno albansko mejo. Z oddelkom se peljeta tudi polkovni zdravnik dr. Matija Gorzenski in vojaški živinozdravnik dr. vet. Jožef Bul-krabek. Pratež bo nosilo 45 mul in konj. V Skadru se avstrijska komisija sestane z laško komisijo, ki sestoji iz sedem štabnih častnikov in z njeno stražo 100 alpincev.
PAŠIČ GRE NA DUNAJ.
Marijanske Lažni, 18. septembra. Srbski ministrski predsednik se v spremstvu pariškega poslanika dr. Ves-niča in peterburškega poslanika Popo-viča poda te dni na Dunaj.
SRBSKO-ČRNOGORSKE ZADEVE.
Pariz, 18. septembra. Črnogorski zunanji minister Plamenac je izjavil, da se bo obmejno vprašanje med Srbijo in Črnogoro kmalu in brez razsodišča uredilo.
PROTEST BIVŠIH BULGARSKIH ŠKOFOV V MAKEDONIJI.
Soiija, 18. septembra. Auksentij, nadškof bitoljski, Kozma, nadškof debrski, Melentij, nadškof veleški, Neofit, nadškof skopeljski in Hilarij, nadškof ohridski, so izročili ruskemu poslaniku Nehljudovu spomenico, v kateri izjavljajo, da je bitoljski prefekt Dušan Alimpič z več vojaki prisilil bitoljskega in ohridskega nadškofa, da sta podpisala izjavo, da svoja sedeža prostovoljno zapustita in ju potem izgnal, isto se je zgodilo z ostalimi metropoliti, ki so vsi 16. julija t. 1. morali svoje škofije zapustiti.
KONKORDAT.
Belgrad, 18. septembra. Poročila nekaterih listov, da se je srbska vlada že pričela o konkordatu z Vatikanom direktno pogajati, niso istinita. Komisija, ki je razpravljala o vprašanjih konkordata, je sicer že dovršila svoja posvetovanja, a počakati mora, da se vrne Pašič nazaj v Srbijo>
DEMENTI. Dunaj, 16. septembra. Vest, o odstopu poslanika v Berolinu Szogenyi-Ma-, richa je brez podlage.
ANGLIJA IN TURČIJA.
London, 19. septembra. Londonsko časopisje živahno razpravlja o govoru lorda Hardingeja, podkralja v Indiji, o razmerju med lurčijo in Angleško. Lord Har-
dinge se je v svojem velikem govoru pečal s položajem po balkanski vojski in izjavil, da smatra angleška vlada obstoj samostojne Turčije za važen, kakor tudi status quo glede na sveta mesta v Arabiji, jn to zlasti 7. ozirom na verske interese moha-medancev v Indiji. Angleška vlada hoče še vedno pomaga"ti Turčiji pri uvedbi reform in utrditvi njenega stališča. Ni povoda, da ne ostane Turčija druga mohamedanska velesila sveta, če zasleduje trajno reformno politiko. Anglija je sklenila s Turčijo pri-jateljsk dogovor, ki zadovolji oba dela in koristi Mezopotamiji. To dokazuje, da Anglija želi neodvisnost Turčije ohraniti in ž njo prijateljsko živeti. Mohamedance v Indiji pa Hardinge prijateljsko opozarja, naj ne pozabijo, da tvorijo del velike angleške države in naj enotnosti izlama ne tolmačijo napačno.
BREZPOSELNO VPRAŠANJE NA STRANKARSKEM SHODU SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI.
Jena, 18. septembra. Strankarski shod nemške socialne demokracije se je pečal danes z vprašanjem brezposelnosti. Vsi govorniki so naglašali, kako strašno narašča število brezposelnih in da je nujno potrebno skrbeti zanje.
PRVA NEMŠKA VOJNA LADJA ZGRAJENA IZVEN NEMČIJE.
Milan, 18. septembra. Na račun nemške vlade grade velik podmorski čoln. To je prvi slučaj, da se nemška vojna ladja gradi izven Nemčije.
STAVKE NA ANGLEŠKEM.
London, 18. septembra. Vsi vozniki in sprevodniki londonskih omnibusov nameravajo štrajkati. Tudi uslužbenci podzemskih železnic napovedujejo, da bodo stavkali iz simpatije, če prično stavkati uslužbenci pri omnibusih. Zdaj stavka v raznih krajih na Angleškem 70.000 delavcev. V Dublinu so napadli stavkujoči vozove poulične železnice, tako da je bila policija prisiljena streljati.
KOLERA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 18. septembra, Notranjemu ministrstvu je naznanjenih 7 novih slučajev kolere.
SAMOUMOR PRINCESINJE ZOFIJE SACHSEN-WEIMAR.
Heidelberg, 18. septembra. Zadnjo noč je nenadoma umrla hči princa Viljema Sachsen-Weimar, Na dvoru se izogibajo odgovarjati, kako da je princesinja umrla. Govori se, da jo je zadel mrtvoud, a še bolj odločno se trdi, da se je sama usmrtila. Princesinja, ki je bila zelo vesele narave, se je še včeraj popoldne izprehajala. Bila je v 25. letu svoje starosti in se je govorilo, da se bo zaročila s sinom milijonarja Bleichroderja, kar so pa zanikavali.
Berolin, 18. septembra. Kakor se do-znava, je princesinja Zofija Sachsen-Wei-mar sama sebe usmrtila. V Heidelbergu se je začetkoma govorilo, da jo je zadel mrtvoud in da so jo zjutraj mrtvo dobili. Takoj nato se je pa govorilo, da se je princesinja usmrtila. S poučene strani se govorica o princesinjem samoumoru potrjuje. Princesinja se je okolu polnoči z revolverjem ustrelila. Večina dvorjanov je že spala, ko jih je pok zbudil. Hiteli so v sobo prin-cesinje, kjer so jo našli mrtvo. Ustrelila se je v čelo.
% Heidelberg, 18. septembra. Trdi se, da se je princesinja Zofija zato usmrtila, ker ji niso starši dovolili, da se sme poročiti z Bleichroderjevim sinom. (Bleichroderjevi spadajo med najbogatejše jude v Nemčiji. Trdi se, da je judovska rodbina Bleichroder še bogatejša kakor Rotschildova.)
Heidelberg, 19. septembra. Samoumor princese Sofije saksonsko - vaj-marske je napravil seveda veliko senzacijo. Princesa se je z baronom Hans Bleichroder jem seznanila, ko je napravil v Heidelbergu svoj doktorski izpit. Videla sta se v gledišču in v večjih družbah ter si zelo dopisovala. Princesa se je hotela na vsak način z njim poročiti, a starši so ji odločno branili, zlasit ker je Bleickroder jud. Letos so šli starši s hčerko v avtomobilu na Tirolsko, da se princesa potolaži, a ko so se vrnili, je le še bolj vztrajala na tej zvezi. Ker so starši to zopet najodločneje odklonili, se je princesa ustrelila s strelom v čelo. Razume se, da javnost stariša zelo napada.
Najbolj pa sc obrača nejevolja proti vladajočemu velikemu knezu saškoweimar-skemu Viljemu Ernstu, od katerega sta bila stariša princese kot postranska veja gmotno odvisna in ki se je zvezi med princeso in Hans Bleichroderjem najbolj protivil.
Dnevne novice.
-f Volitve v okrajne cestne odbore.
V Tržiču so se združili liberalci in Nemci in izvolili liberalci Deva. V Litiji je i2voljen župan Oroslav Bric, v Šmartnem pri Litiji župan Leopold Host-nik, v Šmartnem pod Šmarno goro župan
AL Tršan, v Predosljah dež. poslanec Iv. Zabret. V Knežji Lipi —Nemški Loki je izvoljen socialnodemokraški protikandidat grofa Barbo, poštar Medic. To so naredili svobodomiselni učitelji. Ko so videli, da ima večino krščanski socialec Ruppe, so opustili liberalnega kandidata in vrgli v boj lokalno vprašanje, vsled česar je dobil socialni demokrat Medic en glas večine. V črnomaljskem okraju so vsi izvoljeni pristaši Slov. Ljudske Stranke.
-f Volitve v gorenjske cestne zastop«. V cestni zastop mošenjski je bil izvoljen g. župan Ivan Resman iz Mošenj. — V cestni zastop občine Begunje je bil izvoljen g. župan Ivan Trunk iz Begunj. — V cestni zastop občine Breznica je bil izvoljen g. župan Janez Finžgar. — V cestni zastop občine Lesce je bil izvoljen g. Vobenk, dober prijatelj g. Ivana Žark, župana iz Lesec, kateri je pri volitvi kot kandidat propadel,
-j- Albancem vile — koroškim Slovencem pa še ljudskih šol nel »Freie Stimmen« poročajo, da se na stroške naše države vzgajajo sinovi albanskih rodbin v avstrijskih naj odličnejših zavodih. Letos so tudi na stroške avstrijske vlade bili albanski ljubljenci med počitnicami nastavljeni v dveh vilah v Au pri Gasernu. — Za Albance torej, ki niso naši državljani, izdaja vlada ogromne svote denarja, najema jim vile, koroškim Slovencem, najzvestejšim podanikom, katerih očetje in očetov očetje so na neštetih bojiščih prelivali kri za vladarja in državo, pa niti ljudskih šol ne privoščijo. Ali je to pravica? Naša delegacija bo glede na ta škandal v parlamentu gotovo nastopila, . kakor bodo tudi krogi, ki ne razumejo, čemu naj Avstrija zapostavlja najpri-mitivnejše kulturne potrebe svojih lastnih državljanov, da zadovolji albanske rokomavhe, ki so notorično veliki lenuhi in nam bodo za vse to še fige pokazali.
—	Bohinjska Bistrica. V nedeljo se je izvršila volitev dveh odbornikov za cestni zastop radovljiški. Soglasno sta izvoljena odlična somišljenika S. L. S. g. župan Frančišek Arh in pa tako vsestransko za ljudski blagor delavni g. Ivan Rozman iz Bitenj.
—	Mlekarska šola na Vrhniki je končala svoj petmesečni tečaj. V sredo je bila izkušnja, katere se je udeležilo 9 učencev in 6 učenk. Izkušnja je pokazala, da so se učenci in učenke udeleževale pouka zelo marljivo. V četrtek pa je bil slovesen sklep šole. Izpričevala je razdelil deželni odbornik dr. E. L a m p e , ki je v svojem nagovoru naglašal sledeče: Mlekarstvo in sirar-stvo je ena tistih panog našega gospodarstva, kateri moramo posvetiti največjo paz-nost. Velike vsote ljudskega, deželnega in državnega denarja so investirane in zato moramo skrbeti, da se s tem premoženjem tudi vestno in skrbno gospodari. Za vodstvo mlekarn je treba vestnih odborov in dobrih mlekarjev. Učenci so se tekom tega tečaja prepričali, da mora voditelj moderne mlekarne biti dobro podkovan v potrebnih vednostih, n. pr. bakterijologiji itd. Zato se morajo mlekarji temeljito izučiti, predno prevzamejo tak odgovornosti polni posel. Neprenehoma gredo velike vsote ljudskega premoženja skozi njihove roke in zato morajo biti vestni in skrbni v svoji službi. Veliko škode so že naredili brezvestni poslovodje v zadrugah. Naj vsi absolventi tega tečaja gredo na delo v sve-sti si važne naloge in velike odgovornosti, ki jo prevzamejo. Deželni odbor bo s svojimi strokovnjaki stal zadrugam s poukom in moralno podporo ob strani, zato se naj do svojih učiteljev absolventi obračajo z zaupanjem. Mlekar bodi strog v izvrševanju svojih' dolžnosti in obračaj vso pozornost na to, da se tudi od strani članov ravna vedno pravilno. Le tedaj, če bo naše zadružno delovanje popolnoma zdravo, moremo doseči ugodnih uspehov. — Nato je c. kr. nadkomisar Fr. H o f b a u e r izrekel v imenu c, kr. deželne vlade priznanje deželnemu odboru in učiteljem tečaja na doseženem uspehu z željo, da bi to delo obrodilo zasluženi uspeh za mlekarsko zadružništvo. Po razdelitvi izpričeval so si navzoči, med katerimi sta bila tudi zastopnika kmetijske družbe goriške gg. Dominko in Jakončič, ogledali razstavo mlečnih izdelkov, v kateri zaslužijo posebno pozornost siri trapisti, grojer in ementalci, mleko jugort in surovo maslo v pasteriziranega mleka.
—	Tovariše ablturiente, ki nameravajo v Prago, opozarjamo, d ajim je za vse informacije na razpolago »D^.evov« tajnik F. Bratina, pravnik v Križevcih na Štajerskem.
—	Avtomobil Novo mesto —Krško prične s 1. oktobrom t. 1. voziti.
—	Iz Reteč na Gorenjskem. V okrajni cestni odbor kranjskogorski je bil izvoljen .g Josip Petrič, posestnik, pristaš S. L. S.
—	Iz Št. Jerneja, Razstava za svinje in perutnino se je prav dobro obnesla. Razstavili so kmetje lako lepo plemeno žival, da smo se kar čudili. Bilo je na razstavi 34 merjascev, 130 svinj s praseti ter 90 plemenih svinj. Kako lepe mladiče so nekatere imele! Videl si iu pujske, ki so komaj
zagledali beli dan, pa tudi 7—9 tednov stare. Kupcev na razstavo ni bilo. Treba se bode na to šele privaditi, ker je nekaj novega. Bili so pa tudi razstavljalci veseli, ker so prejeli lepe zaslužene premije. Razdelilo se je vsem razstavljalcem sedemnajst sto kron. — Umrl je 15. septembra soproga g, učitelja, Ana Gantar, sara šele 32 let in je bila eno leto v zakonu. — V jutro 17. t. m. je bilo nad Št. Jernejem grozno zračno bombardiranje. Blisk na blisk, tresk na tresk. Treščilo je na Polhovici v zvonik, ki je takoj začel goreti. Zgorelo ga je le manjši del, ker so ljudje ogenj pogasili.
—	Iz Radovljice. Ta četrtek, 18. septembra so pokopali v Radovljici na železnici ponesrečenega samskega delavca Franceta Justin iz Breznice pri Kranju. Pokojni je bil par let v službi pri pošti v Trstu, zadnji čas je to službo popustil in je bil nekaj dni doma na svojem domu, kjer ima majhno zadolženo posestvo. V začetku tedna je šel iskat službe na Jesenice. V sredo zvečer je tamkaj skoraj gotovo zamudil večerni vlak na Podnart in nato se je neopažen vsedel na »pufar« pri pomožnem stroju, ki se odpelje z Jesenic okrog 9. ure zvečer. Ravno pri radovljiškem pokopališču pa se je odlomil »pufar« pri stroju in odletel na tir. Pri tem je padel ponesrečenec vznak in si popolnoma razbil zadnji del glave, tako da so bile vse možgane raztresene po tiru. Čuvaj, ki je prišel iz Podnarta iskat odlomljeni del stroja, ga je našel mrtvega na tiru, poleg njega pa odlomljeni »pufar«.
—	Gospod Arnold Wlassak, kapelnik godbe gasilnega društva v Kranju, je imenovan kapelnikom novomeške godbe. Gospod Wlassak je prišel od vojaške godbe iz Bosne v Kranj, kjer jc služil 3 in pol leta. Novomeščanom jc le čestitati na pridobitvi tega odličnega godbenika.
—	Moratorij v Bulgariji. Tvrdke, katere prizadeva moratorij v Bulgariji, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani o njem pojasnila.
—	Umrl je danes v petek ob šestih zjutraj g. Leopold Ferjan, učitelj-voditelj v Olševku nad Kranjem, star 37 let. Služboval je na tej šoli 14 let. N. v m. p.!
—	Surovež. Franc Udovč, sedaj hlapec na gradu Pogane, je že mnogokrat kaznovan individuji. Ni ga še spametovalo, ko so mu lani fantje prerezali nos in ušesa ter mu povedali, da ga nočejo več v družbo. Kamor pride, povsod se prične zabavljanje in pretep. 17. t. m. je Marijo Šklander, deklo na gradu, ko je napregala konje, prijel, jo vrgel v jasli ter klofutah Po tem napadu se Šklander ni mogla več ganiti. Pripeljati so jo morali v bolnišnico. Tu so pa konšta-tirali, da ima zlomljeno levo ključnico in levo rebro. Udovča so seveda zaprli.
—	Tatvina na gradu v Bršljinu. 16. t. in. v mraku se je prikradel neznanec v grad in zašel v sobo služinčadi. Tu je vse prebrskal. Odprl je kovčeke in pobral vse vrednote z denarjem vred. Kuharici Ilni-kar je pobral prihranjen zaslužek v znesku 32 K. Ta nepridiprav bil je bolj majhne postave. Isto noč bilo je tudi postiljonoma Karol Kovačiču in Franc Zupančiču pobrano v Fichtenavovem hlevu v Novem mestu ves denar in ure z verižico. Tat je v jutru popival pri peku in si privoščil v obilici žganja. Te druge tatvine osumljenega pohajača Miha Debevca iz Rateža jc oblast v Prelogah prijela in zaprla.
—	Aretacija na novomeškem kolodvoru. 18. t. m. je prijelo orožništvo ženo delavca, Alojzijo Conci iz Šlezije, ko je ravno hotela odpeljati kovčeg, katerega ji je dala v Prelogah natakarica Angela Ko-zlovič spraviti. Kozlovič je odšla iskati službe v Trst, ko se je pa vrnila, ni bilo ne kovčega ne Alojzije Conci. Ta je pobegnila z možem in sinom, hoteč po svetu. Stvari, katere so bile v kovčegu, cenijo nad 100 K.
—	Hazardisti zasačeni. Ko je orožništvo zasledovalo Conci, je zasledilo v Novem mestu obmizje hazardistov. Laze so za te najpripravnejši kraj. Ni večera, da se tu ne bi igrale »Eden in dvajset«, »Cvik« ali druge prepovedane igre. Dobili so drugega kompanjona Blaževiča, to je Bratko-viča, Zajca, Blažona in Gostoviča.
—	Poškodoval se je delavec Ivan Meke, 38 let star, pri zgradbi vodovoda Kranj—Čirčiče 18. t. m., ko je vrtal skalo in je naboj eksplodiral. Mož je ranjen na obrazu in rokah in so ga prepeljali v deželno bolnico.
—	Tatvina v cerkvi. V nedeljo 14. t. m. je nekdo ukradel med jutranjo in deseto mašo v Šmartnu pod Šmarno jjoro naslednje muzikalije: 1. Orgelmagazin von Volk-mar. 2. Der praktisehe Organist von Pazdi-rek. 3. Weihnachtspraludien von A. Klee. Prosi se, če bi kdo te stvari kje prodajal, naj se naznani in obvesti tukajšnji organist.
—. Hrvaški uradni list za uvedbo inažarščlne v hrvaške šole. Z ozirom na sklep budimpeštanskega mestnega šolskega sveta, da se z ozirom na novi razvoj v balkanskih pokrajinah uvede v budimpeštanske srednje šole kot obvezen predmet učenje kakega jugoslovanskega jezika, pišejo zagrebške »Narodne Kovine«, da bi sc morali Hrvatje
oddolžiti in v svoje šole uvesti pouk o mažarščini.
Zadnje vesli.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 19. septembra. Cesar je sprejel finančnega ministra Zaleskega v enourni avdijenci. Nato se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s tekočimi zadevami.
CESAR VILJEM PRIDE NA DUNAJ.
Dunaj, 19. septembra. Cesar Viljem obišče 23. oktobra prestolonaslednika Franca Ferdinanda in bo kot njegov lovski gost ostal dva dni v Konopištu, 25. oktobra pa se poda na Dunaj, da obišče cesarja Franca Jožefa v Schonbrunnu.
SANACIJA JUŽNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 19, septembra. Tu so se pod predsedstvom železniškega ministra začela posvetovanja glede sanacije Južne železnice.
BORZA.
Dunaj, 19, septembra. Vsled znižanja cen železa so kurzi danes zopet padli, in sicer alpinski montanski za 111/2, praški železniški pa za 22 K,
GRŠKE GROZOVITOSTI.
Sofija, 19. septembra. Grške oblasti so 2500 Bulgarov iz Lerina deportirale na male otoke na Egejskem morju, kjer je del od njih umrl od lakote, del pa bil umorjen, Misijonar dr, Glars poroča, da so grški vojaki Strumico, preden so jo imeli izročiti Bulgariji, zažgali in je osem dni gorela.
IZ RUSIJE.
Peterburg, 19. septembra. Včeraj se je po vseh mestih praznovala obletnica Stolypinove smrti. V Kijevu so prisostvovali slavljenju spomina vsi ministri. V Moskvi je oktobristovska stranka sklicala svečano sejo.
V ALBANIJI SE PRIPRAVLJAJO PRIJETNE REČI.
Valona, 19. septembra. Vodja katoliških Mirditov Prenk Bib Doda je baje Ke-mal begu brzojavil, da Miriditi priznavajo valonsko vlado in jo bodo s svojo krvjo branili. Essad paša ima na svoji strani muslimane in pravoslavnega metropolita v Draču, oziroma vse pravoslavce.
VPRAŠANJE KONKORDATA.
Rim, 19. septembar. Semkaj je dospela srbska misija, ki se ima z Vatikanom pogajati glede konkordata. Vatikan, kakor se zdi, pogajanjem ni nasproten. Vendar se ne bodo mogla začeti, preden ni albansko vprašanje, vsaj kar se tiče mejd, popolnoma rešeno.
MAŽARSKA POLITIKA.
Kološvar, 19. septembra. Tukajšnje sodišče je rumunskega žurnalista Nikolaja Bratu obsodilo na 8 mesecev ječe in 600 K globe, ker je bil zapisal, da je Transilvanija »ogrska Makedonija«.
DIVJE ZVERI TUDI NA TIROLSKEM?
Brixen, 19. septembra. Tudi v tukajšnjih gorah so se pojavile divje zveri, ki so raztrgale veliko ovac.
VLOM.
Krakov, 19. septembra. V cerkev v Podgorcah so neznanci vlomili in vse dragocenosti iz nje odnesli.
NOREC.
Krakov, 19. septembra. Inženir Stan-kiewicz je v neki tukajšnji kavarni poftoči začel na lepem streljati. Kavarnar Brce-cinski mu je revolver vzel, pobral patrone ter mu nato orožje vrnil. Inženir pa je revolver vnovič nabasal, kavarnarja nevarno ranil in začel še na druge goste streljati, Prišli so ognjegasci, da moža pobrizgajo, a inženir se je medtem z zadnjo krogljo sam ustrelil. Mož je očividno znorel.
Poavslrijanjenje irZaSkih mesloiti uradnikov.
V zadnji »Osterreichische Rundschau« se M. v. Leja pod zgornjim naslovom peča z znanimi odloki tržaškega namestnika kneza Hohenloheja. V glavnem izvaja: Dalmacija in avstrijska obal sta apeninskemu polotoku ocl nekdaj služili za koloniziranje prekomernega prebivalstva. To koloniziranje se je zlasti v Trstu pomalem vršilo do najnovejšega časa — slej ko prej in po-vsodi na škodo domačega slovanskega prebivalstva. Ko so avstrijske meje nasproti Italiji postale take, da jih ni moči premakniti, ne da bi pri tem prišel v nevarnost obstoj države, je seveda na-daljno priseljevanje italijanskega živ-Ija za avstrijske državne interese postalo neugodno. Pa tudi domače slovansko ljudstvo se je prebudilo in zahteva svojih pravic proti tujim državljanom. V Dalmaciji se umetna nadvlada italijanskega. življa kmalu t.i dala več vzdržati in se je razmerje v najkrajšem času popolnoma izprernenilo v korist slovanskega prebivalstva, tnkn da se je pri zadnjem štetju naštelo le še 2'8 od-
stotkov (18.000) Italijanov. Isti proces se vrši v Istri in goriškem primorju, le nekoliko počasneje. Kakor hitro pride tu-d« pristoječe mu politične vlade domaČi slovanski narod, bo italijanski element ravno tako hitro izginil, kakor je v Dalmaciji. Najbolj se šc drži italijanska moč v Trstu, to pa ravno vsled priseljevanja iz Italije. Vendar tudi tu Slovani silno hitro naraščajo i'n znašajo po zadnjem štetju že 60.000 duš, to je približno polovico vsega prebivalstva. Tega razvoja pa ni morda vlada posebno pospeševala, marveč se je vršilo kljub nasiljem mestnih oblastnikov, ki se v boju proti njemu niso vedno posluževali najlepših sredstev. Zvesti avstrijski državljani — ne izvzemši Italijanov — so se v Trstu vedno zatirali na korist renjikolov, ki kot dobri državljani italijanske države čisto naravno streme za njenimi in 'ne avstrijskimi koristmi. Vsi uradi so bili tem tujcem v prvi vrsti na razpolago in v šolah se jc vršila vzgoja v njihovem duhu. Slovenci pa, ki so tvorili tretjino prebivalstva, niso imeli ne šol niti so jim bile odprte mestne službe. Da tega avstrijska vlada ni mogla preprečiti, so avstrijsko čuteči Tržačani vedno bridko občutili. Šele razne bombne afere in protiavstrijske demonstracije v kraljestvu, katerih so se v obili meri udeleževali tržaški izletniki — v prvi vrsti mestni uradniki — so stvari končno izbile dno in vlada je tržaškemu magistratu vzela posle pre-nešenega delokroga (vojaške stvari). Prizadevanja tržaškega magistrata pod vplivom uradnikov iz kraljestva se pač niso dala več prezreti. Odloku namest-ništva, da se smejo oddajati stalne službe le avstrijskim državljanom, se je pa magistrat ognil na ta način, da je vsa važna mesta zasedal le začasno. Avstrijcev sploh ni maral za taka mesta in je n. pr. mesto gasilskega poveljnika razpisal v tujih italijanskih listih, v domačih pa ne. Koliko zaslug si je za našo prvo trgovinsko luko pridobil knez Hohenlohe s svojimi zadnjimi odloki, bomo šele čez kako leto vedeli prav ceniti. Ti odloki so čisto naravna samoobramba v zaščito državne avtoritete, kar je vsaka urejena država sama sebi dolžna. To mora spoznati tucli naša zaveznica Italija, ki vendar ne bo pričakovala, da si damo njenemu prijateljstvu na ljubo izpodkopati državne temelje v lastni deželi. Tembolj žalostno je, da so proti Hohenlohejevim odlokom nastopili celo nekateri Avstrijci. Vzroka temu pač nimamo iskati samo v ozirih na italijansko zavezništvo, marveč predvsem v slepem strahu mnogih avstrijskih Nemcev pred vsem, kar je slovanskega. Ti politiki še vedlno nočejo razumeti nepobitnega dejstva, da bo monarhija le tedaj močna ln krepka, ako se bodo vsa naša ljudstva, torej tudi večino tvoreči Slovani, čutila zadovoljna. Zato je le z veseljem pozdraviti prizadevanje tržaškega na-mestništva, da energično varuje opravičene interese vseh avstrijskih državljanov, torej tudi državi vedno zvestih Slovencev, proti Tržačanom dvomljivega mišljenja. — Tako pošten in resničen Avstrijec nemške narodnosti.
Cerkveni vesinik.
c Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike
pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo še prihodnji mesec. Začele se bodo v ponedeljek, dne 29. septembra in 13. oktobra ob 6. uri zvečer. Čč. gg. naj se blagovolijo preje naznaniti pri vodstvu.
c Zvonovi za cerkev sv. Jožefa. Na razna vprašanja, kam naj se pošiljajo darovi za zvonove, se nam je odgovorilo: Na predstojništvo oo. jezuitov ali pa na »Društvo za nabavo zvonov za cerkev sv, Jožefa« v Ljubljani, Elizabetna cesta 9.
lj Društvo za nabavo zvonov za cerkev sv, Jožefa ima v petek, dne 26. septembra, popoldne ob 5. svoj občni zbor v Alojzijevišču, I. nadstropje, Poljanska cesta št. 4. K zborovanju se v smislu § 10. društvenih pravil vabijo vsi p. n. člani in članice,
KNJIGOTRŽTVO.
Alešovec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. 3 zvezki a 1 K 20 vin., vez. a 2 K,
Alešovec nam v tem delu kaj lepo opisuje zgodovino svoje umstvene in srčne izobrazbe, začenši pri najprvotnejših začetkih v domači hiši. Alešovca ni treba našemu ljudstvu še posebej priporočati. Njegovi spisi so ena najznačilnejših prikazni na polju slovenskega pripovednega slovstva. Odlikujejo jih bogati zakladi zdravega humorja, kakršnega drugod iščemo zaman. Alešovec v svojih spisih obvladuje tudi redko umetnost, da zna zabavno z lahkoto in spretnostjo združiti s koristnim.
KATOLIŠKA BURVARNA V LJUBLJANI.
Ljubljanske novice.
lj Deželni predsednik baron Sch'warz se je vrnil z dopusta.
lj Specialni kurzi za strojeznanstvo, elektrotehniko in za opravnike parnih kotlov na tukajšni c. kr. državni obrtni šoli se prično z mesecem oktobrom. Vrše se v večernih urah, in sicer od 6. do 8. ure. Prva dva kurza imata po 6 ur na teden in trajata do 30. aprila; tečaj za opravnike parnih kotlov sc vrši 3 ure na teden in traja štiri mesece. Vpisnina za vsak kurz znaša 2 K, drugih stroškov ni nikakih. Za udeležnike teh tečajev, ki si žele izpopolniti svoje znanje v nemščini in računstvu, bode pouk v teh dveh predmetih po 2 uri na teden, Vpisovanje v označene kurze se vrši v nedeljo, dne 28, t. m. dopoldne od 9. do 12. ure. Tečaji se vrše samo tedaj, če se zglasi zadostno število udeležnikov,
lj Dijaški deklamcijski večer priredita v veliki dvorani Mestnega Doma jutri, dne 20. t. m. gg. Milan Skrbinšek in Josip Šest. Tudi gospod F. Trampuž nastopi v dveh točkah. Na programu je sedem različnih pesnikov. Ponove se najbolj uspele točke prvega dcklamacijskega večera. Ta večer je sicer namenjen dijaštvu, radi česar je tudi vstopnina zelo znižana, vendar pa ima seveda vsak dostop, ki se zanima za deklamacijo. Umestno bi bilo, da opozore gospodje profesorji na to prireditev dijaštvo, ki bi z obiskovanjem takšnih večerov mnogo pridobilo. Na ta način bi se pričelo tudi v šolah polagoma s pravim deklami-ranjem. V splošnem zadostuje sedaj, da zna dijak pesnitev »na pamet« in da jo brez vsake poglobitve, brez logičnega naglasa in brez čuvstva oddrdra. Marsikateri bi pač rad prednašal, kakor bi bilo treba, a ga jc pred sošolci in profesorjem sram. A tudi ta sramežljivost bi polagoma izginila, če bi sc učitelj in učenci srečavali večkrat na takšnih večrih. Vstopnina: Sedež prve vrste 80 vin,, sedež druge vrste 60 vin., stojišče 40 vin. — Začetek ob pol osmih. Blagajna sc odpre ob sedmih. Pred-prodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti gdčna Jerica Dolenčeva, trafikantinja v Prešernovi ulici.
lj Seja ubožne kemisije dne 18. septembra. Predseduje gosp. dr. Zarnik, ki naznani, da jc kot ubožni oče odstopil Dražil. Metelkove ustanove dobe: Dežman Josip, orglar; Falatov Fran, orglar; Košak Milan, zlatar; Oblak Feliks, krojač; Peče-nik Alojzij, ključavničar; Jordan Fran, ključavničar; Klančar Alojzij, ključavničar; Emil Gabrič, črkostavec; Šinkovec Angela, šivilja; Vidic Franja, šivilja. — Ubožne podpore bodo deležni po 6 K mesečno in otroci polovično, naslednji: Elza Bole reete Boc, Crtalič Franja, Garbajs Marjeta, Jesenko Gregor, Florjan Jevnikar, Juschek Gabrijela, Kavčnik Marija, Krmelj (otroci) Josip, Alojzij, Antonija po 12 let, Angela Kramar-šič, Kucler Marija, Laitermayer Kari, Lotrič Jakob,Oman Ana, Poznič Marija, Po-ženel Marija, Ludovik Puh, Reisner Magdalena, Reitz Jernej (sc plača za hrano v ubožnici), Škafar Ivan (sc plača za hrano v ubožnici), Rosulik Helena, Sever Terezija, Stare Marija, Šutar Ana, Turk Avgust, Vidmar Neža, Vesterman Franc, Zor Franc.
lj Pisatelj Iv. Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča.
lj Umrla je včeraj na Elizabetni cest\ št. 2 gospa Marija Jonko, trgovčeva soproga iz Bovca, v 28. letu svoje starosti Truplo bodo prepeljali v Bovec.
lj Brata zabodel z nožem. K tozadevni včerajšnji notici se nam poroča, da je Lovro Semrajc, ko je zabodel svojega brata z nožem, po storjenem dejanju odšel v Ljubljano in tudi tukaj začel v neki gostilni kazati svojo moč. V tem pa pride policijska patrulja, ki je bila o zločinu že obveščena, in Lovro je moral rad ali nerad z njo.
lj Tatvina v vlaku. Te dni se je služkinja Anka Grizljeva iz Vitine na Hrvaškem peljala v Ljubljano iskat službe. Ko dospe do ljubljanskega južnega kolodvora, je opazila, da ji je med vožnjo zmanjkala denarnica, v kateri je imela 52 K denarja.
lj Nogometno prvenstvo mest Cele vec — Ljubljana. Da občinstvo razvidi, kako igralsko močni so celovški atletiki, priobčimo danes najvažnejše rezultate. Tako so igrali atletiki proti graškemu »Sturmu«, ki je dosedaj drugo moštvo v alpskih deželah, 3 : 2 in 0 : 3. Proti sedaj tudi močnim celjskim atletikom 2 : 0. Nadalje proti avstrijskemu mojstru dunajskemu »Rapidu«, ki je poslal kombinirano prvo in rezervno moštvo, 2 : 0. Baš zadnji rezultat spričuje o visoki formi Celovčanov tcP vsled tega še enkrat občinstvo opozarjamo, da si ogleda ta velcintercsantni športni užitek. Pričetck in vse druge podrob nosti priobčimo jutri.
lj Strela je omamila danes dopoldne vojaka 17. pešpolka, ki je stal na straži v prisilni delavnici.
lj »Šišensko prosvetno društvo« priredi v nedeljo, dne 28. septembra pcšizlet
na Sv. Katarino. Shajališče točno ob pol b. uri zjutraj pri društvenem predsedniku (»Pri Smodin«) v Zg. Šiški št. 32. Odhod ob 6. uri. Vsi člani in prijatelji društva, ki se nameravajo udeležiti društvenega izleta, naj to naznanijo društvenemu odboru, da glede kosila potrebno oskrbi, in to v najkrajšem času. V slučaju slabega vremena se vrši ta izlet v nedeljo dne 5. oktobra. — Odbor.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor. Pogajanja za sklicanje štajerskega deželnega zbora med nemškimi strankami so privedla do sporazuma. Deželni zbor bi se imel sklicati koncem septembra ali pa začetkom oktobra. Seveda je ta račun zazdaj še narejen brez krčmarja-
š Gospodarstvo z deželnimi denarji. Pod tem naslovom poroča »Grazer Volks-blatt«, da je v nemškem dijaškem domu v Mariboru- kateremu prispeva dežela 3000 kron na leto, med 28 gojenci 19 neštajer-cev, t. j.: 2 sta iz Bosne, 2 z Ogrskega, 2 iz Afrike (!), 10 s Koroškega, 1 iz Galicije in 1 z Virtemberškega. Nemški dijaški dom v Mariboru je torej zbirka nemških dijaških raritet s celega sveta.
š Zver v štajerskih planinah. Štajerski listi pišejo, da so vse dosedanje oblastvene priprave za lov na nevarno zver — ali pravzaprav zveri — v štajersko-koro-ških mejnih planinah popolnoma nezadostne. Po zadnji čas raztrgani živini soditi se zveri niti ne nahajajo več na Stub-alpi, kjer so napravili telefon, marveč med Kor- Hand- in Hebalpo. Vse ogroženo ozemlje obsega kakih 10—15 ur hoda v dolžino in 2—4 ure hoda v širino in je zelo težko pristopno in gorato. Zato bi bilo treba vsaj 10.000 gonjačev, ako naj bi imel lov vsaj nekoliko izgleda na uspeh. Ker je zima pred durmi in v snegu ni misliti na lov v gorah, je nujno potrebno, da se nemudoma kaj odločilnega stori in odpošlje v gore več bataljonov vojakov. Stvar je namreč popolnoma resna, ker so izvedenci dognali dve skupini zveri, in sicer pravi afriški lovec Bronsart von Schellendorf, da sta dva volkova ali dve hijeni in pa stara zver mačjega rodu z mladiči.
š Duhovniška vest. Duhovnik v c. kr. moški kaznilnici v Karlovi v Gradcu, župnik Matija Ljubša, je stopil v stalen pokoj, Ljubša je bil skozi celih 22 let duhovni pastir v imenovanem zavodu in se je posebno izkazal kot vesten in skrben dušni oče ubogih kaznjencev ter je bil splošno priljubljen v vseh krogih. Ljubša je imel tudi referat na katoliškem shodu. Rojen je Ljubša pri Sv. Benediktu v Slov. goricah.
š Zdravniki pozor! Na splošni bolnišnici v Mariboru se razpisujeta dve prosti mesti zdravnikov-sekundarijev, Prošnje do 1. oktobra 1913 na deželni odbor v Gradcu. Slovenski zdravniki, pozor!
š Zmotili so se. »Marburger Zeitung« napada Žebota in gospo Pograjc radi straže pri šoli v Krčevini-Lajteršperg pri Mariboru. A poročevalec mariborskega lističa se je močno zmotil. Gospa Pograjc ni bila pri naši straži, ampak drugi dve gospodični. Dotični biciklist-učitelj, ki je v ponedeljek zasledoval naše, se je glede gospe Pograjc hudo zmotil. Nemce in nemšku-tarje silno jezi, da niso poznali posameznih članov naše narodne straže. Wernitznigg, tvoje renegatstvo nima sreče! Otrok nam nisi mogel ugrabiti; sedaj pa še imen posameznih stražarjev ne izveš. Smola!
š V spanju se je izdal. Dne 16. t. m. Zvečer ob 7, uri je dobil v Celju neki policaj na travniku spečega nekega 32letnega voznika-hlapca Rudolf Heiniserja iz Wiesa, Policaj ga je močno stresel, nakar je Heini-ser v sanjah zavpil: »Bom že vse povrnil!« Ko je policaj zahteval pojasnila, je Heini-ser priznal, da je svojemu gospodarju Ring-hoferju v Reichenauu na Nižjem Avstrijskem poneveril 150 kron denarja, ki ga je kasiral za pivo. Heiniserja so izročili sodniji.
š Oproščen umora svoje žene. V Gradcu je bil dne 17. t. m. pred porotniki oproščen čina umora nad svojo ženo krojač Kari Wohlschlager. Nesrečnež je pred mesecem ustrelil v jezi svojo ničvredno ženo. Porotniki so stavljena vprašanja zanikali. Ko so mu naznanili oprostilno razsodbo, ni hotel verjeti in je zaklical: »Prost, čisto prost?« — Predsednik: »Da, prost ste!« — Wohlschlager: »Bog ohrani, Bog obvari našega cesarja!«
Primorske vesti.
p Kako tržaški magistrat nastavlja dalje regnikole. V včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je bil za ravnatelja mestne bolnice imenovan z glasovi večine dr. Julij Ascoli, profesor na univerzi v Paviji, ki je sicer rojen v Trstu, a bil je še do pred kratkim italijanski podanik. Dosegel je avstrijsko državljanstvo s tem, da je vprašal za isto na Češkem, nakar mu je magistrat takoj priznal tržaško občanstvo. Tržaški magistrat si v6 pomagati.
p Albanska trgovinska zastava — še ni narisana. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je ravnokar izdalo pomorskim: oblastem na znanje, dt} je nova albanska trgovinska zastavaljiaen-tična z albansko nacionalno zastavo. Je pravokotna in nosi dvoglavega črnega orla na rdečem polju. Rabiti se ima albanska zastava kakor vse druge-trgovinske zastave. Ministrstvo izjavlja, da provizorična albanska vlada še dosedaj ni izdala natančnejših podatkov o tej novi trgovinski zastavi. (Ima pač druge skrbi, ta slavna »vlada« na tuje stroške!) Zunanje ministrstvo tudi ne razpolaga z nobeno risbo te zastave, kakor je to v vseh drugih slučajih običajno. Uboga Albanija, kakor jc videti, ne premore niti človeka, kateri bi ji narisal ali naslikal novo trgovinsko zastavo.
p Delo nemškega inženirja. V Ogleju v gostilni »Alla citta di Grado« so prijeli pred par dnevi o polnoči inženirja W. Fischerja iz Steinacha, ki je nastopal z uprav nemško širokoustnostjo, se ustil in hvalisal, kaj da zna, pri tem pa goljufal in kradel. Ficsherja so spravili v Gorico v ječo in Oglej si je oddahnil, ko sc je umaknil delomržni junak.
p Blaznež kot Mica Kovačeva. V neki gostilni na Istrski cesti v Trstu se je v sredo popoldne napil možak, ki je koncem koncev izjavil, da nima s čim plačati. Poklicali so policijskega stražnika, proti kateremu je začel tujec tako razgrajati, da so začeli dvomiti, da li je pri zdravi pameti. In mož je bil res bolan, kajti izkazalo sc je, da imajo opraviti s 45 let starim Francom Pipanom, ki je ušel iz norišnice v Gorici in pobegnil peš v Trst.
p Nagla smrt. Pod oboki kavarne Chiozza v Trstu je postalo v sredo popoldne nenadoma slabo 42 let staremu blagajniku Bartolettiju. Mož je šel pod oboki, pa se je zgrudil in obležal pri priči mrtev.
p Grozna smrt otrokova. V ulici Mo-lin a vento v Trstu je pritisnil v sredo neki voz šest let staro Ano Kobalovo, ki so jo bili poslali od doma k peku po kruh, tako nesrečno ob zid, da je kmalu nato umrla. Neprevidnega voznika, ki se ni brigal za po cesti tekoče dekletce, so zaprli.
p Francoski dezerter. Na avstrijsko-italijanski meji so prijeli francoskega de-zerterja Segretina Remija in ga poslali v zapor v Tržič. Remi je bil ušel od francoskih strelcev v Severni Afriki in se je potikal cela dva meseca po Italiji, dokler ga ni zaneslo na avstrijsko stran, kjer so ga prijeli in zaprli. Na vesti ima baje p^r sleparstev, kakor je to že pač v navadi pri gospodih njegove vrste.
p Smrtonosen padec v globino 24 metrov. V ladjedelnici Danubius na Reki grade dreadnought »Szent Istvan«. Zgodilo pa se je, da je zdrknil pri delu zaposleni 18 let stari Madjar Janoš Kis in padel z najvišje točke ladje 24 metrov v globino, kjer je obležal mrtev z razbitimi udi. Njegovi tovariši so v znak žalovanja zapustili delo za pol dneva.
p Požar v skladišču. V noči na torek je izbruhnil v sladišču trgovca Leona Frischa v ulici Tesa v Trstu požar, ki je uničil mnogo kož, rogov, gumija in drugega blaga. Škode je povzročil za 20.000 kron, pa je k sreči vsa zavarovana.
p Pisarna za izseljence na Reki, Hrvatska deželna banka v Osjeku je dobila dovoljenje, da sme otvoriti na Reki posebno pisarno za izseljence v velikem obsegu. Omenjena banka je sklenila z družbo Cunard-Line tudi pogodbo, glasom katere ji družba izročuje ves eksport izseljencev, dočim se zavezuje banka, da hoče z vsemi močmi delati za prihod izseljencev na Reko.
p Radi poneverjenja eraričnih denarjev je bil pred tržaškim porotnim sodiščem na 20 mesecev ječe obsojen upravitelj zaporov tržaškega okrožnega sodišča Franc Wolfbei(3.
Sanatorium Emona ^li'"'/.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. lastnik In ief-zdravnik: Or.Fr. Derpnc, primar. I. klr. odi. dež. boln.
Vsled opustitve trgovine se proda
nova, samo par mesecev rabljena

(NATIONAL REGISTER). Naslov v upravništvu »Slovenca" pod štev. 2848, (Znamka za odgovor.) 2848
Fotogr. aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
Jdrija' drogerija in fotomanufaktiira
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenikel
I por m
Obrniti se je na gdč, Cavinl, Gledališka ulica št. 10, I. nadstropje, leve stopnjice
od 11. do 12. ure dopoldne.
U^gT Sprejme se eden ali dva
V II

dobra stavbena delavca proti primerni plači in 1 VAJENEC ali pomožni delavec, tudi le samo proti plači, za kleparsko obrt pri IV. WOSTNEB, kleparju in instalacija vodovoda v Vodmatu p. Lj.
kat. prepričanja, zmožen 4 jezikov, vešč v po-sojilničnem delovanju, izvežban urednik, prosi vsaj za začasno službo. Blagohotne ponudbe na upravo lista pod št. 2864.	3
Senzacija'
Senzacifa?
Benečanske sanje.
Socialni igrokaz v treh dolih. Pretresu-joča vsebina, krasno igrano, sijajne sce-nerije Benetk, Milana in Pariza.
Predstave vsak dan ob 3., pol 5., 6., pol 8. is 9. nri. 2778
PRODA SE večja množina lepega zimskega
pri ST. & C. TAUZHER, Dunajska cesta št. 47-Telefon št. 152.	2874
z dobrimi spričevali išče službo. Nastop takoj Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 2872
O/emvallo^
železnato ^{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od
zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 6000 zdravniških spričeval.
j, c. in kr. dvorni doDavitefl
TRST-Barkovlje. t
i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5*60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Ponudbeni razpis.
V ponedeljek dne 22. septembra 1913 ob pol 3. uri popoldne se bodo oddajala potom zmanjševalne dražbe dela za
popravo šolskega poslopfa v Starem trgu. okraj Črnomelj
Vsi stroški so proračunjeni na okroglo 7000 K brez potrebščin, ki jih dobavi podpisani kraj ni šolski svet sam.
Oddala se bodo skupno ali posamezno naslednja dela in dobave:
1.	naprava betonskih stropov,
2.	tesarska dela,
3.	kritje strehe,
4.	kleparska in ključavničarska dela,
5.	pečarska dela^
6.	slikarska in pleskarska dela.
Načrti, seznam popravil in troškovnik je na vpogled razpoložen pri predsedniku krajnega šolskega sveta v Starem trgu.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati dela drugemu, četudi ne najnižjemu ponudniku.
Krajni šolski svet Stari trg pri Črnomlju,
dne 17. septembra 1913.
Franc Zupančič, predsednik,
Zavod za ortopedično telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom	2771
raznovrstno skrivljcnje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici št. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Repše & I.
IjjubUnun, Kongresni trg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. ,— Predtiskarija.
ObCeznano nizke cene. —. Zunanja naroČila se toino Izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odrrovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.