S?ev. 196. V Trstu, v soboto 1?. 1915. Letalk XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. VredniStva: Ulica Sv Franfi&a Asiškega št. 20, L nadstr. — Vit deri-i nai se pošiljajo uredn^ivu lista. Nefranfcirana pismi se ne s>[ :ejcrr.jo in rukopisi se ne vraćajo. fšJajdteJj ir <Ć£Ovcrai irednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij »Idincsti*. - Tisk tiskarne .Edinost«-, vpisane zadruge z trfjcnira j-crc?tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 21 Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. i s * r o ? n i n i znaša: Za celo leto........K 24.— Za r'.'i leta.....*........... • 12.— za ji ......................... 6.— i s nedeljsko izdajo za celo leto ....... • 5.20 iz r«1 i^a................. 2.60 f .-i. Jt ■ '*•'■ k _ C i l. - ; _1 r »vV t J. *. k. J Fsssni tane Številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev zastarele Številke po 10 viharjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok ost- ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarni!i zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . * 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se i/ključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. izpiti IS - M Odbiti laiki napadi v Dolomitih. - Nemške tete pri Popeljem prekoračile Vindavo. m francoskem bojišču se noiljulejo srditi m no vseh Mh. - Veliki francoski nopli v Argoni Si eiifi. Z avsifijMaliitigp topiti DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. juiila 1915. opoldne. Včeraj ie bilo tako na primorski fronti kakor tudi na koroški meji opažati živah-neje delovanje sovražne artiljerije. Na fronti Dolomitov je bilo več italijanskih bataljonov. ki so napadli naše postojanke pri Rufiedu in ob cesti Schluder-bav'i - Peutelstein. odbitih ob znatnih izgubah. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fm!. Salaudra in Porro zopet v giavnem stanu. RIM. 16. (Kor.) Ministrski predsednik Salandra je odpotoval včeraj zopet v glavni stan. Na kolodvoru je bil med drugimi pozdravljen po poslancu Barzi-laiu. ^ LUGANO, 16. (Kor.) General Porro je prispel v italijanski glavni stan. Uspeh Porrove konierence v francoskem glavnem stanu. LUOANO. 15. (Kor.) Pariški kore-Spondent »Secola« piše: Med generalom Porrom in poveljniki na zapadnem bojišču se je razpravljalo o razpoložljivosti zveznih čet in je bil dosežen sporazum glede dobe istočasnega bliskovitega napada. _______ 1 nešesa bojišča. iz pisma, ki ga je pisal naš tržaški rojak, bojevnik na našem primorskem bojiš-", posnemamo sledeče: iVilslim, da ste že dobila dopisnico, ki j sem jo Vam poslal odtod in Vam nazna-nil. tla se nahajam tu, v Mariboru v bolnici. Mislim, da ste čitala, da so bili grozni boji 3.. 4. in 5. t. m. okoli Gorice! Lahi so nas začeli naskakovati. ali njihovi naskoki so se jim tako izjalovili, da se gotovo še danes kesajo. Mi smo prišli z našim oddelkom strojnih pušk v največjem sovražnem ognju v ospredje, in smo začeli pokati po njih. To je šlo, kakor da bi kosili travo! Italijanski častniki so kričali: »Avanti! Avanti!« A kmalu je bilo konec njih, in njihovih stotnij! In tako je Šlo zaporedoma dalje. Tupatam se je videlo, da so dvigali bele zastavice, češ, se vdajamo; mi pa smo še bolj zagnali svoiega trinogatega psa v nje, dokler nismo videli, da se je zadnji zvrnil ali zbežal. Njihovo kričanje »Avanti!« se je takoj izpremenilo v »Aiuto«! Seveda ne smem pozabiti na našo hrabro pehoto. Ne moreni Vam popisati, kako se zaganjajo v polentarje. Moram reči. da je naš cesar lahko zadovoljen s svojim ljudstvom. Po mojem mnenju bolj hrabrih vojakov, kakor so Avstrijci, sploh ni. Zdi se mi, da še danes čakajo italijanska trupla, da bi jih zakopali, kajti vse črno jih je bilo naše ospredje. Tako so se končali prvi italijanski veliki naskoki s popolnim porazom. In tako upam in sem popolnoma prepričan, da se končajo tudi vsi, namreč s porazom Italijanov! Sedaj ne vem več, kaj se tam godi. kajti usoda je doletela tudi mene in postal sem žrtev italijanske granate, ki me ie !e lahko ranila v nogo. Mre mi tu popolnoma dobro. Drugače sem vedno zdrav, kar upam, da so tudi pri Vas vsi. LetaisKl napadi na Trst »ZeiU objavlja sledeče poročilo svojega vojnega korespondenta iz c. in kr. vojnega tiskovnega stana o dosedanjih brezuspešnih napadih italijanskih letalcev na Trst: Cim slabše se godi italijanskim operacijam na suhem in na morju, tem češče poskušajo doseči vsaj v zraku kake uspehe. Toda dosedaj se jim tudi to ni posrečilo. Pred kratkim sem se peljal mimo Opčin in nisem opazil nič hudega. Toda v Trstu sem čital zadnji komunike Cadome in izvedel iz njega, da »je bila železniška pro*-ga severno Opčin po letalski bombi temeljito razrušena V resnici je šlo le za luknjo poleg proge. Takih lukenj ie že precej poleg raznih postaj na Primorskem in služijo ljudem le v zabavo. Nad Trstom so se pojavili letaici sovražnika od pričetka vojne že štirikrat in so vrgli nanj okoli 20 bomb. Pred več tedni je padla ena bomba na neki vodni re zervoar, in ni napravila nobene materijalne škode, pač pa ranila eno žensko. Sredi junija se je pojavil sovražni zrakoplov nad plavži Kranjske industrijske družbe v Skednju. Plavži so ostali nepoškodovani, pač pa je bil en delavec u-bit, dva lahko ranjena. r"na bomba ti i eksplodirala. V noči na 4. julij, pred polnočjo, je plaval zopet en sovražni zrakoplov nad Trstom. To pot je padlo 6 bomb, ena brezuspešno na skalovje še nezgrajenega pristaniškega skladišča. Dve nadaljni, ki ste veljali državnemu kolodvoru, ste iztrgali majhne ko-se tira: škoda je bila že v par minutah popravljena. Pri strojnici državne Železnice so našli še eno bombo, ki pa ni eksplodirala. Človeških žrtev ni bilo. Tudi zadnje bombardiranje v noči proti 7. t. m. je napravilo le stvarno škodo. O polnoči je bilo slišati ropotauje zrakoplova. Kmalu nato so opazili čuvaji, ki so stražiii v Škedniu se nahajaječo veliko tovarno za linolej, temen obris zrakoplova in ognjeni svit prve . bombe. Kmalu nato je gorela hiša, kjer se izvršuje oksidiranje lanenega olja. Hiša je bila uničena, vendar pa so gasilci zamogli ogenj popolnoma lokalizirati. Poselil sem pogorišče in konstatiral eksplozivno silo zračnih krogelj. Še zadnji, najmanjši drobci, so izpremenili centimeter debeli kotel v fino preluknjeno sito. K sreči ni bilo nobenega človeka v bližini eksplozijskega mesta, ludi poleg imenovane tovarne se nahajajoča vila ravnatelja jutarne je bila zadeta in demolirana. Hiša je bila nenastanjena, ker se je ravnatelj z družino pred kratkim izselil. Tehnični zavod, na katerega so bile pravzaprav namenjene bombe, je ostal nepoškodovan. Poleg tira ob ulici Navali je nastala običajna luknja. Tako je tudi četrto obstreljevanje odprtega mesta Trsta ogroževalo le življenje in imetje privatnikov. Tokrat škoda ni bila tako neznatna, kakor poprej, vendar pa relativno majhna. Tekom tega zračnega napada je nekemu inženirju šinila v glavo misel, da preračuna višino zrakoplova trigonometričnim potom. Velikost slike v finem daljnogledu, opazovalni kot in razdalja od eksplozijskega mesta, so dali potrebne podatke. Rezultat je bil, da je plaval zrakoplov !1' Z napredujočim &et 'm časom nastopa tudi tema v&liHo bolj zgod?j. Zato je posebno, da se pešefitji&nje mesta a predmestji, precikraji in okolico izvršuje poprej kako? dosedaj. Zato bo v kratkem osžrejsis©, da morala biti vsa okna in vrata ; ast?£a že ob 3*30 zvečer. Opoz2(-jja se vnovič, da se bo i5?3ti Jrt-ja«^ ravnajočim p&sto-najstrožje. C. in kr. voioško postejso poveljstvo v Trsta. Iz zdravstvenih razlogov in da se bodo živila lahko nadzirala, mestni magistrat odreja, da se morajo, pričenši z 19. julijem t. I. vsa vegetabilična živila (sočivje, sadje itd.), ki prihajajo v Trst po morju, preden se prično razprodajati, zbrati v hangarju št. 41., nahajajočem se na pomolu della Sanita. kjer bodo ta živila pregledovali tržni organi in se bodo potem na debelo razprodaiala posameznim prekupčevalcem. Kdor bi se pregrešil proti tej odredbi, bo kaznovan v smislu § 127, f) občinskega statuta. MESTNI MAGISTRAT. Trst, 16. julija 1915. C. kr. cesarski komisar: pl. Krekich-Strassoldo. Črnogorci u Skadru. Razgovor z avstrijskim generalnim konzulom v Skadru. Avstrijski generalni konzul Halla je prispel dne 12. julija ua Dunaj. Ko so Crnogorci zasedli Skader, je generalni konzul, kakor smo že poročali, s soprogo in otrokoma odpotoval iz Albanije. »Ne*ie Freie Prcsse« objavlja sledeče podaUe, ki jih je dal generalni konzul e-nemu njenih urednikov: Ob izbruhu vojne so, kakor znano, mednarodni detašmaji zapustili Skader. Najprej so odšli Angleži, par dni pozneje je odpotoval avstrijski oddelek in istočasno — Ne. — Prosil me je za moj izkušeni svet zaradi stanovanja. -- Tako! - — Da, in veste, kaj sem mu svetoval, gospod Roblot? — No, kaj pa? — Rekel sem mu. da ga nikjer ne postrežejo tako izborno, kakor tukaj, in da bo lastnik tega hotela prav tako njegov prijatelj, kakor hišni gospodar. — Res je, da sem prijatelj svojih najemnikov, — je rekel Roblot in tiho je pristavil: — posebno če pošteno plačujejo. — Vedeti morate, — je nadaljeval Hektor, ne da bi se dal motiti po gostilničar-jevih besedah, — da ta mladi mož ni nihče drug, kot moj rojak. Kare! de Saint Andre, edini sin barona de Saint Andreja, enega najbogatejših graščakov v okraju des Doubs. Nadalje morate vedeti, da prinaša ta mladi mož več d vaj sel ako v s seboj v Pariz, kolikor imajo vsi vaši najemniki skupaj dvajsetic. Sirzn II. .EDINOST" štev. 196. V Trstu, dne 17. julija 1915 iijini Nemci, ki so se par dni pozneje u- so goreči ItaJijani. Siromašno prebivalstvo težili bojev pri Višegradu v Bosni, se sestavlja deloma iz podanikov Italije, z deležili „ M _ Francoski detašma je odšel v Crnogoro, kjer se nahaja sedaj na Cetinju. Kot zadnji so zapustili Skader Italijani. Nato je prevzel v Skadru upravo konzularni pak je radi redarstvenih šikan protiav- strijsko. Proti njim so bile v zadnjih mesecih naperjene policijske odredbe. Istra je — razun nekoliko slovanskih enklav, je zaostajal promet, mir in red pa so domači orožniki čisto dobro vzdrževali. Poštni promet je funkcijoniral redno, tako na našem, kakor tudi na italijanskem uradu. I)o izbruha vojne z Itaiiio jc šla vsa pošta preko Italije. V septembru in oktobru preteklega leta. je prišlo v Skadru glede Essad paše do političnih težkoč. Takrat se je^po odhodu princa \Vieda Essad namreč vrnil v Albanijo in uvedel svojo upravo v Draču, lo je napravilo na Skader precejšen vtis, ker so bili katoliki proti njemu. Toda tudi takrat je poteklo vse mirno. Koncem maia so prekoračili Srbi in Crnogorci na več krajih Aibaniio. Srbi so začetkom junija zasedli Eibasan, dne 10. junija pa so bili, potem ko so potolkli albanske upornike, že v Tirani. Do 30. junija Srbi še niso bili v Draču. Kaj se je zgodilo pozneje, mi ni znano. Črnogorci so zasedli najprej ves desni breg Bojane s Tarabošem vred. Drugi oddelek je odšel iz Djakova. prodiral po mohamedanski in katoliški Malisiji se pojavil nenadoma na Bardamolu i" dan pozneje pri severnih vratili Skadra. Ta oddelek je dne 27. juniia zasedel Skader. Poveljnik ie bil general Jesovič. Imel je 3000 kor. Pozneje je bil na predlog kontrolne vsa italijanska. Isto velja tudi za Pulo, iz-komisije sestavljen lokalni upravni od- j vzemši doseljene Nemce. Temu nasprot-bor, obstoječ iz šestih mohamedancev in no pa prevladuje v Dalmaciji naklonje- šestih katolikov. Par dni pozneje sta bila odboru prideljena še dva pravoslavna člana. Konzularni kor je bil nekak kontrolni organ za upravo. Do prihoda Črnogorcev ni bilo prav nobenih težkoč. Pač nost do Avstrije, ker'je večina slovanska in se boji italijanske konkurence v trgovini z vinom. Na Reko se je v poslednji čas priselilo mnogo Hrvatov«. — Kar priznaj- . _ mo mu: mož, ki informira čitatelje gorifter si malo od bližje ogledati njeno lepo navedenega rimskega lista o teh naših po- okolico z glasovitimi goriškimi čresnjami. krajinah, je sijajno in neizpodbitno dokazal svojo fenomenalno — ignoranco glede naših narodnostnih razmer. To izpričevalo mu prisodi vsakdo, ki pozna te kraje in njih razmere, a mora čitati: da v južni okolici Trsta je široko prebivalstvo slovensko, na severu pa hrvatsko-srbsko — da je v Istri le nekaj slovanskih enklav (osredkov) — da so se na Reko — torej na star hrvatski teritorij — še le zadnja leta začeli priselievati Hrvati itd.. In ko se je mož tako lepo kregal z resnico in pametjo; je v cgnju zgovornosti izbleknil neka?, kar se nam zdi vredno, da pribije-rno. Zatrdivši, da je Pula čisto italijansko mesto, konstruira protislovje med Pulo in Dalmacijo. Pula ie italijansko mesto, temu nasprotno pa je Dalmacija naklonjena Avstriji. Napravlja torej antitezo med itai;janstvom sn naklonjenostjo dc Avstrije!! Ali vse to ga čisto nič ne ženira, da ne bi trdil, da so italijanski podaniki v Trstu protiavstrijski le radi policijskih šikan!! Poprej piše tako, kakor da sta avstrijsko mišljenje in italijanstvo nezdružljiva pojma, ki izključujeta drug drugega, potem pa vali zopet na policijo krivdo na tem, da so, renjikoli protiavstrijski! mož. Črnogorci so naleteli na odpor Ie pri Botru se precej meša po glavi, ker piše o stvareh, ki jih ne pozna, ali pa jih perfidno postavlja na glavo. Glede pretvez-nih oblastvenih šikan proti renjjkolom le eno besedo: čc bi bile take šikane tekom Djakovu, ki pa je bil takoj strt. Pri vhodu Črnogorcev se niso vršile nobene manifestacije s strani prebivalstva. Na predlog črnogorskega konzula je bil general s svojimi četami sprejet in pozdravljen po lokalnem upravnem odboru in učencih črnogorske šole. Dan pozneje se je pričelo razoroževanje prebivalstva. Naslednjega dne je prispel v mesto general Janko Vukotić, ki je sprejel albanske veliake s Prenk Bib Dudo na čelu. Nazna- Ijati po vsej Italiji lažnjivo vest, da je „italijanska" Gorica slednjič „odrešena" in da je s tem zlato jabolko padlo v razsežno naročje. Italijansko Gorico so torej že zasedle italijanske čete, a glasom poročil Cadorne bi bil tudi Trst že davno v njihovih rokah, ako ne bi bilo vetra, dežja, toče In drugih vremenskih nezgod. Kako čudo, da je tem neosnovanim in izmišljenim vestem veroval tudi neki italijanski vojni pilot, neki „signo* tenente", ki so ga naši hitro proglasili za „Bonaventura di Amalfi", in ki se je hotel po zraku izprehoditi do „italijanske44 Gorizie postajo: dečka je bil nek pes ugriznil v zgornjo ustnico. Zdravnik mu je moral rano izžgati. In tako je prišlo, da se je ta signor tenente minole dni v svojem lepem, novem aeroplanu znašel nad goriško okolico. Ali čudno ga je iznenadilo, ko je opazil, da okoli njega švigajo in udarjajo ob njegov aparat neke čudne, zrnate in žvižgave mušice . . . To čudno pomoto je treba takoj razjasniti. Kako morejo vendar iz „italijanske" Gorice st e jati na italijanski aeroplan?! Signor tenen'e je takoj dal znak, da se spusti doli in res: v par minutah je bil njegov lepi ptič na tleh in voditelj njegov je na uprav cirkuški način skočil na trda tla, snel svojo kapico ter prisrčno voščil: „Buon giorno signori!" Ali mesto odzdrava. so ga prijele močne roke naših junakov iz Dalmacije in je na kalabreški način molil vse italijanske svetnike in svetnice, proti njim, ki so streljali nanj; a!i, ko so ga dalmatinske drenove mišice še bolj stisnile in ko se je malo bol.e razgledal okolo sebe, je hitro razbral, pri čem da je. Uverivši se tako na licu mesta, da po hitri Soči še mnogokatera italijanska glava odpluje na večn? poljane miru poprej,- nego bo Gorica v resnici italijanska, začel je iznova kleti in preklinjati. Ali sedaj je preklinjal italijanske časopise in njihova izmišljena poročila, ki jim je tako neumno nasedel in tako padel v vojno ujetništvo. Žalosten in potrt je fel potem pod varnim spremstvom dalmatinskih bajonetov k b iž-njemu zapovedništva. S:cer pa se mu ni dogodilo nič hudega ... Še istega dne je eden tolikih let. odkar so renjikoli poplavljali -na&h odločnih pilotov porab I zaplenjeni m Trst. resnične, I je bi se bili potem vzeli v Pppolnoma, nepoškodovani italijanski aero-tem mestu tisti tisoči in tisoči italijanskih Plitn po-.zvedo valno službo m je donese! državljanov v vseh možnih pozicijah, ka- vaznTh vest! 0 StbanJu 10 Pozlciiah ltaI,lan~ kor se je izkazalo sedaj? ! se morejo res pisati le za — Take stvari ignorante! sk h čet na oni strani meje, ki pa je bila nn karti, najdeni pri vjetem pilotu, že po „ maknjena za nekoliko stotin kilometrov sem ,, - mrct, ,. Kočljivo vprašanje. Deželni odbornik od zelene Soče. Signor tenente! Ali so kisle e. da so zasedli Crnogorci mesto istrski dr. Zuccon je sporočil v puljskem v italijanskih ustah te sicer tol- sladke v z j - avitve reda. Prebivalstvo .Hrvatskem listu", da je obiskal istrske be- čredni« slovenske Gorice* ko v sve - ti, da se ne zgodi niKo- gunce na Ogrskem in na Moravskem ter se esar Razorožerie prel i-j! informiral o njihovem stanju. Potem da je je bilo iz^ ršenc gladko. potoval na Dunaj, kjer se je pri ministrstvu i ki * d r so se morali vpisati zavzel za zbo'jšanje njihove usode. Stavil da tu register. Ostali so tamkaj in je ministrskemu predsedniku konkretne predla do imeli težav. Zastop- loge in minister da je obljubil, da jih bo u intcre>ov ie pre\zel grški važeval. Med drugimi odredbami, ki bi jih bilo ukreniti, je še poseLno nasvetoval. naj bi tirtih cirka 20.000 Hrvatov iz puljskega okiaja premestili na Hrvatsko, kjer bi jim bilo življen e laglje v vsakem pogledu. Vsaj nekateri teh predlogov da se gotovo izvedejo. Vsled tega sporoči a pa prihaja več arzenalskih delavcev iz Pule v istem puliskem listu s prešnjo do dr. Zuccona, naj bi jim 1 prostorih do našili predstraž. Meh e straže so bile povedal, kaj je ukrenil deželni odbor j Ranjenci z bojišča ob Soči. V Petrinji p, -. .r 1 informirane o našem prihodu. Z istrski za begunce in ali in v koliko se na Hrvatskem se nahajaio naslednii vojaki, Lx>včtna-smo šli peš v Tivat in potem je zavzel za nje?! Kočljivo vprašanje' ki so bili lahko ranjeni . ob preko W( sta rja in Sarajeva na Dunaj. tembolj, ker dr. Zuccon nič ne pravi, da bi Soči dne 5. t m.: čeiovodja Rudolf Besed- --1- bil šel v imenu deželnega odbora in tudi njak iz Trsta, desetnik Ivan Birsa iz Škorklje vpraševalci razumejo njegovo posredovanje pri Trstu, Fran Orel iz Trsta, ulica Gelsi 12, Avst v poseben je upatu ca ne stvo avstrijski! konzul. Z mane so postopali Crnogorci jako ka-valirski. Moj in odhod mojih ljudi so olajšali, kolikor se ie dalo. Prepeljani smo bili s separatnim pa; nikom črnogorske vlade na Rjeko ob Skadrskem jezeru, odvedeni odtam z avtomobilom preko Cetinja na Njeguš. odtam pa z zavezanimi očmi Poietna šola v smislu zabavišča in nadzorstva otrok se začne na vseh občinskih šolah, tako v mestu kot v oko!ic;, v ponedeljek 19. t. m. ob S zjutraj. Starši, vpoštevajte to res prekoris'no odredbo šolske oblasti, posebno v sedanjih časih, ko je vaše nadzorstvo pomanjkljivo vsled razmer, in pošljite in vpišire v poletno Šolo vse svoje otroke! Ubožni otroci dobe kosila (šolsko refekcijo) še nadalje. Učenci in učenke Ciril-Metodo ve šole na Acquedottu naj se zglasijo radi počitniških tečajev v ponedeljek ob 9 dop. v šolskih le kot čin njegove osebne inicijative in osebnega sočutja! Rszns politična mil Konflikt med ruskim;: ininiMrorca v resnjcj sm0 r,dovedni_ ali g dr. Zuccon Preko Stockhojma (**<*£*>. daje pndo L^oyor, Ra kcCljiv0 ¥praSaDj| arzenalskih med no\ mi ruskim.liberalno razpoloženim eČvce/? .»inlrtmm 10 n/i' lin rtt'nri W 1 Iz Puie. Iz članka, ki ga je „Edinost'4 prinesla v svojem izdanju od 14. t. m., smo ministrom za notranje stvari bčerbato vom in reakcijonarctm (ioremvkinom dO ojstrega konflikta. \ I posneli, da je nemški profesor dr. Gunther kc kri/c v Rusiji, izzvane po neugodnem frdi| Mii'her NeiieJ7c Narhrichten- da trdil v „Miincher Neueste Nachrichten", da je Pula čisto nemško mesto. Najbolji odgovor na to trditev so mu dale oblasti v našem vojnem pristanišču s tem, da so pii- Z današnjim dnem so c. kr. okrajni policijski komisarijati II.—-VI. (ulica Muda vecchia, ul. Carintia. ulica dei Bachi, ulica Luigi Ricci in ulica deli' Istria) pričeli zopet z uradnim delovanjem. Radi tega se morajo tudi stranke, ki prihajajo v smi- vojneni položaju, zahtevajo namreč člani dume večje pravice pri odločevanju usode dežele. Dočiin se jim novi minister kaze odločno naklonjenega, se pa Goreniy-1 redi|e trojez!čne ulične Mp-Se. k«n z vsemi silami upira proti taki odten-1 Ijivosti. Istotako naklonjeno je vedenje I novega ministra za notranje stvari napram časopisju, čemur pa Goremvkin nasprotuje. Nedavno je prišlo do hude scene med obema ministroma, ki jej je bila posledica ta, da je Goremvkin zahteval od carja svojo demisijo. Dasi je car za sedaj odklonil demisijo, vendar je gotovo, da je Ščerbatcv zmagal. Goremvkin se smatra odpuščenim človekom, ki le vsled vpliva velikega kneza Nikolaja do popolne iz- _ _ premen;! e kabineta vrši navidezno služ- Ljubljani je se.laj velika, obeta se pa še večja, bo ministrskega predsednika. Gotovo je. j Govori se, da nekateri kmetje snrav:jajo razne <;;>re nykina ne bo v novem ministr- reči za se ter jih ne prodajajo več in na-st . ' Zadnji vojni neuspehi so napravili iz meravaJ° od letošnjih pridelkov spraviti ()• r ' ir.a političnega mrtv eca. Govori zase v obilni m.ri, dalje slanine, svinjine itd. se tudi, da so progroeni proti Nemcem v Če se to uresniči, potem bo draginja ne-S\i -skvi delo O* remvkina in \iaklakov: znosna. Dalje čujemo, da mnogi uslužbenci ki |i na ie bil namen,- da se nezadov< li- \ v Liubljaiii, ki so prišli sem s Primorsk Kdo ve kaj? Prosijo m podatki o naslednjih oseben : Marija Trošt in 7 otrok, Kata Zuccon, žena Ive Zuccona, s 5 otroki, iz Pomera pri Puli, odšli okoli 20. junija s svoje domačije (vprašuje Luca Lazar žena Matije L.a^ara, Trst, ljudsko prenočišče v ul. Ga^paro Gozzi, III. nadstr.) Fuma Šepeta prej^vdova Zović,Ana Zović žena Iva Zoviča, Segoti št. 51, okčioa Karnica. Istra, odšli z doma nekako začetkom julija {vpražuje Matija Šeg ta, Trst, ljudsko prenočišče, ul. Gasparo Gozzi, III. nadstr.V Rodbina Ivana Gruntarja, Kobarid št. 64, rodbina Franca KurinčiČa, Kobarid št. 151 (vprašujata Ivan Gruntar in Franc Kurinčič, oba pri c. in Lr. delavskem oddelku VI 97, vojna pošta 606). * * $ „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, "ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. nas'ove sledečih beguncev: Iz Trata: Kostanjevič Ana (1883), Musizza Otmar (1S73), Kostanjevič Amelija (1886), Musizza Ana (19)7), Starica Ivanka (1878), Musizza Antonija (1910), Starich Helena (1901), Persico Josi-pina (1877>, Starich Edgar (1902), Gnardiančič Aleks. (189.)), Hammer Bedrlch (1838). Guardian-čič Vaseno (1914), Hammer Greta (1890), Nikolich Elvira, Maurich Anita, Mosettig Hedvika Benko Bernard, Golob Jernej. Is B 3vca 3 Detter Kari, Detter Vanda. Detter Le a Ea Kobarida : Kamel Ivanka, Gruntar Delica, 1'rbančič Miha, Miklav&ič Marica, Zofka, Olga in Tonči, Bogataj Mlma. Dreš:ek Amalija. Iz Rako: C'ucich Julij, Furlani Marko, Soko-lich l.ucijan. Iz Pazina : Burich Josip Iz tfc£OSkax Blecich Ivan Iz Lo£»lfea pri Gorici: Persa Rudolf. Bz 'iriiia (Monfalcone) Lucch Ivan. Iz Zg. Tre&uie : Faganel Cvetko, učitelj. Iz Pula : Pizzul Alojz, Beer Julijana, Purkar-tbofer d". Ignac, Vi^intini Zo a s 4 otroki. Iz Ronk: Turonutti Klotiida. 6z Kanfanara : Pilat Tereza z 2 otrok", Smer-del arij a, Lesink Katar: na, Smerdel Iranka. Le-siok Marija, Sraerdel Frančiška. Cz Bsnaznanjeaesa kraja: Zerinšek Helen«, Zorinšek Hedvika. Umrli: Svetina Boris iz Reke, Bogataj Lucija iz Pule. Stare Benedikta iz Trsta, Rogelj Lovro iz ?. Cene raznih žiuil v Trsili. (Dne 16. julija 1915.) Moka (za kuhinjsko rabo)......K — 96 kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) sprednji deli ......K 3 60 kg , _ zadnji B ......K 5 20 kg Meso telečje ...........K 8-— kj K 2 — do 40 ki Mesa koštrunovo • • • Slanina (soljena) 4-40 do 5.40 kp Gnjat, kugana ............Klii — Maslo sirovo .............K 6-— k^ KokoSi . . - .... Piščanci ...... Polenovka suha . . . n namočena , F>žol ......... Bob......... Fižol (stročji) vinarjev Grah B Krompr Paradižniki m Radič Salata . Česen n Čebula Jajca , Buče Pesa „ Malancane 9 Kumare , Koleraba n Mleko Olje (najcenoje) K 6 — do 7-50 en* K 2-50 do 2.50 eden . . . K 2-20. 2 10 kf ...... 1*28 kg . . K 1-50, 1 60 kb ......K 1.6S kg , . . 31) 40, 44 4« kfe ...... 72, 80 kg , . . 20, 24, kg ... 16 20, 24. kg . . 4 do 6 m?rica . . 8 do 12 glav. . . . .10, 12 glav* . 20 do 40 kom a .16 17, IS komad , . . 0, 8 12 komad . . 2 do Ji komad . . . . 6, 10, komad , . . 8 do 10 komad • . 2 do 4 ......56 lite? .... K 2 24 lhe» ■ B sMJ OmM □□ □□ se ratunajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 Btotink. : "J □ □ □ □ □□ Išče se vajerec. Vprašati v knjigarni Gorenjec & C., Trst. u!. Caserma 16. 311 Kupim volno. Naslov: ulica Barriera vecchia in ulica Sapo ne 2. 308 Hianiftl volno po najviSji ceni. ilUpiill ulEca Sorgenta S. Zaloga 307 žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulico Solitario 21, Jakob Margon. 129 volno po dobri ceni, baker po 2 K, med po 1 K Naslov : APPEL, Piazza Scuole Israelitiche. Kupim Učiti iz derlšlis. Pozor! štev. 19. Po nizki ceni se prodaja možki čevlji v čevljarnici ulica B rriera veccnit 309 »♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦t Ivan Banko iz Tinjana, Anton Struja iz Po reča, Ivan Grbac iz Lanišča. Nahajajo se v Petrinju od 7. julija. Fred odhodom na bojno polje kliče prijateljem in znancem krepak „Na zdar!" in „Na veselo svidenje1*. Matija Arh, bivši potrik tvrdke Hedžet & Koritnik v Gorici. Spored otroške predstave, ki jo priredi msgdalenska podrnžnica CMD. jutri v nedeljo 18. julija t. I. v dvorani „Gospodar- j skega druš!va"„pri „Tirolcu" ob 5 popoldne, j je tek-le: 1. „Čuvaj se, miška", petje; 2. | „Žličar% samogovor; 3. „Kuharica", prizor-ček; 4. „Trombentici", samogovor; 5. „Leži, lezi ravno polje", petje; 6. „Zlati maj", spe-voprizor; 7. „Vrtcu-, samogovor; 8. „Mladi Sokol", samogovor; 9. „Ciganska sirota", spevoprizor; 10. „Prav vesel iz šole," petje. Po sporedu se pogoste otroci z malinovcem in Iz pisma nekega begunca iz Goriške posnemamo, da se počutijo begunci na % Kranjskem prav dobro, da jim gre ljudstvo na roko in je ljubeznjivo, upoštevaje razmere, zbog katerih so morali zapustiti lepo Goriško in oditi drugam. Iz pisma pa po snemamo tudi, da pri Zatičini nekim tržaškim družinam, ki govore laško, nočejo dajati več mleka, češ, da preklinjajo ... Prememba uličnih imen je potrebna tudi v Gorici, to je prememba, da se vrnejo stara, ki so pa sicer pri ljudstvu še vedno v rabi. Gosposka ulica je postala via Carducci, stara Placuta piazza Tomaseo, stari Koren piazza de Amicis itd. Poiskali so bili kar le mogoče po njihovo dobro j zveneča italijanska imena in so jih nadeli ulicam. Hoteli so imeti tudi via Favetti, po znanem iredentovcu, goriškem mestnem tajniku. Politična oblast se je uprla, ali drugo jutro smo videli po celi ulici Vetturini, ki je imela nositi ime po Favettiju, utisnjen na zid črn napis po vseh hišah „via Favetti". Tako kakor v Trstu in Gorici so delali italijanski občinski zastopi povsod — no, sedanja vojna utegne spremeniti in zbrisati marsikaj po primorskih deželah. Iz pisem beguncev z Goriškega, ki so se obrni'i v kaki stvari do deželnega odbora, zvenijo pritožbe, da ni rešitve in je ni. Seveda ne, ker deželni odbor uraduje na Dunaju, išče informacije v Gorici, pot gor in dol je dolga — — goriški deželni odbor, vrni se domov! Umetni zobje z In trsz čeljusti, ziate krone in oLtcM VILJEM TUSCHER konces. zebotehnik TRST, ul. Cassrma si, 13, II. n. % Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. e Prsa tržeta tcunrna * talili! Mmmt stnlrKa in „Eouniunf €S. Piloffi-Trs Mm:M Pestaf8ri14. Tel. 15-25 9 ; sn ■ ar e Barovi. Za begunce iz slovenskega Primorja darujejo slovenski primorski črnovojniki v Ur-šencih pri Ljutomeru (po Franju Subanu) K 10. Denar hrani uprava. XI. izkaz c. kr. namestništvenemu pred- Rggjrjjs IS^^G I sedstvu došlih darov za begunce iz Furla- j ^ * a >• i nije in Soške doline : Zbirka cesarskega komisarja (19 in 20 izkaz) K 1290, družina Josip Fulignot K 20, r-msii! Zaloga tu in mozec^kili vin, špirita, liker" lev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via deile Acque it. 6 (Nasproti Cafie Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Rasprodala od pol Bitra naprej. rijat. j v otroškem vrtcu _ Iz Ljubljane. (Se o draginji.) Draginja v vzdržujemo. Odbor ki ga sedai tako 'težko ško in asistenčno moštvo orožniške postaje bor podružnice pričakuje Tinjan K 38 zbirka cesarskega'komisarja y (21. izkaz K 576.38. Skupaj K 1904 38. Do- slej izkazanih K 69.467'o0. Svota K 71.431.68. V. izkaz c. £r. namestništvenemu predsedstvu došlih darov za okrepčevalnico ra- mnogoštevilne udeležbe ter poljubnih pri-spekov za stroške vzdrževanja vrtca in o-troške kuhinje, v kateri so otroci vse do zadnjega dobivali opoldne hrano. stvo nar<»da obrne proti Nemcem in da se pošiljajo pogos oma , ne_ Ojs.ro Kaznovan denuncijant. Iz Zadra | ~ K !™Tvo- benci P°«*3£ fa h ^r.nLnJ" iaški prijatelji K k N. N. K 32, Herman k "a k?la Mrkela ,v Ble,,nah L ™ hll Hausbrandt K 30, g.ca Michoglou K 30, njega pravoslavnega paroba Pišto, k. je bil Fra„cSCanevari K 5, S. A. I vzdrži politični uj^-d te dvojice, ki je začel padifti.__* Doinate uostl. I tavanski pojmi o l^tri. Dalmaciji iti Trstu. — Rimska -Oazzetta del Popolo sko svojim družinam da je polno prekupčevalcev, razno blago na Primor- i t aretiran in je moial pre5iti ceie 4 m drugim, potem vemo, mesece v oreiskov^lnem zaDoru v Mariboru. .. ... ! mesece v preiskovalnem zaporu ----------- Preiskava pa je dokazala, da gre za izmiš-blago proti jugu; vse to pomeni draginjo. - - — ■ *---- Vojaštvo rali obilno in umevno, da mora biti dobro oskrbljeno. Zato pa je neobhodno Ijeno obtožbo ter je vojaška oblast odstopila od nadaljnega postopanja. Ali potem so prišle posledice za obrekovalca. Te dni se razpravi].: o teh nabili*pokrajinah na svoj vofaštta in civilnega prebivalstva. Za uboje njčiii in s posebnm aj etin-rn. Članek ie naj bo dobro preskrbljeno, intonira i tako. da nepoučen človek mo-; Tragikomedija italijanskega pilota. — ra d* biti vtis. kakor da vse prebivalstvo nestrpno pričakuje »osvobojenja* in pri-klopljenja k materi-zemlji«. — Med drugim piše: (iorica je seveda vsa italijanska in sprejme italijanske čete z navdušenjem. V Trstu in v južni okolici so širo- potrebno, da se kaj s on glede tega spo- vrši,a n|emu razprava pred deželnim razumno s strani vojake m politične oblast Jsodi,čem Kv w ie Nikolo Mrkelo ob- ter mestnega magistrata. To je v interesu j sodiIo na leto jn QlJ težke jeec Ojstra ki sloji prebivalstva slovenski, a na severu so lirvatsko-srbski. Y mestu samem je italijanska večina. Toda manjšina, ki je ni smeti podcenjevati, kakih 10.000. voli socijalno-demokratičnega kandidata, a K>00 narodno-slovenskega kandidata. Prvo grupo izigrava italijanska vlada proti Italijanom. Veliki finančniki in industrijalci opirajo svoj vpliv na nemški kapital in te v rok ali Avstrijcev. Intelektu Jni krogi1 Obzoru* poročajo \l Gorice: Na podlrgi poznnnih — mete.eolo£k h poročil od Soče so hiteli, italijanski iredentovski listi raztrob- kazen, ali zaslužena tudi s stališča morale v narodu. Zopet pes. 6letnega Alojzija Bazzarinija, ki stanuje z roditelji v ulici C. Donadoni, je mati privedla včeraj popoldne na zdravniško Megari K 50, b atje Cosulich K 200, Ra-stelli & C. K 50, Arthur Fenderl in gospa K 30, Georg Hild K 20, Akcijcijska diužba Greinitz K 100, Kari Mosettig K 20, Oskar Thaller K 20, Ernst Hoenicke 10, Roman Germanico K 10, I. Smolensky K 10, Fritsch in Sposito K 10. R. Karis K 10, G. Engerth K 5, K Weselek K 5, A. Visintini, don A. Ortolani, H. Mlssagiia, A. Bann, F. Androvich, F. Czerwiakowski, E. Bachich, F. P. po 2 K = K 18, Wilma Hinsenkamp K 1. Baronica Nina Morpurgo K 50. Skupaj K 866. Doslej izkazanih K 2.407. Svota K 3.273. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scslinata št 1. ^ } redajs srcbrii'h iu i oviaaatih ur, od 4 krcn dalje, ubini, prjtaui, vtr'žic: is EDicnkfnskega donble zlata iikljočno © © Š? Q po pjiložnostnih cenah. Prodaja, ku-puje in menjaje zl&to, srebro ia drago;. Tvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno nizkib cenah ker ne izdaja velikanskih avot za lukmirijozn* proatore. razsvetljavo itd. iti., k&r morr» ko-.čno r*e plačevati k upOT^Ip«. _ _8 a m &yra jr ..„' . .. .iii v. zr-ro* s r u?q prodaja O ST1 najugiednejša in najstarejša prodajaJnica ur v Trstu, ulica S. A.itonio (vogal ulice S. Nicoto) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. Ur.tancvSjona I. 183D !IIBBC:3I H C ' J 3 ■ ICC3fl I83D. * « M—g riaika posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE ra vknjižbo 5 V, % na menice po 6*/. • • na zastave in amortizaego za dilfšo dobo po dogovoru ESKCHPTUJE TMOVSNi MENICE. HRANILNE VLOGE ■ratna od fl>km, če todi nI ud in jih obrestuje po Večje stalne «top ta vloge na tek. račun po dogovora. ^ "ODOAM i»_g i^ggfgag^aig i_ag registrevano zadruga z omejenim poroštvom T»$T - Piasra deJIa Caaernsa s»v. 2, I, nad. - TRST j (v lastni palafl) vhod po glavMii stcpn<;r£h. Poštno hranilnici račun Iti 004. TEGEFON U52 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambe vrednostnih listin, dokumentov in raznih dru-j.h vrednot, {^»peinomo —irno proti nlcmu in požaru, urejeno po naj novejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po na*:i!ijih Cenah. STANJE VLOG HAD 19 KIUJ3FOV KRON. m «t: id 9 a 12 io?sHL hi ei 3 da 5 pepeil izj}!x?jt ta r^k danili ob urada* mii S