Marina Bizjak
Osnovna šola Idrija
PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA V ÈASU
GLASOVNIH SPREMEMB
Strokovni èlanek / Professional Article
Izvleèek
Pri delu z razrednimi, šolskimi ali drugimi zbori, ki vkljuèujejo pevsko populacijo v dobi
adolescence, se uèitelji in zborovodje sreèujejo s teavami, ki jih zaradi premajhnega znanja glede
fizioloških sprememb grla in njihovega vpliva na glas najraje spregledajo ter tako enostavno
prepustijo vokalno tehniko t.i. "skupinskemu upevanju", ki pa ne more prinesti kakovostnih
rezultatov veèini posameznikov. Vsak mlad èlovek ima svoj glasovni inštrument in je kot tak
upravièen do individualne obravnave. Razvoj glasu pri vsakem posamezniku poteka nekoliko
drugaèe, zato se ga ne sme obravnavati šablonsko. Za zdrav glas skozi glasovne spremembe mora
uèitelj zelo dobro poznati delovanje glasovnega aparata, znaèilnosti glasu skozi posamezne
glasovne (razvojne) faze, znati posredovati informacije o glasovnih spremembah in glasovni higieni
ter uporabiti primerne pedagoške pristope za delo z glasovi v razvoju.
Kljuène besede: glasovne spremembe, glasovne faze, glasovna higiena, pedagoški pristopi
Abstract
Pedagogical Approaches for Teaching Singing at the Time of Voice Change
When working with class, school or other choirs, which include a singing population in the age of
adolescence, teachers and conductors encounter problems, which due to insufficient knowledge
about the physiological changes of the throat and their influence on the voice preferably overlook
and simply leave the vocal technique, so-called “group vocal warm-ups”, which cannot bring
quality results to most individuals. Every young person has his own vocal instrument and is, as such,
deserves individual treatment. The development of a voice in each individual is done differently, so
it should not be considered the same. For a healthy voice through a voice change, the teacher need to
know the functioning of the voice very well, the characteristics of the voice through the individual
voice (development) stages, the ability to provide informations about voice change and voice
hygiene, and to use appropriate pedagogical approaches for work with voices in development.
Keywords: voice change, stages of voice development, voice hygiene, pedagogical approaches
Uvod
Glasovne teave v adolescenci niso redkost. Sreèujemo se z zlorabo glasu, preveliko
glasovno in govorno obremenitvijo, napaèno fonacijo, pretiravanjem z glasnostjo petja in
petjem izven svojega obsega. Vendar pa je adolescenca posebno obdobje za glas in njegov
razvoj pri otroku, ki ima svoje znaèilnosti. Znaèilnosti glasu v adolescenci: hripav glas,
pojavi se zraèen, spihan ton (posledica pojava mutacijske ree, neustreznega zapiranja
glasilk), pri petju po glasovnem obsegu navzgor in navzdol glas preskakuje (se lomi),
temeljna govorna frekvenca se skozi obdobje mutacije zniuje, znaèilna je intonanèna
nestabilnost ter zmanjšan glasovni obseg, prehodi med registri postanejo slišni. Priène se
201
Marina Bizjak, PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA ...
pospešena rast grla, ki je najbolj izraena pri fantih. Velikost celotnega grlnega skeleta je
pri fantih po puberteti veèja. Glasilki se podaljšata tudi za 100 %, torej na 200 % doline
pred zaèetkom hitre rasti grla. Pri fantih se bolj poveèajo tudi odzvoèna cev in pljuène
funkcije, kar prav tako vpliva na glas (Hoèevar Boltear, 2008).
Izsledki nekaterih raziskav kaejo, da proces razvoja glasu v mutaciji pri dekletih ni tako
oèiten kot pri fantih (Cihonski, 2003). Glasilki se poveèata po dolini za priblino 4 mm
ali 34 % (Kahane, 1982), vokalni trakt se razširi, vendar ne tako oèitno kot pri fantih.
Temeljna govorna frekvenca se znia za interval terce, kvarte (3-4 poltone, poveèa se
zraènost v tonu, glas je lahko hripav, prisotna je intonanèna nestabilnost, glas se lomi,
prehodi med registri postanejo slišni, pojavijo se teave pri fonaciji, glasovni obseg je
omejen, kar posledièno ustvari nelagodne obèutke pri petju (Gackle, 1991). Pri fantih se
izrazito poveèa šèitasti hrustanec, ki postane bolj konièasto oblikovan in ustvari relativno
viden, štrleèi del grla, imenovan Adamovo jabolko. Temeljna govorna frekvenca se
fantom znia za interval oktave (12 poltonov). Glasovne spremembe se odraajo kot
pomanjkanje zgornjega obsega, glasovni obseg je omejen, glas se lomi, lahko je zraèen in
hripav, prehodi med registri postanejo slišni, pojavi se hitra glasovna utrujenost
(predvsem pri petju dolgih vokalov).
Znaèilnosti glasu skozi posamezne glasovne (razvojne) fraze
Na podlagi dosedanjih raziskav, avtorji v ospredje postavljajo dve glasovni klasifikaciji.
Na podroèju dekliških glasov v literaturi najpogosteje zasledimo klasifikacijo Lynne
Gackle (1985), na podroèju fantovskih glasov pa avtorji navajajo Johnna Cooksey-ja
(1977a, 1977b, 1977c). L. Gackle (1985) ugotavlja, da se pri dekletih ob pojavu prvih
sprememb poveèa zraènost v tonu, glas se lahko lomi. Proti koncu izrazitih glasovnih
sprememb zaznamo veèji glasovni obseg. Cooksey (1977a, 1977b, 1977c) pri fantih
izpostavlja, da se glas obèutno znia, v višinah postane nestabilen, hripav, raskav. Veèja
glasovna stabilnost kae na konec izrazitih glasovnih sprememb.
Skrb za glas v adolescenci
Na kakovost glasu in posledièno tudi na glasovni razvoj vplivajo glasovne in govorne
navade mladostnika ter še nekateri drugi dejavniki, napaèna, prevelika raba ali pa celo
zloraba glasu. V èasu adolescence, ko prihaja do glasovnih sprememb, ko je zaradi hitre
rasti glasilk in soèasnega razvoja nadzora funkcije glasilk fonacijski aparat še posebej
obèutljiv, so zdrave glasovne in govorne navade mladostnikov še posebej pomembne.
Obstaja namreè nevarnost razvoja napaène tehnike fonacije tako pri govoru kot pri petju
ali nastanka organskih glasovnih sprememb na glasilkah pri prekomerni glasovni rabi. V
tem èasu se odsvetuje obremenjevanje glasu, mladostnikove glasovne obremenitev
prilagodimo njegovim sposobnostim. Mladostniki naj se izogibajo glasnemu, tihemu
govorjenju, šepetanju, krièanju, glasnemu kašljanju, oponašanju ivali, motorjev,
imitaciji pevcev, ter pretiravanju s petjem in petju izven svojega obsega (Hoèevar
Boltear, 2008).
202
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Pedagoški pristopi za delo z glasovi v razvoju
V preteklosti je veljalo preprièanje, da mladostniki v èasu izrazitih glasovnih sprememb
ne smejo peti. Še danes pogosto dobijo navodila, naj ne pojejo. Sodobne teorije
spodbujajo petje skozi mutacijske faze, v ospredje pa postavljajo individualno in redno
izvajanje vokalno-tehniènih vaj prilagojenih posameznikovim glasovnim sposobnostim
in znaèilnostim. Naloga uèitelja je izbira kakovostnih vokalno-tehniènih vaj, ki so
primerne za vsakega posameznika posebej, s katerimi bo razvil zdrav glas adolescenta, ga
hkrati pritegnil k rednemu izvajanju vaj in mu ohranjal veselje do petja tudi v obdobju
izrazito slabših pevskih sposobnosti. Navedeno za uèitelja predstavlja veliko
odgovornost, za izboljšanje pedagoškega procesa pa je kljuènega pomena. Vse veè je
dokazov, da mnogo pevk in pevcev v èasu glasovnih sprememb izgubi zaupanje v svoje
pevske sposobnosti, zato s petjem prenehajo, ko odrastejo (Ruddock, Leong, 2005).
Spremembe, ki jih doivljajo fantje v èasu glasovnega razvoja, so bolj izrazite kot tiste, ki
jih obèutijo dekleta. Sklepamo, da je prav to razlog za pomankanje fantovskih glasov v
zborih (Freer, 2007). Pevci se èutijo neuspešne, pri petju jim je zelo nerodno in nelagodno,
pogosto dobijo navodila naj ne pojejo oz. ne dobijo prilonosti za prepevanje in s tem
monosti glasovnega razvoja (Freer in Ververis, 2011). V tej toèki najveèji izziv
predstavlja pouèevanje glasu v èasu izrazitih glasovnih sprememb. Kako pristopiti?
Uèitelj ima v tej fazi pomembno vlogo. Zaradi specifiènih glasovnih karakteristik je
priporoèljiv individualni pristop, vsaj dekleta in fante upeva loèeno (mogoèe še znotraj teh
dveh skupin oblikuje manjše skupine pevcev s podobnimi glasovnimi sposobnostmi in
znaèilnostmi), predvsem mora biti pozoren nanamen, ki ga eli doseèi s posamezno vajo.
Za uspešno oblikovanje glasu mora vaje s pevci izvajati redno, v manjših sklopih. Poleg
naèrtno izbranih vokalno-tehniènih vaj mora pozornost usmeriti v izbiro glasbene
literature, ki naj ustreza obsegu, v katerem pevci lahko lagodno pojejo, neglede na
razlièno glasovno (razvojno) fazo. Prav zaradi razvojnih faz in nenehnih sprememb, je
stalno spremljanje glasovnega razvoja pevcev pri pedagoškem delu
nujno.Vokalno-tehniène vaje naj bodo namenjene razgibavanju celotnega vokalnega
trakta, postopnemu ogrevanju in obremenitvi posameznikovih sposobnosti. Pred
izvajanjem vaj je nujno poznavanje in upoštevanje pravil glasovne higiene in dejavnikov,
ki slabo vplivajo na glas.
Kako lahko uèitelj dobi informacije o pevèevih glasovnih sposobnostih in
znaèilnostih?
Rast grla lahko ocenimo glede na velikost in poloaj grla, glede na sekundarne spolne
znake, pevec bo pri petju napenjal vratne mišice in mišice okoli ust, z doloèanjem temeljne
govorne frekvence (F0).
Vsak pevec naj v zmernem tempu odšteva od številke 10 do 0. Z vajo dobi uèitelj
informacijo o pevèevi govorni frekvenci (F0), hkrati pa lahko v glasu prepozna doloèene
glasovne znaèilnosti kot npr. zraèen, grleni ton, hripav glas idr. Nianje temeljne govorne
frekvence (F0) nakazuje na glasovno spremembo, ki je posledica podaljšanja glasilk in
203
Marina Bizjak, PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA ...
rasti celotnega grla in vokalnega trakta, zato moramo v razliènih razvojnih fazah
spremljati glas in njegove karakteristike.
Pevèev lagoden obseg doloèimo tako, da pevec v svoji lagodni legi oponaša sireno (glej
primer vaje za prehode med registri in širjenje glasovnega obsega). Lagoden obseg
postopoma širimo po poltonskih postopih navzgor in navzdol.
Pogoste teave adolescentnih pevcev
Zraèen, spihan ton
Za obdobje med 12. in 14. letom je znaèilen zraèen glas, ki je posledica nepopolnega ali
kratkega stika med glasilkama (Gackle, 1991; Cooksey, 1992). Pri veèini mladostnikov
ostaja glotis delno odprt. Koordinacija zapiranja glasilk pri mladostnikih ni tako razvita,
zato uporabimo vaje za zapiranje glasilk (gi, ge, ga, go, gu, ki, ke, ka, ko, ku), s katerimi
oblikujemo manj zraèen ton. Zadnji del jezika dvigujemo proti mehkemu nebu, mehko
nebo spušèamo, tok zraka med glasilkama je manjši. Grlo je nizko, sprošèeno.
Primer vaje
Zaèetni ton vaje predstavlja ton temeljne govorne frekvence (F0), kje je obièajno terco
višji od najnijega tona glasovnega obsega in jo izvajamo po poltonskih postopih navzgor,
vse dokler pevec še lahko lagodno poje (pri èemer ima sprošèeno èeljust, pri petju višjih
tonov ne dviguje brade).
Slika 1: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Bizjak, 2017
Slišni prehodi med registri in širjenje glasovnega obsega
Pri prehodu iz nijega v višji register se pojavi zraèen, piskajoèi ton. Da bi izenaèili
prehode med registri in širili glasovni obseg, doloèimo pevèevo govorno lego, ki je
odvisna od faze glasovnega razvoja oz. mutacije. Ko v glasu slišimo napetost (pevec ima
zaradi prevelikega pritiska pod glasilkama obèutek, da se mu bo glas zlomil, kar se pojavi
pri prehodu med registri), pevca usmerimo k zmanjšanju glasnosti tona in mehkemu
prehodu med prsnim in glavinim registrom.
204
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Primer vaje
Z vajo oponašamo npr. komarja, preseneèenje, sireno. Izvajamo jo na “m”, “n”, “ng”, “r”,
“u-i”, “wii”, “z”.
Slika 2: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Titze, 1996, str. 51-52; Williams, 2013, str. 96.
V izogib pretiranemu delovanju glasilk (preveliki napetosti le teh) in grlnih mišic moramo
najprej utrditi petje v lagodnem obsegu skozi vsako razvojno fazo, ki se pojavi.
Zakljuèek
Rezultati raziskave o glasovnih in govornih navadah mladostnikov (Bizjak, Brodnik,
Hoèevar, 2013) so pokazali, da veèina mladostnikov (63 %) preobremenjuje svoje
glasove s hitrim govornim tempom, glasnim govorjenjem ali krièanjem. e samo ti
dejavniki negativno vplivajo na kakovost glasu in posredno tudi na razvoj glasovnih
sposobnosti v èasu adolescence, ko se spreminjajo anatomske razmere v vokalnem traktu
in se mora temu primerno prilagajati tudi kontrola fonacije. Èe bi uèenci dobili
informacije o primernih glasovnih in govornih navadah e v èasu šolanja, pred nastopom
pubertete, bi morda imeli manj glasovnih teav v èasu rasti vokalnega trakta in
spreminjanja glasu. Z rednim izvajanjem vokalno-tehniènih vaj bomo pozitivno vplivali
na razvoj glasu, uèenci bodo imeli veèji glasovni obseg, boljšo kontrolo nad tonom ter
boljše glasovne in govorne navade.
Literatura
Bizjak, M. (2017): Vokalna tehnika v adolescenci. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo.
Bizjak, M., Brodnik, P., Hoèevar-Boltear, I. (2013): Glasovne in govorne navade
maldostnikov. Glasba v šoli in vrtcu, 17/4, 22–27.
Cihonski, D. A. (2003): The experience of loss of voice in adolescent girls: An existential
phenomenological study. Graduate Theses and Dissertations.
205
Marina Bizjak, PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA ...
Cooksey, J. M. (1977a): The development of a contemporary, eclectic theory for the
training and cultivation of the junior highschool male changing voice: Part 1, existing
theories. The Choral Journal, 18 (2), 5–14.
Cooksey, J. M. (1977b): The development of a contemporary, eclectic theory for the
training and cultivation of the junior highschool male changing voice: Part II, scientific
and empirical findings: Sometentative solutions. The Choral Journal, 18 (3), 5–16.
Cooksey, J. M. (1977c): The development of acontemporary, eclectic theory for the
training and cultivation of the junior highschool male changing voice: Part III,
developing an integrated approach to the care and training of the junior high school male
changing voice. The Choral Journal, 18 (4), 5–15.
Cooksey, J. M. (1992): Working with adolescent voices. St. Louis, MO: Concordia
Publishing House.
Freer, P. K. (2007): Between Research and Practice: How Choral Music Loses Boys in
the Middle. Music Educators Journal, pp. 28–34.
Freer, P. K. in Ververis, A. (2011): Methaphonisi and Choral Music Education in the
United States: Research and Philosophical Perspectives. Music Faculty Publications, 32,
pp. 5–23. http://scholarworks.gsu.edu/music_facpub/32 (obiskano dne 9. 7. 2015).
Gackle, L. (1985): The Young Adolescent Female Voice Ages 11–15: Classification,
Placement, and Development of Tone. The Choral Journal, 25 (9),15–18.
Gackle, L. (1991): The Adolescent Female Voice, Characteristics of Change and Stages
of Development. Choral Journal, 31, 17–23.
Hoèevar Boltear, I. (2008): Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz
patologije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kahane, C. J. (1982): Morphological Study of the Human Prepubertal and Pubertal
Larynx. American Journal of Anatomy, 151, 11–20.
Ruddock, E. in Leong, S. (2005): I Am Unmusical!: The Verdict of Self-Judgement.
International Journal of Music Education, pp. 9–22.
Titze, I. R. (1996): Lip and Tongue Trills – What do they do for us? Journal of Singing,
52 (3), 51–52.
Titze, I. R. (2001): The five best warm-up exercises. NATS Journal, 57 (3), 51.
Williams, J. (2013): Teaching Singing to Children and Young Adults. Oxford, UK:
Compton Publishing Limited.
206
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek