208. številka.
t
1
Trst v soboto dne 13. septembra 1902.
Tečaj XXVII
,,EDINOST" izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov. r>b 4 uri popoludne
Naročnina znaša:
za celo leto........24 kron
z i pol leta........12 „
za četrt leta........ 6
za en mewee........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči e t«rez priložene naročnine s»e uprava ne ozira.
Po tohakamah v Trstu «e prodajajo posamezne številk«- po 6 stotink i3 nvč.»: izven Trsta [<a jx> 8 s.totjnk (4 nvč >
Telefon Mv. S70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
f»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., še računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvQ. Naročnino in oglase je plačevati 'oco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. U, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
0 samoizobrazbi.
(Na ustanovnem shodu akademičnega ferijalne g* društva za Primorsko _A«lrija~ predaval Jo-ip Ferfolja.i
Solf-ka izobrazba modernemu človeku ne zari« Pluje več. Poleg nje mu je neizogibno potrebna še s a m o i z o b r a z b a, fiko boce zadoščati potrebam sedanjega časa. Glavni dve predetaviteljci in širiteljici naobrazbe, srednja in visoka šola, dajati človeku le neznaten del tega, kar mu je potrebno za življenje. Prva podaja sicer neko s p 1 o š n o i z o 1» r a z b o, ali takšno, da ne m< remo priti z njo posebno daleč. Vzroki ležć na dlani: popolnoma nepraktičen, ■ nepedagogičen nsčin poučevanja, starinska in ozkosrčna uredba učnih snovi in piofesorji večinoma vzgojeni v tem duhu. Ni čuda potem, da je srednješolski abiturijent, četudi se je morda 14 —15 let podil že po šolskih klopeh, na splošno velik, velik revček. In slovenski abiturijent ima poleg tega še prijetno in lahko nalogo, stresati s sebe nemškega duha, katerega se je bil nalezel do sitega v srednji š ili. Visoka šola pa podaja v prvi vrsti strokovno izobrazbo. In to zopet ne zadošča — življenju ! Kako si torej pomagati ? Nič drugače, nego potom s a m o-izobrazb?.
Povejmo si najprej : v čem obstoja izobrazba sploh? Oigovarja se v obče: v strokovni in splošni izobrazbi. Ta odgovor ie popolnoma pravi : gre sami za to, določiti si jasno ta dva pojma. Gledć strokovne izobrazbe imamo gotovo več ali manj vsi eno mnenje. Strokovno izobraženega človeka imenujemo pač oneg3, ki se je tako polkoval v svoji stroki, ki si jo je izbral za svoj življenski poklic, da zamore ta svoj poklic dobro in častno izpolnjevati. O splošni izobrazbi vladajo pa brez dvoma najrazličnejša na/ ranja. Najbolj navadno in razširjeno mnenje imenuje splošno izobraženega človeka onega, ki ima v vseh strokah, v prvi vrsti v splošnih in temeljnih vedah, gotovo mero znanja. Ta defiaicija je presplošna, da bi Fe mogli zadovoljiti z njo in izgubi vso veljavo, če si jo ne preciziramo natančneje.
Oglejmo si najprej cilj splošne izo-I razbe in povejmo takoj, da je isti : s a m o-stoj no svetovno naziranje. Prišli tmo zopet do novega pojma »svetovno naziranje«, katerega se tako pogostema rabi, a največkrat brez pravega premisleka.
Svetov 11 h naziranj je na tisoče in ti-soče. Vsak resnično naobražen človek ima svoj e svetovno naziranje. So pa tudi sve-
.. !
tovna naziranja, ki so lastnine celih mas, ti- maloruska škofi. Na razpravi je p. Stefano-sočev, milijonov.	' vic dolžil rimsko-katoliško duhovščino, da se
Eno tako svetovno naziranje, vzrastlo na svojim postopanjem škoduje cerkveni uniji in polju f i 1 o z o f i j e, je d. pr. materialistično odvrača Vshod od katolicizma. Vsi sklepi so
svetovno naziranje. Drugih še lepših takih vzgledov imamo na izbiro v raznih r e 1 i -
bili noglasoo storjeni.
Deželnozborska kampanja. Mi smo
g i j a h, ki niso nič drugega nego samo omenili te dni, da bo največ pozornosti šir-8 vetov na naziranja. Prišli smo že bliže temu šega političnega sveta v tej kampanji obrneno pojmu svetovnega naziranja in skoraj smo ' volitvam na Niže-Avstrijskem, kjer vse druge pripravljeni identifikovati ga z v e r o, z stranke združeno nastopijo proti krščan. socijali-življenskim čredo, kateri je last' štora, da jim iztržejo večino v deželnem zboru, vsakega človeka. Č sto gotovo: svetovno na- ' Ob enem pa smo mi izjavili svoje mnenje, ziranje človeka je njegov življanski čredo, na ! da krščanski socijalisti bržkone odbijejo ta podlagi katerega si je vravnal vse svoje kombinirani naskok in da ohranijo svojo po-dejanje in nehinje na tem svetu, kateri mu sest. Tega mnenja je tudi pražka »Politik« odgovarja na vsako mučeče ga vprašanje s sosebno tudi zato, ker po njenem mnenju toetran in onkraj groba.	tudi g. Koerber ne bo hotel, da na mesto
In sedaj se samo vprašajmo: so-li ta sedanje večine pride v deželnem zboru do svetovna naziranja samostojna? So in razmerja — brez večine, torej do popol-
niso. Češki krit k F. V. Krejči nam definuje svetovno naziranje tako-le: Svetovni nazor imenujemo skupino mislio svetu, življenju in naravi, do katerih smo prišli sami, ali
noma razoranih razmer. Prašsi list izvaja namreč povsem umestno, da se nemški libe-, ralci, nacijonalci, Vsenemci in socijalisti pač morejo združiti za porušenje od vseh
A ravno to ime je priljubljeno tudi v Istri, Dalmacji in v Bjsni, s katerimi pokrajinami treba računati. Narod pa je zadovoljen, da se po s t r a n k a r k i h organih ne psuje in zmerja. Nadaljni razvoj pa da se bo vsaka ko vršil v zmisla stranke prava.
Nesoglasje med barskimi načelniki. Iz Haaga poročajo, da je vsled ponesrečenih pogajanj med barskimi generali in Chamberlainom navstal spor med btirskimi generali Botho, * Dtuetom in Delarevem in med bivšimi načelniki vlad v burskih republikah, Kiugerjem, LevJsom in lleitzom. Jako se komentira dejstvo, da burski generali niso obiskali Kriigerja po svojem zopet-nem povratku iz Londona na Nizezemsko.
Botha da pripisuje nevspeh pogajanj nespravljivemu vedenju nekdanjih členov j burskih vlad in zatrjuje, da bodo Buri z lojalnostjo in zvestobo do nove vlade skušali doseči kakih koristi.
pa smo-jih v s prejeli z odgoj o: obso vražljenih krščanskih socijalistov, ali, ka-
skupino č 11 v s t e v, ki jih vzbuja v naB pogled na svet, in skupino teženj in dolž
kor hitro bi bil dosežen ta vspeh, bi bila zveza razbita, zavezniki bi se začeli pobijati
Tržaške vesti.
n o s t i, s katerimi mislimo zadoščati svoji med seboj, v deželnem zboru bi navstal boj nalogi na svetu — vse te misli, čut- vseh proti vsem in posledica bi bila —
stva in težnje v enotnem z i -s t e m u. Iz te dt H ničije se že lahko poučimo, kataro svetovno naziranje bi bilo samostojno a katero ne ? ! Prvo hi bilo torej ono, do katerega smo prišli sami, a drugo ono, katero smo sprejeli z odgoj o.
(Pride se.)
Politični pregled.
V Trsto. 13 septembra 1902.
V lajšanje bede. Predvčerajšnjim je ministerski predsednik dr. Koerber vsprejel več deputacij iz (Ješke, ki so prosile za u vedenje pomožne akcije onim krajem, ki so trpeli škodo po toči. Ministarski predsednik je izjavil, da misli v ta namen zahtevati kredit za več kronovin, pridodal pa je, da mora parlament sam omogočiti predložitev in rešitev teh predlog.
Malorusi in sv. Stolica. Te dni se je v Lvovu vršil shod grško-katoliških Ma-I BO resnični voditelji koalicije. Ni pa nemo-loruso;, katerfga se je udeležilo tudi več goče, da se del stranke prava združi s Fran-poslancev in na katerem so sklenili, da pri- j kom, ki bi rad vsprejel eventuvelno ponu-rede romanje v Rim in da o te j priliki izroče deno mu roko, da bi le razbil od njega sov-papežu spe menico, v kateri bodo navedeni raženo koalicijo. Toda želje tira. Franka razni postulati maloruskega naroda. Pred težko da bi se uresaičile. Ali zgoditi se mora vsem hcČejo zahtevati, da gališka metropolija eno ali drugo: ali se koalicija razbije, ali pa dobi ime in pravice patrijarhata, da bo eden jQ0ra postati perfektna. Toda končno da člen ruskega naroda pozvan v kolegij kar- m0ra priti do razbitja koalicije, ker obzoraši dinalov in da se za Ameriko imenujeta dva nikdar ne vsprejmejo imena »stranke prava«.
kaos. Te eventuvalnosti vlada Koerberjeva (po mnenju »Politike«) ne dopusti!
Mi smo bili rekli tudi v oni politični vest«, da moč krščanskih socijalistov na Dunaju ni toliko v lastni dobroti, kolikor v ničvred-nosti liberalizma!
»Politik« pa izraža isto misel z besedami, da krščanski socijalisti ostanejo na nadvladju ne po lastni moči in dobrot", ampak po slabosti svojih nasprotnikov, ki se pač morejo združiti v negativne namene, nikakor p* ne za pozitivne cilje !
Položaj V Zagrebu. V »Information« pišejo iz Zagreba, da so vBled protisrb-škili demonstracij izbrisana nasprotstva med opozicijonalnimi hrvatskimi strankami. S'cer je že nekaj časa sem vladalo nekako premirje, toda strankarske strasti niso ugasnile. Vsied koalicije med stranko prava in obzoraši da so se ti poslednji posebno ojačili in

P O D L I 8 T n.
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Spiral Josip Ereren Tomi«; prevedel Radi.
Drugi del.
V.
»Imaš prav... ah, kako sem srečna!« je rekla Melita prilično zadovoljna. »L«e da m ne vse to čim prej.«
Zdravnik, ki je prihajal z sedeža županje vsak drugi dsn, e našel, da je Melita znatno okrevala, ter jej naznanil, da bo po treh dneh mogli vstajati iz postelje. Vsak dan delj časa .... Melito je jako razveselila ta izjava zdravnikova, ki pred tremi štirimi dnevi niti slišati ni hotel o vstajanju, odgo-varjaje odločno: »Za to imate še čas!«
Tega dne je b:la Melita jako dobre vo : e. O peludne je jela z velikim tekom, a potem je zadremala in pala v lahek, prijeten san.
Medtem je prišel Branimir k Eli in jej prinesel cvkliati&ni list »Bicvaliete« iz Pariza, katerega je naroč i nalašč radi nje. Ela je
bila izoenadjena in je z aajveč m interesom gledala ilustracije vozil razne konstrukcije, cvklistiške priprave, rekvizite, a najbolj kolesarske obleke in bluze. Ta z ma je bila ; zanjo na pol zgubljena. Pri Meliti se ni mogla baviti svojim priljubljenim sportom, ali ko se vi ne v Zagorje, tedaj se ga oprime dvakrat bolj. Zato se je vest lila na tem, da je Branimir naročil najuglednejši parižki evklistiški list, po katerem se ona pripravi v vsakem pogledu za bidočo p >letno sezono.
Ko sta ona dva pregledovala časopis, se mu je zdelo hkratu, kakor da kliče nekdo iz tretje sobe, kjer je ležala Melita.
»Meni se je zdelo, kakor da sem slišala klicati vaše ime ?« je rekla Ela.
»Tudi meni«, je odgovoril Branimir.
Začela sta poslušati.
»Branimir!« je poklicala Melita na novo in z močnejšim glasom.
»Kliče vas!« je rekla E!a radostno.
Branimir je skočil s stolice in kakor ves iz sebe je hitel v Melitino sobo. Ela je šla za nj i m.
Ko je Melita slišala, da je vstopil, je po-
molila proti njemu roko, dočim je z drugo držala batisten robec na obrazu, da bi ga jej ne videl.
Branimir je bil razburjen in zmeden do skrajnosti. Prvi hip ni mogel izustiti niti be sede, temveč je krčevito prijel nje roko in jo nesel k svojim ustnicam.
»Kako ti je Melv ?« jo je vprašal naposled po dolgem odmoru, potem, ko se je zavedel.
»Bolje!« je odgovorila ona kratko.
Branimir je pristopil še bi že k postelji in jo prijel nežno za roko, s katero je držala robec na obrazu.
»Čemu ta robec?« je vprašal s tihim, blagim glasom.
»Da me ne vidiš..... Sem še tako
grda !«
»Ni res, ti si vedno lepa, najlepša !« jej je odgovoril Branimir gorko in prisrčno in pripognivši se k njej jej je pogladil črne lasi s čela, na katero je pritisnil svoje ustnice. Za tem se je lutel popraviti, ali ni mogel. Vsa kri v njem je vrela in nekaj ga je začelo dušlti v grlu, ne da bi vedel sam,
Posrreb Ivana Nabersroja. V skromni slovenski hiši se je b i porodil, notri iz srca naroda je izišel, med narodom je živel v skromn;h začetkih življenja ! In potem, ko se je po vrlinah svojega duha in srca povspel do višine časti, d j kakoršnje se povspenja le redkokateri v skromnih razmerah porodivši se slovenski sin, je zopet ostal med narodom, živel žnjim, delil žnjim veselja na vspehih in žalovanja na nevspehih, čutil žojim, vriskal žnjim in žaloval žnjim : med narodom in z narodom je pokojni Ivan Nabergoj deloval in se boril za — narod !
In ta narod se je oddolžil včeraj spominu pokojnega na impozanten, ganljiv način. Z narodom za narod je deloval pok. Nabergoj in narod ga je včeraj s hvaležnostjo v srcu, žalostjo v duši in solzo v očesu spremil k večnemu počitku. Ovl blizu in daleč je včeraj poslal naroi veliko število uglednih sinov, poklicanih, da ga zastopajo, mož z mandatom, s polnomočjo...., ki so došli, da odličnemu moža-prvaku izkažejo poslednjo čast in mu ob svežem grobu polože prisego: daje pokojnik sicer dal zemlji, kar jej je dolžan sleherni zemljan, ali duh, spomin, di bo živel, dokler bo v narodu živel čut hvaležnosti do onih, ki so delali zanj...! Za vse, kar je Nabergoj storil dobrega v življenju, je dobil včeraj njegov spomin najlepše , najviše plačilo.
kako je prišlo do tega. Vse, kar je dosedaj trpel in prebolel, vse, kar je v eebi stiskal in zatajeval, je vskipelo eedaj hkratu v njem in izbruhnilo na dan z neodkionljivo silo.
»Kaj ti je?« je vprašala Melita z glasom, ki ni kazal n kake vznemirjenosti.
»Ah, ti ne veš, kako te grozno ljubim«, je jecljal nepretrgoma, pripognivši so zopet k njenemu telu.
Ela, stoječa za Branimirom, ni mogla nikogar gledati, da bi jokal, ne da bi tudi ona sama zaplakala. Zaradi tega se je spustila tudi ODa hkratu v jok.
Meliti se je zdela situacija jako kemična.
»Saj to je jokav duetto!« je vskliknila in udarila v glasen smeh, ki je spominjal na smeh poulične dekline, kakor ga je ona pela v »ehanson a rire« ob priliki svojega prvega sestanka z Banimirjem v šestinskem dvoru.
»Ali Melita!« jo je pokarala E!a skozi jok, »kako se moreš temu smejati?«
»Pojta, proBim vaju!« je zapovedala sedaj Melita z glasom, ki je kazal njeno nasilno nrav. »Taki prizori me morejo samo
razdražiti.«
(Pride še.)
neja ljubezen — do zadnjega diha pokojni-
Ob tako neugodnem času in ob najne-	pevci »Hajdriha« zopet zapeli milo žalostinko,
pnmerneji uri ne bi bili niti od daleč priča-	ki je pretresala dušo. To je že premagovalo
kovali tafce udeležbe. Vse je bilo zbrano,	ganotje tako, da so rosila neštevilna očesa,
oziroma zastopano: od slojev žuljavimi ro-	In potem je truplo pok. Ivana nastopilo svojo je dičil prsi Ivana Nabergoja.
kovega. Tudi naš premilostni vladar je spoznal te vrline in podelil mu je znak zaupanja, ki
kami do a'ojev, ki stoje na višinah našega	zadnjo pot. V spored se je pomikal dalje v
socijalnetn in javnega življenja.	istem in — uzornem redu. Veliko je poko-
Državna poslanca F. P o v š e in dr. Ign.	pališče proseško, ali napolnilo se je vse z
Žitnik sta prihitela kakor zastopnika ka-	žalovalci. Koje g. župnik odmolil molitev
toliško-narodn j stranke na Kranjskem: drž.	za dušo pokojnikovo in vseh onih, k: na tem
poslanec dr Andrej Ferjančič in dr. I.	pokopališču spe svoj večni sen, stopil je ob
K u š a r v imenu narodno-napredne stranke,	odprti grob predsednik političnega društva
drž. posiauec Vekoslav Spinčic in dež.	«Eiinost», g. profesor Mandić, ki je treso-
poslane^ dr. Dinko Trinajstić v imenu	Čim glasom spregovoril nekako takole: hrvatsko slovenskega kluba v deželnem zboru Predragi, pretužni zbori Sešli smo se na
strskem ter polit čnega društva za Hrvate in	tem posvečenem mestu, da izkažemo zadnjo
Slovence v Istri. Dalje so bili na pogrebu	čast svojemu voditelju, svojemu prvobori-
navzo^i deželni poslanci: prof. M. Mandič	telju, svojemu cčatu ! Mrtve ostanke pokoj -
dr. R v b a r, dr. G. G r e g o r i n, Iv. G o-	nika že krije les, a kmalo jih bo krila hladna
r i u p, I. M. V a t o v e c, Fran D o 1 l e n z.	zemlja. Ia uresničena bo ona grozna zapoved:
Videli srno g spod a vladnega svetnika dr.a	pepel si in pepel postaneš!
L a h a r n e r j a, c. k. okrajnega glavarja iz	Tu je govornik navel nekoliko poiat-
Sežane g. A. K e b e k a, g. župana sežan-	kov iz živijenja in delovanja Nabargojevega
skega L. M a h o r či č a, uglednega našega	in je nadaljeval :
— mučen ka iz Devina, g. Plesa, dež.	Pokojniku niso Vile položile v zibel
sod. svetnika iz Sežane; g. P 1 a t e e r j a,	venec dehtečega cvetja, ampak z narodom je
Slavno občinstvo! Davno že bo preraščen ta grob od mahu, ali duh in spomin Nabergoja bosta živela dalje. Spomin na njegov značaj, na njegovo ljubezen do lastnega naroda, nas bo junačil za boj na teh ljubih, a vročih tleh. Sedaj, ko se poslavljamo od tebe, dragi Ivan, sprejmi naŠ9 svečano zagotovilo, da boš živel med nami, da ti bomo sledili v ljubezni do teh dragih tal, katere hočemo varovati in čuvati do zadnje kaplje krvi.
Te lepe, s solzami govornika posvečene besede so napravile mogočen utis, ki se je se prodaja črtal vsakomur na obrazu. Ir ko so pevci zo- ki drže ta pet zapeli »Nad zvezdami«, ni bilo eno oko.
paziti v nobenem kotu. O generalnem štrajku, katerega so hoteli uprizoriti, ni bilo ne duha ne sluha. Vsa prizadevanja komandatov so bila brezuspešna. Videči, da so zopet doživeli »fjaško«, sklicali so sinoči zopet skupaj nekaj svojih najtesnejših pristašev in so sklenili, da opuste misel na štrajk te** da naj gredo na delo tudi tisti delavci, ki so predvčerajšnjim štrajkali. Včeraj zjutraj je večina teh itak zopet zapričela delo, ne da bi bila čakala na izrecen komando od vsemogočne gospode v ulici Boschetto.
Ker jim ni vspel štrajk, s čegar pomočjo so hoteli uničit: »Sole«, sklenili so, da bodo bojkotirali vse one tobakarne, kjer »Sole« in vse one javne lokale, list. Seveda ostane brezvapešen suho ni ; tudi ta poskus, ali ta sklep nam podaja nov i dokaz o svobodoljubju tržaških italijanskih
Ko so odzveneli zadnji tužni akordi, jele socialističnih komandantov. Pa naj nam š-j
so množice zapufčjti pokopališče, ali počasi : kakor da se ne morejo ločiti s kraja, kjer bo pokojnik suival svoj veSni sen—in nemo: kakor tla sj boje motiti drug druzega v tej tihi, globoki žalosti . . . ! Vsakdo se je udajal
urednika »Soče* g. Gabrščeka in mnogo moral često nositi trnjev venec. Njega starisi, ; svojim čutilom, ali bolje: vsi so se udajali drugih odličnih mož, kater h pa nismo mogli skromni ljudje, niso mogli misliti na to, da enemu in istemu občutku, da je ugasnilo za zabeležili vseh, kar naj «e nam blagohotno bi sinu poskrbeli višo omiko. A da jo je po- naa vath dragoceno življenje . . . !
Življenje in vrvenje pa, ki se je potem
oprosti. Zabeležimo naj še nekatere ožje pri- kojnik vendar imel, zahvaliti se je imel na jatelje, Bom šijemke in sotrudnike pokojni- tem le sebi, svojemu izredno bistremu umu
kove v naši okolici:
Alojz ja G o r i u p a, A. Trobca, H. H a ž m a. Svetka ir» Ant. Mar telanci, Antona Sancina Drejača, Antona M i k I a v c a, St. F e r 1 u g o, K. D r a -š č e k a, I. I r b a n č i č t, M. Kralj a in mnogo mnogi drugih. Banka »Slavija«, katere poverjenik je bil pokojnik od nje prvotne ustanovitve, je bila zastopana po gospodu Vatroslavu H o l z u. V velikem šte vilu je došia prečastita duhovščina, z možema
in plemenitemu srcu. Zgodaj si je vstvaril družino, izbravši si družico po svojem srcu. Ta mu je poklonila mnogoštevilno družino. 9 sinov in hčera lije tu solze ob tem svežem grobu. Njim je dal vse, kam jim je dati mogel____!
Že kakor mladeniča ga je spoznal nadvojvoda Maksimilijan. To spoznnnje je v prvi vrsti odprlo Nabergoju pot v javno življenje. In z nastopom Nabergojevim se je začelo novo življenje v našem mestu in po
so
kdo pride govoriti o ruskem absolutizmu !
Ali ni to čuden pojav, da ona stranka, ki v naši državi sicer najbolj kriči o svobodi, kaže tu najbolj absolutistične nagone ?! Najbolj reakcijonarna stranka ima več smisla za svobodo kakor gospodje v ulici 1» >-scetto. Ti gospodje so obsolutisti, ne pa — socijalisti ! !
In Daj nam pride še kdo z očitanji, da razvilo po Prošeku, nas je poučilo še smo mi »policijoti« že zato, ker zahtevamo le, koliko nas je bilo na pogrebu, kako častno, one zaščite za naše narodno in socijalno kako lepo se je narod oddolžil spominu svo- življenje, katere so nam oblasti dolžne jega bivšega voditelja !	d a t i ! In naj nam pride kdo e trditvijo o
Končno nam je šs pripomniti, da so po ničvrednosti buržoazije ! Potem bo Čul, kdo Prošeku v hrale trobojnice s črnimi znaki, je v družbi z buržoazijci najčistejše barve in
spuščene na pol droga.
Slava Ivanu Nabergoju in neizbrisen mu spomin med nami !
Ob mrtvaškem odru Ivana Naberaroja
sta predsinočnjim združeni pevski društvi
najtoplejše laške krvi letal na oblasti prosjačit za persekucije na škodo drugače mislečih.
Rešujmo narod! Prejeli smo: Gospod urednik! Ker je drznost nekaterih šolskih
kakoršnja sta župnika Kjuder in Kosec, naši okolici. Rodoljubi so se zbirali in so na čelu. Vsporedno je stalo učiteljstvo, med jeli ustvarjati narodna društva. Ustanovil se
je list »Klinost«. Povsodi je bil Nabergoj prvi med prvimi. Okolica mu je izkazala svojo hvaležnost, izvolivši ga svojim zastopnikom v državnem zboru, kjer jo je zastopal od U ta 1873. pa do 1897., ko je kruto nasilje ugrabilo mandat njemu in — narodu ! V parlamentu je vsikdar vestno izvrševal svojo dolžnost, a ravno to mu je naklondo
katerim je pokojnik štel mnogo starih prijateljev. Zastopana so bila vsa narodna društva iz mesta tržaškega po mnogih zastopnikih. Istotako vsa društva iz okolice in sicer so ta poslednja oficijelno zastopali : bazoviška : H. Kažem, M. Kažem in Josip Urbančič : marija magdalenska t A. Miklavec, A. Nardin in Vek. Kuret; barkovljanska: Svetko Marte-
lanc, Ant. Martelanc in več drugih ; skedenj- neet^vilo prijateljev in — sovražni *ka: F. Šaman, I. Godina, Ben. Godina, I. v nevenljivo čast je Nabergoju dejstvo: kdo j^noati tržaškega Slovenstva. Purič, Ivan Sancin: svetoivanska : A. Trobec, ga je ljubil in kdo sovražil !	Zanimanje za ta shod je po vsem mestu
[. Negode, I. M. Vatovec, Josip Vatovec,	Sovražila so ga tržaška glasila krščenih veliko in se že ves teden večinoma vsi po-
Št. Godina n drugi: openska: St. Ferluga, in nekršoen h Židov, hijen, ki tudi sedaj raz- govori sučejo okoli tega shoda. Vest o tem Ćemažar, K. Drašček, Hrvatin, Costantin: kopujejo ta sveži grob...	Bhodu pa je že razširjena med vsemi, tudi
trebenjska : veleč. g. Kcžalj, Kralj in več	Tu je govornik komaj premagoval svoje laškimi in nemškimi meščani, in vsakdo je
drugih; kii/ka : g. F. Košuta na čelu mno- ganotje, glas se cku je tresel in S)lze so lile skrajno radoveden na izid tega shoda.
iz cči, ko je jel pošiljati zadnje pozdrave
»Adrijac \z Barkovelj in »Zarja« iz voditeljev v spodnji okolici ob času vpiso-Rojana zapeli žalostinki »Blagor mu« in vanja otrok v šolo dospela tako daleč, tisojam »Molitev«. To zadnjo ljubav sta rečeni društvi si nekaj vprašati.
storili umrlemu voditelju zato, ker jima ni	Ali ni mogoče priti več do živega tem
bilo možno korporativno udeležti se po- nepoboljšljivim gospodom slovenskim odpad-greba.	l ni som, da ne bodo v prihodnje več tako
drzno barantali z našo mladino in jo z vso s.lo potiskali v italijanske razrede".' (Ne, par-Veliki manifcstacijski ehod za slo- don, oni niso slovenji odpadniki, ampak so venske šole v Trstu, ki se bo vršil jutri — puro sangue. Vsaj se enemu končuje na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, bo priimek na »vič«, drugemu na »eič«, tret-
gim sovaščanom, lonjarska : gg. »župan« Čok ia sin mu svečenik. V imenu mnogh slo- Bvojemu prijatelju, somišljeniku in sobojevniku vskliknivsi :
Sedaj, predragi Ivane, ko se nam je ločiti od tebe, prosim te, da se z nebeških vi-
ikov \li gotovo najlepši dokaz o zavednosti in probu- jemu na »tič« itd. Ali niso to pristni Kala-
breži, kaj? Opomba stavč.)
Menimo, da bi se daio stvari odpomoči sledečim potom.
Početje teh gosp. dirigentov treba do cela razkrinkati. In zato bi bilo umestno, da se določi v vsaki vasi po jednega ali dva zanesljiva Človeka, ki naj bi pas la ia zašle-Kdor se tega shoda udeleži — a udeleže se dovala one matere ali očete, ki so bili fak-
venskih njiju 'ovarišev v Trstu sta prišla gg. Fran Žitko in Počksj. Osobito častno je bila zasopana Nabrežina.
Tudi orožnikov ne smemo pozabiti. —' gaVf kamor se je gotovo vspela duša tvoja,
Slednjič beležimo še, da je bilo zastopano po odposlanstvu tudi »staro« veteransko društvo, kateremu je bil pokojnik prijatelj in podpornik.
Aii kdo bi jih mogel naštevati vseh?! — Zabeležili smo, kolikor je bilo sploh možno v naglici in st ski. Zato prosimo še enkrat opro-ščenja, ako sino izpustili marsikoga, ki zaslužuje, da bi ga imenovali.
Po dovršenem blagoslovljenju zemskih ostankov pok. Nabergoja in ko so Hajdri-hovci rapeli pred h;šo rado »Nad zvezdami«, se je jel zaviščati velikanski sprevod. Kon-dukt je vodil g. župnik proseški Martelauc ob azistenci gg. ž u pe-upravitelj a Stržinarjain bogoslovca Brumna. Sprevodu na če'u so nosili križ. temu je sledil »Hajdrih« z zastavo. Zatem pa so členi tega društva nosili velikanske krasne vence z napisi na krasnih trakovih : Svojemu nepozabnemu očetu — Hčere. Svojemu nepozabnemu očetu — Sinovi. Narodnemu prvoboritelju — Pulit:čno društvo »E linost«. Pevsko društvo »Hajdrih« — Svojemu udu. Voditelju slovenske okolice »Zvon«. Svojemu »ouatauovitelju — Tržaška posojilnica in hranilnica. Zadnji ljubavni pozdrav o' rodbine Tarman-Treo. Svojemu bratu — Žalujoča družic?. Aadrejeva. Spomin žalujočh sorodnikov družine Andre.
Krsto so nosili ietotako Členi »Hajdriha«, neposredno pred krsto p i je Hajdrihovec nos 1 na blaz niči vitfžki križec, ki je dičil prsa pokojnikova. Za krsto je stopala množica sorodnikov : s nov, hčera, unukov,brat in drugih. Potem pa v nepreglednih vrstah že označeni odličnjaki in druge množice.
V cerkvi fo bile zastave in propoved-nica ovite v črnino. Po dovršenih obredih so
ozreš sem doli na družino svojo, ki v ne-opisai žalosti plaka za teboj, na nas zbrane prijatelje in častilce tvoje, na ves narod — da izprosiš od Vsevečnega milosti za ta narod, da bo rešen trpljenja, da postane sam svoj in svoboden ! Narod ti kliče ca moja usta : Slava !
Množica je vskiiknila »Slava!«, a potem se je izvršil prizor pretresujoČ dušo. Vsa
ga gotovo velike množice tržaških Slovencev :n Slovenk — ostane mu gotovo v spominu vse življenje kakor zgodovinsko pomemben dan v življenju tržaškega Slovenstva.
Ker bo udeležba gotovo nenavadio velika, prosimo rojake, naj se vedejo popolnoma mirno in naj fe pokore odredbam rediteljev — katerih bo nad stotino
tično nagovarjani in moralno siljeni, da st<>re lak greh v zlo našemu narodu. Vsak posamični slučaj naj bi se objavil v listih, da se tem potom to grdo prodajanje naše krvi dokaže svetu in merodajnim fiktorjem na o. k. na-mestništvu v Trstu, kateri naj bi potem poskrbel*, da dotični gospodje dobe zasluženo lekcijo in da se jim ae strogo odredbo pre-
po vsem vrtu in ki bodo imeli posebne znake žene za vedno veselje do takega nedovolje-
— da se bo ves impozantni shod vrš i v naj lepšem redu in dostojno oliki našega življa v tem mestu.
Geslo nam bodi V3em : imponirati moramo z ogromnim številom in z dostojan -
žalost, ki jo je čutil govonrk, a potajeval	stvenostjo v nastopu, ne pa s kričanjem in
skrajnim moralnim naporom, se je pojavila	vpitjem. Ker že izza neštevilnih druzh sho-
sedaj elementarno silo — g. prof. Mand ć je	dov poznamo naše lepo disciplinirane mase,
jel plakati kakor malo dete. To je premagalo	s katerimi se, kar se tiče politične šole, ne
vseh in plakalo je vse.	more meriti nobena tržaška stranka, smo
Na to je pristopil k grobu dolgoletni	prepričani, da bodo udtležniki jutrajsnjega
najintimneji prijatelj pokojnikov, državni po-	manifestacijs-kega shoda uvaževali t j naše
slanec dr. Andrej F e r j a n č i č, ki je spre-	priporočilo.
govoril svitlimi solzami v očes h približno tako le :
Slavno občinstvo ! Mož, katerega smo ravnokar izročili materi zemlji, je bil nenavadna prikazen, izreden človek. Ni bil morda še porojen na krsnem Krasu človek, ki bi si bil ob Bkromni omiki pridobil toliko slave.
Jutri torej vsi na manifestacijski shod slovenske šole, da bo svet vedel, da smo tu, da hočemo tu ostati, da hočemo uživati vse ustav lag z ka !
Retirada. Tukajšnji italijanski socijali
nega in nelepega početja. Kaj pravite Vi, g. urednik, k temu?!
C. kr. pošta in laška meja ! Pišejo nsm : Ko smo se včeraj napotili z Miramar-skega kolodvora proti Prošeku, kamor smo šli spremit k večnemu počitku zemske ostanke nagega nepozabnega Nabergoja, smo zagledali takoj nad omenjenim kolodvorom tablo z nemškc-lfcškim nadpisom. Nekdo iz množice je vprašal : Je-li tu že Italija, ali je laška meja ? ! Drugi je vprašal, da li bivajo tu «ami Nemci in Lahi — ker je poštni nadpis samo nemški in laski?! Oni, ki dobro p znajo miramarsko okolico, s3 gospodom pojasnili, da tu nismo v Italiji in tudi ne na italijanski meji, marveč da
avne pravice in izobraževati se na pod- J« to čisto slovenska zemlja in da tu ni ne i — našega materinega slovenskega je-j Nemcev in ne Lah. v ! Da pa je vkljub Q i	temu nemško laški nadpis nad c. kr. poštnim
postu nemško laški av-
lo to ne le v ožji domoVinl, ampak glas o stični voditelji so morali v svoje »Črne njem je prodiral tudi v širši svet. In kako j bukve« včeraj zopet registriran novo veli-
adp
uradom, da je temu kriv atrijski sistem.
Električna železnica Trst-Opcine. Naše
zmenilo za komandante v ulici Bo- ! veže kraško planoto z našim meste m. in je imelo najnormalnejši značaj, I Ta železnica vozi s trga pred vojašnico
je mogel to? Vodila ga je ljubezen do svoje kansko blamažo. Nameravali so nsmreč upri- čitatelje bo gotovo zanimalo, ako jim neko-domovine in svojega naroda, ta ljubezen mu zoriti po mestu grozovit krava!, a mesto se liko opiš« mo novo električno žeh z lico, k je bila zvezda-vodnica. Narod je vedel, daje to, kar dela Nabergoj, njemu (narodu) na korist. Zato mu je narod poveril svoje zaupanje in ga je volil v razne zastopp. Tudi v državni zbor, kjer je Nabergoj vestno vršil svojo nalogo. Ko je tudi mene zaupanje naroda poslalo na to častno mesto, sem h.tro spoznal duševne vrline pokojnikove in bil sem uverjen, da sem se seznand z nenavadnim
človekom. Od tedaj naju je spajala najiskre- iskali po vsem mestu, a ga nismo mogli za-' meč za to železnico pa znaša 500 volt.
ni niti echetto
kakor si ga le moremo misliti. »Velikansko«	do openske vasi in je železnični t;r dolg C>
vznemirjenje vsega mesta sta pa opazila	kilometrov. Tir je kak h 800 metrov zelo
samo »velika prijatelja« delavcev — Ra-c -	strm: ta del, ki sega od ulice Commerciale
vich in H ;rtis, katera sta o tem vznemirjenju	do Gairingerjevega posestva,
hitela poročali ministerskemu predsedniku,	25°/0 strmine in je napravljen
dr. Koerberju.	Najviša točka, čez katero gre želtzaica, leži
Mi tmo to velikansko vznemirjenje	349- metrov nad morsko povišin. Elekti čaa
ima namreč na zobovje.
V-ega skupaj ima ta železnica n električnih vozov, tri odprte za poletje in dva zaprta za zimo. Prazni vozovi tehtajo po 10.000 kilogramov, polni pa po 13.000 kilogramov. Vsak voz je razdeljen na dva oddelka: jednega za kadilce in druzega za ne kadilce. V vsakem vozu je prostora za 44 oseb.
Poleg teh petih vozov za osebe, ima ta železnica se dva elekrrična stroja, katera sta samo za oni del proge, ki ima	strmino.
Ko električni voz vozi navzgor, pritakne se jeden teh strojev za vozom, da ga tako pritiska naprej po veliki strm:ni ; ob vožnji navzdol pa prihaja električni stroj pred voz za oeebe in tako brani prehitro vožnjo. Električni voz ima «*» zavor: 3 na roko, 'J eleK-trični id jedno avtomatično.
Razgled z železnice na mesto, okolico in morje je diven in se bo ravno radi tega gotovo mnogo meščanov, posebno v poletnem času, vozilo p> tej železnici.
Vpisovanje otrok v otroški vrtec družbe sv. C'rila in Metodija v K >janu bo nedeljo od 10. do 11. in fol ure pred pol u d ne v prostorih otroškega vrtca v Kojanu. Otroci, spremljani jh> stariših, imajo prinesti seboj t krstni list, b> spričevalo kozie in c) spričevalo o zdravju na očeh.
čitateljem. Poročilo o pogrebu gosp. Nabergoja se nam je raztegnilo veliko bolj, nego smo računali, zbok Česar smo morali izpustiti več že pripravljenega gradiva. Prosimo torej fK trpljenja.
Za posrorelee r Hartinjaku prirede v Litiji jutri veselico v veČem zlogu. Hvala Litijcem Da takem človekoljubnem ukrepu !
Poneverjeuje na Zaderski pošti. Tukajšnja filijalka banke »Union« poslala je po
vanje od Iti. do 18. t. m. Po 18. ne bo možno nikogar več vsprejeti brez posebnega dovoljenja ccs. kralj, deželnega šolskega sveta.
Učenci, ki žele biti vsprejeti v 1. razred, morajo prinesti seboj krstni list, ki naj dokaže, da so dovršili 10 leto življenja, ali da je dovrše do 31. decembra 19' >2. Ako so obiskovali ljudsko šolo, imajo predložiti spričevalo o obiskovanju, predpisano z ministeri-jalno naredbo od 7. aprila 1878, št. 5416 ter se ob gori rečenih podvreči vsprejemnemu izpitu, na kateremu se zahteva : a) iz vero-nauka toliko, kolikor je predpisano za ]prva 4 šolska leta ljudskih šol; b) iz hrvatskega jezika okretnost v čitanju in pisanju, poznavanje pravilnih oblik, razlaganje prostih in razširjenih stavkov, najglavneje o pravopisu in... c) iz računstva štiri glavne vrste racu nov s celimi številkami pismeno in ustmeno.
Ker treba, da se šola in dom podpirata medsebojno, in ker je stanovanje velike važnosti za zdravje, nravstvenost in napredek učencev, opozarjajo se vnanji roditelji ozirom a varuhi, naj se glede stanovanja sporazumejo z ravnateljstvom. Ravnateljstvo priporoča tudi star šem ozir. varuhom, naj se pog<>3to rgla-šajo v gimnazijskem poslopju, da se obvestijo o vedenju in napredovanju svojih si nov ali varvancev. Vsaki profesor bo dajal taka obvestila v \ sakem tednu v določenih urah, ravnat-lj pa VBako nedeljo in vsaki praznik.
X Bralno pevsko društvo »Slavnik« r klanca vabi na veselico s petjem, igro, šaljivim srečkanjem in plesom, katero priredi
jutri v nedeljo dne 14. sept. 1902. na dvo-rš5ii g. A. Metlike. V spored: 1. Pozdrav. 2. J. Laharnar: »Rožici«, mešan zbor, poje
pošti neki gospej v Daimac ji 65« >0 kron. pevsko društvo »Slavni k c. 3. P. H. Sattner:
Pismo, v katerem je bila ta svota, pa si je
»Nazaj v planinski raj s mešan zbor, poje
prilastil neki Zinghi, praktikant na zaderski Pevsko društvo »Slovene-c iz Borita. 4. P. poiti. Poštna direkcija v Zadru je sicer su- j H* Sa,tQer : >1>eva S'icar P° planinah«, me-mila, da je Zanghi ponever-1 dotično svoto, šan zhor> P°Je Pevako društvo »Slavnik«. a manjkali so dokazi, vsled česar je bil Zanghi 5- P- H" Sattner: »Na planine«, nmftki zbor, le odpuščen iz službe. Prišel je v Trst, ako	Pev3ko druitvo >Veaee« iz Kozine- r>
je prevčerajšnj m v neki barkoT jaaski gostilni h< tel plačati, kir jezapil, z bankovcem od 10<K) kron, so ga aretirali in odvedli na policijo, kjer je prznai svojo krivdo.
Drsftbe preaitnin. V pone 1., dne 15. sept. ob 10. uri prsdpoiudae se bodo vsle! ■artrir« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci
»Sarafan« (ruska narodnamešan zbor, poje pevsko društvo »Slavnik«. 7. Graudjean : »Rrati ne zna«, burka v jednem dejanju. 8. P. H. Sattner: »Opomin k petju«, mešan zbor, p°je pevsko dručtvo »Slavnih«. 9. »Krojač in čevljar«, šaljivi dvospev. 10. Šaljivo prečkanje. 11. Svobodna zabave in ples.
vil m stvari vrti!« sledeče dražbe prem^nin :	Xa ve3eiici 9f*ielujeta : Pevsk<> društvo »Sl>-
ulica del Veltro Ml, m zarska oprema : ulica	venec< iz Boršta in P*v*ko društvo »Venec«
P»elve<lere S, hišaa oprava : P. Pozzo del	Začetek vesel-ee ob o. uri popo-
Mare 1, hišna oprava ; Korzo >, steklena	,adn^ Vstopnina na veselio 60 st., sedež
omara in klop ; Ureta 310, hišna oprava.	20 8t' k plesu 1 K 20 8tot- za
V ravenski TOfitlllK Vftera; : toplom r	raožke. ženske so vstopnine proste. Srečke po
ob 7. uri tjutraj 23.c9 ob 2. ur: popolnih	8t- V *lu5aju slabega vremena se veselica
—.— C.* — Tlakomer ob 7. uri ejutraj 7.">9.3	Preloži na m•
— Danas plima ob 7.58 pre ip. in ob 6.46	~
iK.p.; oseka ob i.5* predpoiudn* i« ob i vj	Vesti iz štajerske.
popoiudnv	j' _ Roparska druhal. Iz Jarenine se
Društvene vesti.
Telovadno društvo jTržaški Sokol«
poroča, da so se v Slovenske gorice pri tepli roparji ; govori se, da eo to beguni z Ogrskega in Hrvatskega. R *pajo ponajveč po
šentjakobski župniji ter nadlegujejo ljudstvo
naznan t rod teijem gojcncev, da se v sredo	x- •	,	tr j • i —
J 6 J '	po noči in po dnevu. Kradejo, kar jim pri-
dne 17. t. m. prične zopet telovadni tečaj za . . , , . , ..	. . ... . , ,
1	'	J haja pod roko, izlasti vino; baje jih je okoli
dečke in gojence.	or. . _ .	...	, • \r l
30, oboroženi so z noži in samokres1. \ rhu Telovadilo se l>o vsako sredo in soboto .	, . . ,. . ,	.	,
tega napadajo tudi ljudi ; tako so Zr» o oe-po e Ino uro in s cer od 3—4 ure nopo- , ,	,- ,	, - . . . ,,
- J	1 r !em dnevu oropali dve ženski in ju t« z ko
;udne za dečke, oziroma deklice od 6—10 A /. . ... ... , , . . i i •»■
pretepli. < »rožniki jih zasledujejo, a dob h so iet : od 4—5 ure popo u lae pa za one nad . , . . ,	D . .	A .
11	1	le tri zločince. Prestraseao ljudstvo spi na
planem, ker se boji prenočevati v hišah radi
Dečki, kater h očetje so redni členi
J	I poz ganja.
aruštva, so prosti v?ake pristojbine ; drugim 1
Na verandi pred »Pensionom« sedelo in sprehajalo se je vse polno nemške in druge aristokracije z »monokelni« na očeh. V tem »Pensionu« sva povžila »malo kosilce« — kakor je je nazval prijatelj moj, ki je stalo okrogle štiri kronce. ki pa je nama vendar napravile obilo smeha . . .
Po raznih komplimentih od »gospodičen« natakaric — katerih je v hotelu nič manj nego sedemnajst — »pofurala« sva jo v B >-hinjsko Bistrico. — Ogledavši si tisti velikanski »tunel« novo grajene železnice, podala sva se . . . no, kam neki? V gostilno, kjer sva že od daleč pozdravljala : Dol>er vlan mati, gospodična itd. Saj še tako priletelo je nama nasproti »Frisches Bier«, mesto svežega »piva«. — Nekak čuden utis na pravlja na človtka, ko čuje v tem kraju vse polno italijanske govorice na ulici. Tu je namreč na gradnji nove železnice vse polno italijanskih delavcev, kateri (kakor je tožilo nama tamošnje prebivalstvo) delajo domačinom" veliko žalosti.
»Mi nismo varni življenja pred temi lopovi«, je vzkliknil žalostno star mož, »ker mi se branimo s pestjo, a ti rokovnjači nas zthrbtno napadajo z — noži!«
S cer je pa Bohinj lep in posebno romantičen kraj ! Kdor ima pr.liko, naj je ne zamudi, da si ga ogleda.
Med drugimi raravnimi krasotami ogledala sva si tudi sloveči »šum« in sotesko Vintgar. — - Pero mi je veliko preokorno, da bi zamogel opisati utis, ki ga napravlja na človeka ta čudovita soteska. — Ne pravi zastonj pesnik :
Oudov ta kranjska zemlja, Daleč ti jednake ni.
In zopet sem sedel na verandi pri B'ej-skem jezeru. Ura se je bližala pol osmi. — Po obrežju je bilo polno raznoličnega ljudstva. Nocoj je bila namreč napovedana raz-svet'java jezera. Ponosni grad je bil podoben eni sami veliki žareči Fe luči. Obrežje je migljalo v neštevilnih lučicah. Muogoštevilni dvorci so žareli v umetno napravljenih in raznobarvnih balončkih. St'el je počil in od zdraviliškega parka bližilo se ti je — eskadri pod« b;io razvrščenih — neštevilno čolnov, razsvetljenih z raznobarvnimi balončki. Na velikem čolnu je igrala go il»af iz nekaterih čolnov so spuščali umetnine « gnje. Noč je bila jasna in krasna, nebo pokrito z m številni mi zvezdicami. — Ta čarobna, v jezeru odsevajoča »e »fi ta« bližala se je otoku, spremljana od godbe, petja in urnebesnih »živio-«, »na zlar-« in vmes kakim =-heilc-klicem, kateri poslednji je bil pa takoj iz tisoč grl zamorjen z »Abzug Heil« in »na zdar« in »živio« klici. Vsa ta čaroba vstavila se je nape sled pred gradom gratz, kjer je godba zasvirala cf sirsko himno. Po odsviranju himne čuti je bilo iz čolnov, ^ kakor tudi od obali gromovitih kticev : Živeli (f^ Slovenci ! Živeli Slovani ! na kar so se čolni, spremljani od neprestanih navdušenih živio-in na zdar-klicev — odpeljali proti zdravi-1'škemu parku, kjer jih je zopet pričakovalo neštevilno občinstvo in jih vsprejelo z urne-besnimi klici : Ž- veli Slovenci ! Prip >zn&ti moram, da so se v navdušenju odlikovali Cehi. Ob vsakem »heil«-klicu bilo je čuti glasne »Abzug in pereat heilc pa »Ž vio Slovenci !« V čolničkih so prepevali »Po jezeru« in »Hej Sloverci«, "dokler ni razsvetljava pone-
hala pozno v noč. Meni pa se je zdelo, da sanjam in da vse tof kar vidim, ne more biti resnica.
Tu bivajoči slovanski letovišeniki so se pa ta večer prepričali, da je Blei, akora\no kaže na zunaj na pol nemško lice, na znotraj vendar-Ie slovenski.
Obiskali smo tudi vas Vrbo in hišo, v kateri se je pred 101 letom rodil najveČi naš pesnik Prešeren. Nekako čudno ti je pri srcu, ko si stopil v to majhno a čedno hišico, v kateri je kakor otrok tekal in se veselil življenja pozneje tako nesrečni na« France. V spominski knjigi — katero je darovala svojemu nečaku, sedanjemu gospodarju Prešernove rojstne hiše, Prešernova hči, gospica Jelovšek — čitali smo med drugim tudi : »Slovtnec, ko prestop š prag te hiše, sezuj svoje čevlje, ker kraj, na katerem stojiš — je svet! — Aškerc.«
Cas mojega dopusta se je približal tako kmalu svojemu zaključku in ločiti sem se moral od toli priljubljenega mi Bleda, tega raja naše mile slovenske zemlje.
Slovenski svet ti si kra;aa! Samo gorjč Ti, ako sinovi tvoji ne spoznajo ob j e d n a j s t i uri, da Te njihove »kaprice«, po pomoti imenovane »slovenska politika«, vodijo v — propast.
Loterijske
septembra : L»vov Praga Ioorat st
Številke, izžrebane dae 10.
09 32 86
2 29 19 18 2 37
50 83 46
68 82 39
XKKXKKKKXXXKKKKK
X
a
X
X
*
X X X X X X X
Svoji k »vojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsKe zadruge v Gorici (Solkan)
vpisana zadruga z omejenim (joroštvom
prej Ccrnigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva prinnrsfce dežele.
Solidarnost zajamčena, fcajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 'jO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cena.
IC Album pohištev brezplačen. '•O
i vid
\Vindisch- ^^
©
iS
(S &
& & &
V*.
Aleksander Levi M i b z 11
PrT« lt> »*jTc>3jA tovarn* pohtii*« Titi vrat,
TOVARNA1 Via Tmi vogal Via Limita««*
TRST
ZALOOE: Piazza Rosarle it 2
(Šolsko poslopje) In Via Riborge It. 2<
Telefon it. 670.
-HOH--
i«
V slik iibo UpecarlJ, tre«! ia ilik. ▼ršaj c n*ročb* tadi po posebnih načrtfh.
Cene bres konkurence
iLUSTBOTlIJ CIIII IASTOIJ II fglllG Predmet? postavio se na oa o^rod
a 1« Jolnzn'oo rs - O
•SI
ga
Sf
m
Si
a ^

pa je p'ačevati j>o st. mesečno.
Plr-sni od-«*k »TrsoTskesra izol»raže raincira društva« naznanja, da je odbor v svoji včerajšnji seji ^lend, da se radi jutrš-njega m: n festacijskega shoda za slovenske šole ne otvorijo vaje že jutri, ampak dce HI. septembra. Vsi členi tfga d: uštva so vabljeni, d* f-e |K»lnoštev;Ino udeleže tega sboda pri sv. Jakobu.
Vesti iz ostale Primorske.
X C. kr. dr/avni kinina/ij v Pazinu.
JSo^ko lettt se phčne z dnem 18. t. m. ob uri dop. z običajno službo božjo. iVpravni izpiti se bodo vršili dne 16., 17. in 18. t. m., veprejemni izpiti za 1. in više rszrede dne 16. in 17. t. m.
Vpisovanje novih učencev za 1. in više razrede bodo l->., 16. in 17. t. m. od S. do 12. ure.
Vsaki učenec se mora prijaviti v spremstvu svoj h roditeljev ali njih zakonitih namestnikov. — Učenci, ki so obiskovali gimnazij v Pazinu, se imajo prijaviti za vpise-
Razne vesti.
Spovednik cesarja Maksimilijana. Iz Te-
mešvara javljajo dne 11. t. m. : Danca se je v občini Szakalhaza vršila ganljiva slavno9t : zaslužni župn k Avgust \Veber je praznoval *voj 80. rojani dan. Weber je bil v Meksiki s cesarjem M-aksimiljauom in je istemu pred junaško smrtjo podelil tolažila sv. vere.
10.000 kron znaša glavni dobitek »Olo rauške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vrs lo srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z lO0/0 odbitkom.
Anonimna družba malih železnic v Trstu.
M na pita na tajsko!
I r popotnega dnevnika piše I. Kevc.
(Zvršetek.)
Spomni vša fe še CrtDniirove^a »krda pri Savici« in nnpivša se kakor led mrzle S&viČine vode, podala sva se zopet na Bohinjsko jezero in cd tod v objezerski > Hotel Pen s on«.
Električna železnica TRST-OPČINA.
POLETNI URNIK
—mm—m veljaven od dneva otvoritve in dalje.
Odhod vozov s tnra pred vojašnico:
'"».IS, fj.:i4. 7.3D, F.IHJ. 8.4i». fUM,	10.30. 11.0«», 11.42 zjutraj. 12.18, 12.3»;, 12.54, 1.30, 2.0 5, 2.42.
3.1 s. :J.">4. 4 3o, 5.0«;, 5 42. <»18. «'»54. 7.12, 7..30, S.oo, 8.42. 9.18, 9.54, lo.:Jo popoludne.
Odhod vozov l Opc-iii :
5.30. •;.«>♦;. ii 42. 7.18. 7.54,	9.0«», 9.42. 10.1S, lo.54. IL .iO. 11.48 zjutraj. 12.0»;, 12,42. 1.18. 1.5 4.
2.30. 3.06, 3.42. 4 K 4.o4, 5.30, <>.06, 6.24, «;.42, 7 18. 7.54, 8^0. 9.06. 9 12 popoln Ine. V slučaju potrebe bo ol» nedeljah in prazailcih število voženj še pomnožen). Vožnja traja vsega skupaj 34 minut.
VOZNE CENE:
V delavni kili :
j iz trga pred vojašnico do Koloaje.....................kron	0.30
Nav/.ffor iz Kolonje na Opčine....................................................„	0.50
I iz trga pred vojašnice do Opčine..........................................„	0.S0
j z Opčin na štorkljo ............................................„	0.30
Navzdol se škorklje na trg pred vojašnico..........................................^	0 20
I z Opč n na trg pred vojašn co............................................_	0.50
Listki za tja in jazaj s *rga pred vojašnico na < )p5ine, veljavoi sano za isti d:ia..........„	1.—
V nedeljah in praznikih :
Navzgor — s trga pred voja-nico na Opčine......................kron	1.20
Navzdol — z Opčin na trg pred vojašnici ............................................_	0.75
Listki za tja in nazaj s trga pred vojašnico na < »pćine, veljavni sami /.a isti dai.........._	1.50
OPOMBE. Otroči še ne dve leti stari, za kitere ni potreban po3ebei prostor, se vozijo zastonj. --Listki se morajo shraniti do honca vožnje, ii Be moraj > ui z.ihtevanje pokazati nad«oraiku. — Potniki so uljudno naprošeai. da se pokorijo odredbam želesničnega osobja. — Knjige za pritožba so pitiikom na razpolago na openski pos'nji in » j»rostorih ravjateljstva.
TRsfT. septembra meseca 1902.	.	Ruvnuteljstvo.
Brzojavna poročila
Cesar na v »j ah
S A S V A R 13. (B.) Včerajšnji Jtn vežb ie zar« 1 ol» uri zjutraj z napadom druge koi.j »ke d.vizije (\t-hodna partija) pod grotom Attensom pioti treiji diviJji konjice pod nadvoj vodom Otonom (z i pad na paitija).
Imenoranjc t finančni stroki.
DUNAJ 13. (B.) »\Vbner Zeitnng« objavlja : F.nanČoi minister je imenoval fi n»reoa kominar a -I eip*, barona Alberja-«ilan-'rlttea ter Romana Studen v ja v njima finančnima komisarjema za območje fi .ai.ene ♦lireke je v Trsta.
Dežel n oz bor sk e volit* e. GRADEC 13. (B) »G.azer Zeiiurg«
objavlja v uradnem delu razpis splošnih novih volitev z i deželni zbor vojvodine Štajerske (iUti.cn Uga razpira l»odo kmečke obč ne \..l:le dne 4. nov. mbra ; ine«ta, irgi in trgovinsko-obrtne zbornice dne T. n veleposeatvo dne 11. noveinbta.
Stanje braniimi M: 15 milijonov K.
Reze™ zatlad: okroglo 350.000 K
Mestna hranilnica ljubljanska
na mestnem trga zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, oe da bi gazara-
Čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premožergem in vse svojo davčno močjo. Ca je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih
otrok in varovancev.
Vei.ame vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno.
Srečkanje že 4. oktobra 1902.
Srečke loterije c. K. flun. redarstva
po 1 krono
1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v
efektivni vrednosti
kron 50.000 kron.
Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000, lOOO se izplačajo nu zahtevanje po odbitku zakonitega davka
3IC v gotovem denarju.
Vdobivajo se v vseli menjalnicah, tobakarnah, loterijskih nabiralnicah in pri
Polizei-Lotterie-Bureau, Dunaj, I Siugerstrasse 2,
kateri pošilja tudi vsakemu kupcu sreO;e brezplačno in franko izkaz srečkanjn.
.AHAsbena matica" t uvbl4aki.
Začetek glasbene šole.
(21. šolsko leto 1902 3.)
Vpisoranje ičentei t šolo JHulcie Matice"
f*> vrSi
v pondeljek. torek in sredo 15.. 16 in 17. septembra 1. 1902. vselej dopoladne od 9. do 12 tire in popoludne od 3 do 5. ure v II nadstropju dmitvene hiie v Vegovih ulicah it v. 5. Vpiaormoje v šolski pevski zbor al v desk i n rfeklišKi zbor sopr&n in alt . b) v dijaški moški zbor tenor in bv se vrši v četrtek, iS. septembra —ure in o«i '»—5. ure Utotam
V petek. 19 septembra popoldne ob 4. uri
naj prideje vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstr.) da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka.
Redni pouk v vseh predmetih se prične v soboto, dne 20. septembra.
A. Učni predmeti. 1. k 1 a v i r vo~wuh razredih po dve uri na teden: 2. go«li v 5«*t'h razredih po dve uri na teden: ' »olopetje ra koncertno in operno izobraz'o v J t-etih razredih po dve uri na t«*den: 4. glasbena teorija v dveh oddelkih po dve uri na teden; 5.' harmonija t d\eh oddelki i po dve u i na tedrn;
kontrapunkt v en«-m oddelki- po dve uri na teden: 7. glasbena zgodovina v enem oddelku po dvakrat na te len; H. g o ▼ o r in deklamacija, ya nrence solop tja po enkrat na teden ; 9- z b o-, rovo petje v dveh oddelkih po dve uri na teden; a de-ki in dekli-ki zbor {sopran in ah) po dve uri a leden b) dija-ki nrco'bi 7.bor itenor in basi po dve uri na teden.	I
<>p« ni b a IV,nk v nndaljnih instrumentalnih prf-<lnnf t h : t-elo kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot. ro?. trobenta in pozavna se otvori in 1k> d rt ?t eni o«n*>r prenkrl»el u<iteJje. <e se og'asi pr mrmo ^t vilo učer«*ev.
B. Učitelji.
1. gof p. Fran <1 e r b i r, fohki *odja : klavir m sr.lof etje ; gosp. prof. Matej H u b a d, kon-»ertni vodja: sel petje, zboruvo petje. glasbeDa t orija. liaimonij «, kontrapunkt, glasbena zgodovina, govor in dekla Baarija : o. gosp. .1 o * i p Vedra!. glasl»eai u< telj : gwli in klavir ter ecs' mbl'-vaje goslaijev ; 4. gosp. Josip P r o c h a z k a. glasl»ent ur i tel j : -"». pclč. K 1 o t i 1 d a P r a p r o t n i k. glasbe a uči-te'j:ca : klavir.
Pogoji vsprejema:
1 «hu>t e na rtaiiiev 4 K ia leto: -J. vpisnina zi v-sik^ira učfiK-a '2 K: ."» ukovina : ai za klavir 4 K ra n.<s«c, b) za gosli 4 K na me-er. c) za solopeije K na nieffc za. gl:u>V»eno teorijo 1 K vsako polletje. d zrn ha*monijo 4 K na mesee kot e ini glavni piedmet. 'i knni ca nie^cc kot postranski predmet pol'l' klavirja, gosli ali solopetia, 1 K na m**ec kot obvezni predmet za »se učence od •>. razred* klavirja in gOfl . odnosn > 4. razreda olopetja ri»f.rej : e V.a kontrapunkt 4 K na me^ec; fi glasbeno 7 godov i no po dogovoru : r.a zb rovu petje v -olskem 7boru 1 K vsako polletje.
Opomba Učere\ k ieie. da se jim t as pouka v loli | < nir< ž , plafajo prmert o vi^jo -olnino.
t:snjenf pio;nie za < prrščenje -olnine, naslov-ere na odbor ^Glasl*ne MaJiee-. se morajo pri -«>!-k»m voilBtvu vlagi ti v p. vem polletju do 1. ok-i« bi a. v drugem do 1 marca Pozneje vložene prošnje -e je upoštevajo. Pr ložiti je prošnjam ne (ez leto ri ul>ožni l st in zadnje šolsko spričevalo „Glas-
V IJI BIJAM, dne 9. septembra linri
Odbor ..Glasbene Matice". ^^——————— »
Kadi manift^taoijrikega	?e
izvenredni občni zbor
Kojansko^a po^jilne^a in konsnmr.eira •hnstva v ICojanii prenese na »lan 21. >tj>ieii)l»ra t. 1. ob 4. nri popoludne. I hievni red: Volitev "» nadzornikov in ."'» na-mest ni kov.
Na mnojiobrojno udeležbo vabi
ODBOR. !
25. s		Srečkanje 1 nepreklicno 1 icptcmbra 1902.			I Glavni dobiček kron 30.000 k,ml
011	mil p<	e rastavne mit » 1 krono		rp priporočajo : Josip Rolaffio, Mandl C.o, Mcreurio Triestino, l^r. Nemnaniu Henrik Seliiff-mann, Josip Zoidan v Trstu.	
| Vsi	dobitki		se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini. 1		
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-JKetoDijevo
cikorijo.
Anton Breščak
V^etturini ima v zalogi v veliki »zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od uajboljšega izdelka V falogi ima: podobe na p'atno in Sipe, ogledala, žime platno, razne tapecarije »td. Daje tudi na obroke.
;	v
> Tržaška posojilnica in hranilnica s
/ regisrrovsna zadrosa i omslefiim poroštrom S
rtgisiioma I8drii23 i omslesim poroštrom ulica S. Francesco štev. 2. I.
Telefon 952.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvib nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
ton Doljak ? Sdai pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1880. V lastni hiši. — ** " Lastne žage.
tovh'is rszfolrga z mizarji, veSeimi rd najnavadnej>ih «lo najiinej>ih del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkraj^ m Oasu vsjiko delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenoći&č. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
= Za minije.	------------
Vel ka zbirka obkladkov (rfmesa), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pool lanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, komižev in vs-h drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka 1<j1imi<; i?L];i (■< i s. 1 f r se dtla Fino iz Usa, posušenega v ralaše z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges?a: Soiidnost in točnost v postrežbi.
V rhu tega se ji mei za vsak p< samezen kos. — Brzojavi: Boljak — Solkan.
V Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih uloe plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 */«*/•» UH menjico po 6", na zastave po 5Ia%.
Uradne ure so: od 9 —12 dopoludne in cc*
3—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnićni račun 816.004.
»iMeii penzijonlran drž. uslužbenec
išrc* primerne službe. — Ver v našem uredništvu.
izve
JAKOB BAMBIC
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij,
Tomažič Barr. Vecchia. Ivan Prelog but. Vechia, 78akovrstneg:a o 1 j a, navadnega in najfinejega .losit. Urdieh nI. Stadion. Matej Millonig ulv. lihega,	. . . .	. , • ,	,
v okolici: Fran Šuman. Anton-Sanein v Skednju ; j — Najfineje testenine, pO jako nizkih cen ih. Skapin in Pir:ch. Anton Hak. Stanko Godina. Svetko I ujf^e^ žita, ovsa otrobi. — Razpošilja na-Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu; Ivan Cergol. Colognati Ben., .losip Pertot. Anton liiumat v Barkovljah : Jaka 1 štoka na Kontoveliu, Josip Gustinfi^. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnil- v Bazovici.	i
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumsr Trst in Općine, Vekoslav Ples ni ('ar ul. Stadion. Ivan
oooooooooooooooo
V najem se odda
ep iiiirana soba
s prostim uhodom
ulica Belvedere št. .">.") A. I. n.. vrata T.
učeno blago tudi na deželo na debelo in •robno. — Cenike razpošilja frank).
Glavna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
oooooo«
o PODJETJE ZIMOLO - TRST O
Z.tUM.A DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krOmar-jem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11.
O
o o o o o o o o
s
o
8 o o o
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso 41 Telefon ;t. 141
Zaloga: ul. I^tituto 1"»
Telofon $t. 145
Sprejeirajo se pogrebi v veliki gali in I. II., III. IV. razreda : prev« zi mrlićev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno Orni. v zlato-
črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
lekar
<lv..rni Ziil.ižiiifc Sj. papež Leotia XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1*7* iu zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesn h boleznih.
Krmin. 13. maja lSiiT.
Miroslav Leitner.
c. kr davčni blagajnik.
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe nsi želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko). G. marca lfc^S.
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica.
Podpisani javlja slavnemu ohr-iustvu — v prvi vrsti pa čevljarjem v mestu* okolici in na deželi, da je odprl v ulici Arcata št. 4 novo prodajalnieo vsakovrstnega usnja kakor tudi vseh drugih v to stroko upadajočih predmetov po zmerni h cenah.
Uda n i
Tavčar Josip.
GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
---
Hranilne vlose sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4!/20/o» ne <1* hi se odbijal rentni davek.
Posojila diijejo se satno članom in sicer na menjice po ti °/0 in na vknjižbe po 5x/s°/o Draduje vsa d dan od do 12. ure dopol-in od do 3. ure po pol. razven nedelj in praznikov.
itauje Iran. m leta 1900. Kros 1,263.563 Poštna-brau. račna Ui 831315.