Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 3. Sulifa 1934 MARIBORSKI Stev. 147 Let6 Vlil, (XV.) Cena 1 Din 'Tfl Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dar, °k 1®* ur‘ ^ Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" ^ Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA 99 Ozadje dogodkov v Nemčiji Razvoj dogodkov — Mavjdezni mžr po vsej državi — Protestna spomenica generalov — Uporš napadalnih oddeteov — Zarotniki so hoteli obnoviti monarh jo BERLIN, 3. julija. Po uradnih poročilih je v Nemčiji povsod red in mir, normalne slike pa država še ne kaže. Povsod se opaža velika napetost in nervoznost. Nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo. Kljub drakonskim od redbam nastajajo še Vedno nemiri, ki išh pa takoj zaduše. Javna poslopja so zastražena, mnogi domovi S.A. so zaprti. Splošno se pričakuje spre-uiemba v vladi. Ministrski svet se sestane danes, da stori zadevne sklene. Veliko vznemirjenje je v vladi zaradi nezanesWveKa zadržanja državne vojske. BERLIN, 3. julija. V vojaških krogih so nezadovoljni z generalom Bom bergoin zaradi proglasa na vojsko. Posebno so nezadovoljni z onim odstavkom, v katerem se trdi, da je vojska zvesto držala s Hitlerjem. Izve se, da je proti temu ministrovemu proglasu vsa generaliteta. Generali so zato izročili včeraj Hitlerju spomenico, v kateri opozarjajo na to, da so dolžni pokorščino samo vrhovnemu voditelju nemške vojske, maršalu Hindenburgu. Državna vojska je prisegla zvestobo vrhovnemu voditelju in nikomur drugemu, tudi ne Hitler-ju. Spomenica pravi nadalje tudi, da je Blotnbergov proglas umazal čast državne vojske. Res je, da je dolžnost vojske skrbeti za red in mir v državi, a samo tedaj, če se krivci in osumljenci Pripravljajočega upora postavijo pred redno sodišče. V soboto in v nedeljo pa so bili umorjeni ljudje, ne da bi bili prej zaslišani ali obsojeni. Zaradi tega mora stati državna vojska na stališču, da je bila pritegnjena k ilegalni akciji. Vojska se ne sme v nobenem primeru vlačiti v po-litiko, zlasti ne v primeru, če gre Se za zadeve stranke. Ta spomenica kaže očito, da *e generala ogorčil umor nenerala Schleicherja. Če Hindenburg Hitlerju ne bi bil čestital k uspehu zatrtja upora, bi bili generali najbrže nastopili §e bo|j energično in ne samo s spomenico. VARŠAVA, 3. julija. Po raznih vesteh so nastali v mnogih krajih Šlezi-je nemiri, ker se napadalni oddelki upirajo razpustitvi. V Breslavi so nastali krvavi spopadi med S.A. in vojsko. pri katerih je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih jn ranjenih. Tudi iz Šlezvika poročajo o nemirih, ker je velik del prebivalstva nasproten Hitlerju iti njegovim metodam. Več sto nezadovoljnežev so spravili v končen tracijska taborišča. PARIZ, 3. julija. Po vestih iz Mo-ftakovega. ie imela zarota, ki jo je Hitler v kali zatrl, namen obnoviti mo narhijo. Podrobni načrt za restavracijo dinastije Hohenzollerncev je izdelal štabni šef S.A. stotnik Rohm, pri čemer so mu pomagali general Sehlei-cher. podkancelar Papen in šef Pa-penovega kabineta dr. Jung. Zarotniki so nameravali državni udar ne 1. ampak v noči na 3. L ni., nrl čemer naj bi jim pomagale nekatere čete voj ske in čete nezadovoljnih S.A. Te so bile baje pripravljene Hitlerja izdati, odstraniti ga in če bi bilo treba, tudi ubiti. Vlada, ki bi se bila potem sesta- vila, bi bila izbrana iz imenovanih voditeljev in generalov. Njena prva naloga bi bila obnovitev monarhije. Hitler je bil že 2.5. junija obveščen, da se pripravlja zarota proti njegovemu režimu. Dobil je v roke tudi listo novih ministrov in voditeljev kakor tudi črno listo z imeni onri. ki naj bi se brezpogojno odstranili. Na prvih mestih so bili IiiHer. Gohring in Gobbels. Bilo pa ni znano, kakšen obseg bi za-rota lahko zavzela in kakšen bi bil njen uspeh. Že dne 26. junija je dal Hitler aretirati dr. Jsittga, a podrobnosti o načrtu zarote je izvede! 27. in 28. Odločil se je za nagle ukrepe z le najzanesljivejšimi ljudmi. V noči na 29. je bil v Hitlerjevi pisarn: vojni posvet in kaaicelar se je odločil prevzeti vodstvo akcije sam. Odletel je v Mo-nakovo. kjer je ujci najorej stotnika Rohma. Rohmu sp dali samokres, da se ustreli, ker pa v določenem roku tega ni storil, so ga usmrtili. Enako so iiistlficirall tudi celo vrsto podvodi-teljev. Maribor, dne 3. VII. 1934. Evropski tisk je pričel že pred tedni opozarjati na velika notranja politična trenja v Nemčiji, ki so nastajala na eni strani zaradi stremljenj levičarskih elementov v samih vrstah narodnih socialistov, posebno napadalnih oddelkov, na drugi pa desničarjev okoli »Herren-kluba« in bivših meščanskih ter aristokratskih državnikov. Opozarjal je tudi že na resno nevarnost in težavno stališče Hitlerja, ki se bo moral odločiti ali za boj proti obema skupinama, ali pa z eno proti drugi. Odprt pričetek konflikta so potem pokazale razne akcije šefa štaba napadalnih oddelkov stotnika Ro li m a, kakor tud: desničarjev, ki so dobile najvidnejši izraz v govoru podkancelarja P a-P e n a v Marbirrgu. Stm Adolf Hitler pa je — in od tega je preteklo komaj dober teden dni — povedal nekemu angleškemu časnikarju, da se ho mora! ločiti od nekaterih svojih sodelavcev in jih odstraniti. Oni, ki gledajo na Nemčijo pristransko, so napovedovali zaradi tega že zlom hitlerizma, oni, ki so za Hitlerja navdušeni, so pa pripisovali razvoju dogodkov premalo pažnje. Prav so imeli le oni iz objektivne sredine, ki so računali z realnimi dejstvi. Dogodki so popolnoma potrdili njihovo sodbo. Prot: Adolfu Hitlerju se je zares pripravljal upor z narodnosocialistične levice in z reakcionarne desnice: skoraj neverjetno naključje je pa naneslo, da so se znašli vsi ti tako različni elementi pri skupnem delu. I o si moremo razlagati samo tako, da so uporniški sotrudniki hoteli najprej skupno zrušiti Hitlerja, nato pa izigrati drug drugega, kar bi bilo nedvom no vodilo do državljanske vojne, ali vsaj novih uporov. Glavna vez obeh skupin sta pa bila stotnik R o h m in bivši kan-celar general von S c h 1 e i c h e r, dasi so stali v ozadju prvega napol komunistični elani napadalnih oddelkov, v ozadju dru-Kega pa gospodje »Herrenkluba«, katerega član je bil tud: podkancelar von la p e n. General Schleicher je podpiral Rohma °eito zato, da bi sam spet postal kancelar in diktator Nemčije. Prav resno se pa tudi zatrjuje, da je levičarske elemente moralno in materialno podpirala sovjetska Rusija. Namen boljševikov je bil prozoren: izkoristiti zmedo, ki bi nastala v primeru državnega udara za u-vedho sovjetov. Ce bi se bila Rohmova in Schleioherjeva namera posrečila, ni izključeno, da bi bila sama postala prva žrtev svojega dela in namesto Schleicher-ja bi prišel na položaj diktatorja Nemčije — komunist!' Prav ta združitev upornikov je pa pomenila za Hitlerja nenavadno srečo, udariti je mogel likratu po obeh nasprotnih skupinah kot po eni sami celoti. Nje- govi zvesti zaupniki, ki so se navidez družili z uporniki, so mu izdali Rohmovo in Schleicherjevo namero dvigniti 1. julija po vsej Nemčiji revolucijo, in uspeh je bi! dosežen. Hitler je skupaj z vojnim ministrom Blombergom in najzvestejšima sodelavcem” Go h ringom in Gobbels o m izvedel protiudarec. V petek so bile dovršene vse priprave in v noči od petka na soboto ter v soboto so bili u-porniki zdrobljeni. Nastop proti njim se je poslužil enakih sredstev: Schleicher je bil ubit in z njim vred je padlo še več drugih nš^govih prijateljev, Rohmu in tovarišem so pa potisnili po aretaciji samokrese v roke: ustrelili so se sami. Obenem so bili poslani na enomesečni dopust vsi člani napadalnih oddelkov, ki bodo v tem času temeljito prečiščeni in reorganizirani, »Herrenklub« je pa bil razpuščen. Hitlerjeva rešitev je terjala 0- gromno število žrtev, med njimi muc ro zelo uglednih, a druge poti gotovo ni bilo- Revolucija je revolucija! Podobno ie bilo svoječasno v Franciji, podobno pozneje v boljševiški Rusiji in tudi Mussolini se je na precej neskruptilozen način iznebi! fašističnih levičarjev in desničarjev. F a r i n a c c i j a, T u r a 11 i j a itd. Po tem uspehu je Hitlerjev položaj ne-• clvomno bolj trden, kakor je bil kdaj prej, drugo pa je seveda vprašanje, po kateri 1 poti bo sedaj krenil? Da je po nasilni odstranitvi levičarskih elementov narodne-socialistične revolucije nemogoče izvej -i ekstremni program gibanja, kakor ga je oznanjal pred zmago, ni prav nobenega dvoma več, prav tako je pa tudi malo verjetno, da bi se Hitler vdal drugemu ekstremu, desničarjem, zlasti še sedaj, ko se je pokazalo, da je vojska na njegovi strani in da se Hindenburgu iztekajo dne- vi življenja. Najverjetnejše je zato, da bo krenil po srednji poti, izogibajoč se ekstremov; vsaj zaenkrat. Drugo pa ie seveda vprašanje, če mu bo to ohranilo dosedanjo popularnost in naklonjenost? Oni. ki so gledali v njem narodnega bolj š e v i k a, bodo razočarani, enako tudi oni, ki so mislili, da je le pripravljalec poti Hohenzollerncev, saj je bil med drugimi interniran v soboto tudi bivši prestolonaslednik, eden voditeljev napadalnih oddelkov. Toda vse to Hitlerja in njegovih gotovo ne bo- motilo, kakor ne motijo sl;čne težkoče, Mussolinija, Stalji-na in Dollfussa. Dokler ho v njegovih rokah toliko eksekutivne moči, da bo lahko zapiral in streljal svoje nasprotnike, se mu ne bo treba bati za oblast, Seveda pa tudi ne smemo pozabit: pregovora: »Kdor za meč prime, bo z mečem pokončan!« A to je usoda vseh revolucij in nasilnih diktatur. -r. Obsodba v komunističnem procesu MARIBOR, 3. junija. Danes ob pol 14. uri je bila v procesu proti komunistom razglašena sodba: Apih in Vrunč sta obsojena vsak na 6 mesecev strogega zapora, Vidic, Mladovan, Kriiger in F'jauš so oproščeni, a na predlog drž. pravdni-ka se obdržita še v zaporu FHanš in Krii-ger; Vidic in Mladovan sta izpuščena. Prome' na Jadranu SUŠAK, 3. julija. Iz srednje Evrope prihaja vedno več tujcev v hrvat-sko primorje. Tako je včeraj prispelo na Sušak nad 1000 izletnikov, ki so se porazdelili na razna kopališča primor ia in Dalmacije. Tudi je prispelo včeraj na Sušak z ladjo »Kraljica Marija« 380 izletnikov, ki so si ogledaji Opatijo. Naša ladja »Srbin« pa je prepeljala iz Opatije na otok Krf nad 300 izletnikov, ki so po večini Nemci. Glasovi bolgarskega tiska SOFIA, 3. julija. Včerajšnji bolgarski listi objavljajo obširne članke o jugoslo-vansko-bolgarski pogodbi in veterinarski konvenciji, ki sta stopili v veljavo I. julija ter izražajo v njih zadovoljstvo in dajejo nasvete trgovcem, naj se v čim-večji meri okoristijo s klauzulami, ki jih vsebujeta trgovinska pogodba in konvencija. PROTI MAKEDONSTVUJOČIM. SOMA, 3. julija. Direktorju za obnovo društva makedonskih dijakov v Bolgariji je prepovedano izdajanje društvenega glasila. PRIJATELJSKA POGODBA S TURČIJO. BEOGRAD. 3. junija. Včerajšnja seja narodne skupščine, na kateri je bil ratificiran prijateljski pakt s Turčijo, se /e spremenila v veliko manifestacijo prijateljstva Jugoslavije in Turčije. Zunanji minister Jevtič je podal ob tej priliki obširno zadevno poročilo, ki so ga sprejeli poslanci z velikim navdušenjem. Ob tej priliki je govoril o drugih aktualnih zadevah. BOJI S FAŠISTI NA IRSKEM. DUBLIN. 3. julija. Med pristaši De Va-lere in modrosrajčniki so nastali sinoči hujši pretepi. De Valerini pristaši so zborovali v neki dvorani, v katero so vdrli plavosrajčniki in navalili na zborovalce s palicami. Le z največjo težavo je policija napravila red in mir. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK POBEGNIL. PARIZ, 3. julija. Dopisnik »Havasa«; poroča iz Kopenhagna, da so preteklo noč prekoračili nizozemsko mejo štirje luksuzni avtomobili in se je v enem vozil nemški prestolonaslednik s svojim spremstvom. NOVA ŽELEZNICA. SARAJEVO, 3. julija. Strokovnjaki neke švicarsko-francoske skupine so se mudili te dni v Bosni. Njihovo bivanje v naših krajih je v zvezi s projektom za železniško progo Ustipra-ča—Foča—Gacko. ORNA ZASTAVA V DOORNU. LONDON, 3, julija. Po vesteh iz Door-na je cesar Viljem, ko je dobil obvestilo o smrti generala Schlcicherja dal izobesiti črno zastavo. Stran 2. ssssmm Mariborski »Več© ml E« Jutra V M a r 1 i) o r u, dne 3. Vil.' 1934. Dnevne vesti Namesto pred oltar, prostovoljno v smrt Globoko je pretresel prebivalce 'Nove vas: pri Mariboru tragičen dogodek, ki se je odigra! preteklo nedeljo popoldne v stanovanju delavca Vinkoviča in delavke Elizabete Pavalčeve. Ljudje so oba dobro poznali in niso slutili, da bo Pavalčeva segla po orožju in si z njim končala življenje. Delavec France Vinkovič 'in 35-letna delavka Pavalčeva, zaposlena v Hutter-jevi tekstilni tovarni, sta živela že delj časa v skupnem gospodinjstvu. Pavalčeva je imela 4 nezakonske otroke, Vinkovič pa enega. Ko sta si nekoliko opomogla, sta sklenila, da se poročita in prestopita v pravoslavno vero. Bila sta že dvakrat oklicana. Kritično nedeljo sta bila drugič na oklicih. Poipoldne pa sta se podala skupno v neko gostilno v Studencih, kjer so se jima pridružili prijatelji in znanci. Bili so vsi dobre volje in so že zgodaj zapustil gostilno. Doma pa sta se ženin in nevesta zaradi neke malenkosti sprla. Nevesta je ženinu očitala, da je prejšnjo soboto popival z neko žensko in ni pri tem štedila z ostrimi besedami. To je Vinkoviča tako razgrelo, da je vzel klobuk in odšel brez slovesa v mesto. Ko je bila Pavalčeva sama, so se zbudili v njenem srcu spomini na trpko preteklost, a pred očmi ji je vstala slika prav tako temne bodočnosti. V hipni duševni zmedenosti je poiskala samokres, ki ga je b;l pustil Vinkovič doma. Nervozno je nekaj trenutkov obračala mrzlo jeklo v drhtečih rokah, končno se je pa opogumila, nastavila cev na sence in sprožila. Ko je odjeknil strel, so pritekli v sobo otroci, ki so se igrali zunaj na dvorišču in našli mater ležečo na tleh ter opazili, da ji curki iz senca kri. Prestrašeni so pričeli klicati na pomoč sosede. Toda vsa takojšnja pomoč je bila zaman, ker je Pavalčeva že v nekaj minutah izdihnila. O tragičnem dogodku so bili obveščeni tudi studenški orožniki, ki so se podali tja, ugotovili, da je nesrečna žena mrtva, tet odredili vse potrebno za prevoz trupla v mrtvašnico na studenško pokopali-sče. ____________________ Proslava mednarodnega zadružnega dne. ki ie bila zaradi slabega vremena preložena, bo v četrtek, dne 5. t. m. (na praznik sv. Cirila in Metoda) v istem obsegu in na istem prostoru. Zbirališče je ob 10. uri na Rotovžkem trgu, od koder bo odhod v sprevodu na veselični prostor v Koseskega ulici. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Praznik sv. Cirila in Metoda. V četrtek 5. trn. bo praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki je določen tudi kot državni praznik ter ga bodo praznovali vsi državni in samoupravni uradi. Kresovanje prj Mariborski koči. Jutri, v sredo, na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, bodo naši planinci pri Mariborski koči zažgali velik kres in izstrelili različne rakete. Pričakovati je, da se bodo naši planinci z ozirom na pre krasno julijsko vreme v velikem številu udeležili kresovanja. Razpisana služba. Mestna občina mariborska je razpisala mesto gradbenega in-ženerja. Prednost imajo prosilci, ki so o-pravili državni tehnični izpit in imajo nekaj prakse. Prošnje s potrebnimi prilogami naj prosilci vložc pri mestni občini najkesneje do 25. t. m. Proces proti komunističnim agitatorjem. Danes dopoldne ob 9. se je pričela pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 6 osebam, ki so obtoženi komunisti-cne propagande. Razpravo vodi okrožni sodnik g. dr. Tombak, prisedniki pa so o-krožni sodniki gg. Zemljič, Sernec, dr. Kotnik in Uabcrimrt. Obtožnico zastopa državni tožilec g. dr. Hojnik. Prve tri obtožence, Apiha, Vrunča in Vidica brani odvetnik dr. Snuderl, ostale tri pa odvetnik dr. Kukovec. Razprava je tajna in ob zaključku lista še traja. Pevsko društvo v Rušah javlja, da so se za njegovo proslavo najavila še sledeča društva: Kolesarski in motociklisti-chi klub »Perun" iz Maribora, pevsko društvo »Planinca« iz Peker in pevsko društvo Sv. Lovrenc na Pohorju. Torei v. nedeljp v.si.v. Ruse,v naš: mali. Beograd! Iz poštne službe. Premeščeni so poštni uradniki oziroma uradnice: Adolf Bras iz Prevalj v Trbovlje, Ana Razlagova iz Apač v Ljubljano, Natalija Lingeljeva pa iz Maribora v Apače. Obrtniška veselica bo S. julija 1934. ob 15, uri na prostoru Sokola I, Maigdalenska cesta. Ruško letno gledališče bo pripravilo letos v idealno lepem kotičku pod gozdom nad Rušami »Desetega brata« v režiji čla na ljubljanske opere g. Vekoslava Janka, ki je že prispel na počitnice in na — delo. Slovensko lovsko društvo podružnica Maribor poziva gg. odbornike, da se u-deleže polnoštevilno seje dne 5. tm. S sejo je združen poslovilni večer odbornika gospoda podpolkovnika P. Kiiarja. Saharinska zgodbica. Koncem letošnjega aprila je nameraval kupiti zidar Ko-štomaj iz Skorbe večjo količino saharina. Stopil je v »poslovne« stike z znanimi trgovci s saharinom: Otonom Rozmanom. Evgenom Stančičem in Jakobom Švar-cem iz Maribora. Srečali so se na dogovorjenem mestu in sklenili kupčijo. Rozman, Stančič iz Švare so Koštomaju izročili 2 kg saharina v originalnih zavitkih, za katerega jim je plačal 2000 Din. Ker se je hotel Koštomaj prepričati o pristnosti in razviti vsaj en zavitek, so ga vsi trije resno opozorili, da bi to bilo preveč nevarno, ker bi se lahko pojavilo o-ko postave in jih zalotilo. Koštomaj je v dobri veri odnesel kupljeni saharin domov. Doma pa se je prepričal, da so ga omenjeni »trgovci« pošteno nabrisali. V zavitkih ni bilo saharina, bila je le navadna soda. To je Koštomaja tako razjezilo, da sc je podal na policijo in prijavil tani vso zadevo. Policija jc na podlagi nje govc prijave aretirala Stančiča in Švar-ca, dočim je Rozman srečno pobegnil. Oba je policija izročila v zapore mariborskega sodišča, neprijetnosti pa bo-imel tudi Koštomaj. Najemnikova pravica. Na letošnji Vidov dan, ko je bil ves Maribor v svatovskem oblačilu plapolajočih jugoslovanskih zastav, se jc v neki hiši malo zavedne slovenske družine v nasprotju s tem slavjem odigral sledeči razžaljivi in ponižujoči dogodek: Neki zavedni najemnik, upokojeni šolnik se jc, videč, da lastnica hiše do 9. ure še ni izobesila zastave, podal k njej s prijaznim pojasnilom, da slavi naš narod Vidovo kot spomin na padle borce za našo svobodo ter jo opozoril. ,da tudi ona razobesi zastavo na svoji hiši. Hišna lastnica pa je šolnika odločno zavrnila in dejala, da .to ni potrebno, ker je tudi njen podnajemnik, ki je jugoslovanski častnik, šel na Vidov dan v službo in vojaštvo tega dneva več ne praznuje. Ker se šolnikovo pričakovanje, da bo hišna lastnica vendarle razobesila zastavo, do II. ure še ni izpolnilo, se je podal k njej drugič in ji pojasnil, da je vse mesto v zastavah in da so jih razobesili tudi lojalni Nemci. Izgovarjala pa se je tedaj, da sc več ne izplača razobesiti zastave. Šolnik je togoten odšel in nameraval razobesiti svojo zastavo iz svojega podstrešja, zelo pa je bil presenečen, ko mu je hišna lastnica pred nosom zaklenila podstrešje in dejala, da na njeni hiši nima uikdo pravice razobešati zastavo. Beležimo kot 'kronisti brez komentarja! Otvoritev zračne zveze Ljubljana - Celovec. Včeraj ic bila otvorjena redna zračna zveza med Sušakom, odnosno Ljubija no in Celovcem. Pred prihodom letala s Sušaka so se zbrali na ljubljanskem letališču odlični zastopniki Ljubljane in raznih korporacij ter carinski organi, ki bodo odslej redno poslovali na letališču. Letalo je krščeno na ime »Ljubljana« in je z njim priletel s Sušaka šef »Aeroputa« inž. Sondcrmayer, pilotiral pa ga je pilot Striženski. Po kratkem razgovoru sta prisedla tudi ljubljanski župan dr. Puc in piedsednik ljubljanskega Aerokluba Rado Hribar ter odletela v Celovec, kjer jim je bil prirejen oficielni sprejem. Dve nezgodi. V Kamnici je padel s kolesa 20-letni delavec Milan Sosič in si hudo poškodoval levo roko. V Mencingerjevi gostilni na Pristanu pa se je zgru dil zaradi slabosti 75-letni delavec Franc Neubauer. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico. kier so jima zdravniki nudili pr-.vo pomoč. Mariborski teden, stanovanjski urad, poziva vse hišno lastnike in najemnike, da sporoče število razpoložljivih sob in prenočišč, ki jih lahko oddajo obiskovalcem naših prireditev in raznih kongresov. Letos pričakujemo rekordno število o-biskovalcev. Prvi kongres bo v dneh od 14. do 16. julija t. 1., in sicer zborujejo sadjarji. Stanovanja prijavite na: Mariborski teden, stanovanjski urad, Aleksandrova c. 35 (»Putnik«) Tel. 21-22. Novi vozni red za I. 1935/36. Tujsko-prometna zveza (»Putnik«) v Mariboru sporoča, da bo v prvi polovici meseca avgusta pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu konferenca za novi vozni red in prosi vse tujsko-prometne ustanove svojega področja (bivša mariborska oblast) naj ji sporoče najkasneje do 5. tm. pismeno predloge, ki bi jih bilo treba upoštevati pri sestavi novega voznega reda za 1. 1935/36. »Putnikov« izlet v Miinehen se zaradi političnih razmer preloži na nedoločen čas. Kdaj se bo izlet vršil, se bo pravočasno objavilo. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črev^aj^trajn^pospešiprebavo^^^ Kongres katch9tov v Mariboru. Od včeraj do petka 6. tm. ie v Mariboru kan greš katehetov srednjih šol iz vse Jugoslavije, ki zboruje v dijaškem semenišču v Koroščevi ulici 12. Zunanji udeleženci kongresa so prispeli v Maribor včeraj z raznimi vlaki in se zvečer udeležili pozdravnega večera. Davi ob 9. uri je pa bila v Karlinov: dvorani slovesna otvoritev kongresa s pričetkom dela. Na vrsti so načelni in didaktično metodični reie-rati. Jutri v sredo pridejo na vrsto pedagoški referati in referati o pastoraciji mla dine. V četrtek se bodo- obravnavale stanovske zadeve in sprejele resolucije, nakar bo kongres zaključen. Po zaključku bo skupen obisk groba škofa Antona Mar tina Slomška, ogled katehetske razstave, kulturnih zavodov mesta itd. Mimo tega so določeni tudi izleti v okolico. Posamezni delegati in referenti so prispeli tudi iz Srbije in od drugod z vzhoda in juga naše države. Drzen viom pri belem dnevu. Uradnik Ljudske samopomoči Ferdinand Leskovar, stanujoč v Cvetlični ulici, se je zglasil sinoči na tukajšnji policiji in prijavil, da je bilo včeraj popoldne med 15. in 8. uro vlomljeno v njegovo stanovanje. Policijski organi so se podali tja in ugotovili, da je storilec odprl s ponarejenim ključem vrata in tako prišel v notranjost stanovanja. Prebrskal je vse sobe in odnesel iz nezaklenjene nočne omarice v spalnici zlato žensko zapestnico, vredno 1000 Din, zlat ženski prstan s tremi briljanti, vreden 20CO Din, platinast žensk: briljantni prstan, vreden nad 1000 Din in moško žepno uro budilko, vredno 200 Din. Iz druge sobe, kjer ic prebrskal pisalno mizo, je odnesel samokres, iz tretje sobe 200 Din vredno budilko, iz kuhinje pa 150 Din vredno.budilko. Ker jc pretaknil vse predale, je očitno iskal denar, ki ga pa ni našel, čeprav je imel Leskovar v predalu pisalne mize 150 šilingov, v nekem drugem predalu pa ie bilo v ženski ročni torbici nad 3000 Din. Sosedi so videli, da sc je okrog 15. ure smukal tam okoli nek: približno 20 let stari delavec. Sumijo, da je omenjeni mladenič vlomilec, ki je s precej bogatini plenom izginil za enkrat brez sledu. Radio Ljubljana. Spored za sredo 4. tm.: Ob 12.15: operni zbori v reproducirani glasbi: 12.45: poročila; 13: čas, orkester Pavla Godvina na ploščah: 18: radio-kvintet; 18.30: predavanje o verstvih (pre dava Terseglav); 19: radio-orkester; 19.30: literarna ura z revialrtim pregledom; 20: klavirski koncert s spremljevalnem radio-orkestra; 20.45: vokalni koncert Julija Betetta s spremljevatijem radio orkestra; 21 ..30: radio-orkester; 22: cas, poročila; 22.15: vokalni jazz-ansambli na ploščah. Grajski kino. Od danes dalje »Sveta prešcstnica«. Greta Mosheim, Oskar Ho-inolka, Camilla Horn, Eden najlepših filmov tega leta. Kino Union. Vsled velikega zanimanja filrna »Misterij džungle« se predvajanje podaljša do vključno srede. Od četrtka dalje dražestna veseloigra >4mbavne pripovedke-' z Vili Fritsčhem in Rosy B.ir- Pri hemoroidalni bolezni, zaga ten m, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijet no olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravnik: za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zve čer pol čaše »Franz Josefove« vode. —■ »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zakon o mestnih občinah. Zakonski načrt, ki ga je proučeval skupščinski odbor, je definitivno sprejet in bo že te dni razpravljala o njem narodna skupščina. Prvotni predlog vlade je bistveno spremenjen in so razne določbe zelo omiljene. Po novem zakonu o mestih bodo mestni uslužbenci izenačeni z državnimi. Pobeg od doma. Pri neki modistinji na Aleksandrovi cesti se je učila 16-letna Vanda Vidmarjeva. Ko pa je modistinja dekle odpustila, je v nekaj dneh nato neznano kam pobegnila od doma. Vanda je močne postave, za svoja leta dobro razvita, kostanjevih las, sivih oči, oblečena v črno krilo in belo bluzo. Ni izključeno, da je mladenka šla iz obupa prostovoljno v. smrt. če bi kdo o r.jej kaj vedel, naj obvesti predstojništvo mariborske mestne policije. Krvav fantovski pretep. Preteklo nedeljo zvečer so se v Pečkah pri Makolah stepli pijani fantje. V pretepu je dobil 27-letni posestniški sin Peter Kropeč iz Štatenberga pri Makolah 11 bodljajev, hudo ranjen pa je bil tudi 20-letni v Pečkah stanujoči posestniški sin Lenard Jureč-ko. Oba fanta so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Zastrupljenje krvi. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 24letnega -delavca Ludvika Gašperola iz Razvanja, ki si je z zarjavelim žrebljem ranil desno nogo. Ker je bila rana majhna, se delavec ni zmenil za njo in tudi ni poiskal zdravniške pomoči. Kmalu pa mu je začela noga otekati in nastopilo je zastrupljenje krvi. Zakonska tragedija. V delavski koloniji pri Zagrebu je delavec Dragutin Fiirst predsiiiočiijim zaklal svojo 421etno ženo Doro. Po neki seji je prišel precej razburjen domov. Poiskal j-e dolg kuhinjski nož in ga zasadil v srce ženi, ki je tedaj že spala. Žena je smrtno ranjena skočila iz postelje in se zgrudila mrtva na tla. — Moža so orožniki aretirali. Velik požar na Dravskem polju. V noči na pretekli ponedeljek jc okrog polnoči zopet zažarelo Dravsko polje. V Spodnji Gorici pri Podovi je izbruhnil' ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Kozoderca in se naglo razširil na vse gospodarske objekte in stanovanjsko hišo. Na kraj požara s d takoj prihitele gasilske čete iz Podove, Cirkovc, Hoč in Ptuja ter stopile z združenimi močmi v akcijo prot: besnečem11 elementu, ki je z vsakim hipom zavzemal večje dimenzije. Domači so ogeni opazili v zadnjem trenutku in so s sosedi rešili iz stanovanja in hlevov kar se jc še rešiti dalo. Velika panika pa ie nastala med reševalci, ko so se domači spomnili, da spila v skednju 221etni domači sin Rudolf in 56-letni hlapec Jakob Beranič, ki ju niso nikjer opazili. Domači sin in hlapec sta se prebudila v zadnjem trenutku, ko je že bilo vse poslopje v ognju in sta si z drznim skokom skozi ognjene zublje po prav srečnem naključju rešila življenje. Škoda, ki io je povzročil požar, znaša nad 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ne vedo, sumijo pa, da ga je zanetila zločinska roka požigalca, ki še vedno straši po Dravskem polju. Tujski promet v juniju. V juniju je bilo pri tukajšnji policiji prijavljenih 1435 oseb. Od teh je bilo 656 tujcev, in sicer 107 z Dunaja. 40 iz Gradca, 509 pa iz drugih mest. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 20.5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13.1 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 20 stopinjah 739.5, reduciran na ničlo pa 737.1/ relativna vlaga 74; vreme je tiho in obločno, vremenska napoved pa pravi, c*n ne ho nobene bistvene motnje pretežno >a-•mega vremena. V Mariboru, dne 3. VII. 1934. SiŠ’?<<®f22B Mariborski »V e č e r 111 k« Jutra Pomembni jubilej Dvajsetletnica ustanovitve Pevskega drušlva Ruše Dne S. julija t. I. obhaja pevsko društvo Ruše« 201etnico rednega delovanja. K slavnosti, ki bo vsekakor obširna, se je že priglasilo k sodelovanju precejšnje število pevskih društev h Maribora in okolice, kakor tudi več drugih kulturnih in športnih društev, ki si želo na omenjeni dan poiskati v starodavnih narodnih Rušah razvedrila. Da se zamore-mo bolj spoznati s pevskim društvom »Ruše«, navedemo tukaj zgodovino društva in liudi, ki so od ustanovitve do danes pripomogli s svojim sodelovanjem do lepih uspehov, izdatno podporo in k ugledu, ki. ga uživa danes. Naši pradedi, 'dedi in očetje so bili pevci in so ljubili slovensko pesem. Žc nekako pred 50. leti je bil v Rušah močan moški zbor pevcev, med njimi še nekaj danes živečih, ki se z veseliem spominjajo one ljubke pesmice, katero so nairajše Prepevali: »Tam za goro zvezda sveti«. V poznejši dobi smo imeli v Rušah štiri učitelje dobre pevce, ki so dali v šoli prvo podlago za petje 'učencem, ki so 1. 1913. začeli ustanavljati pevsko društvo. Spomini mi uhajajo nazaj za dolgih 40 'et; še danes mi stoii pred očmi slika takratnega učitelja, danes ruškega župana 2- Davorina Lesjaka, katerega smo kot učenci vzljubili najbolj zaradi tega. ker nas ie vadil v petju. . Kakor si išče vsak zemljan po truda-Polnetn' delu počitka in razvedrila, tako •so se tudi naši bivši učitelji v poletnih večerili zatekli na vrt g. Muleja ter skupno z g. Goriškom in g. Majcnom zelo obrano zapeli, da jih je vsakdo še tako utrujen z veseljem noslušal pozno v noč. Torej podlaga za ustanovitev društva je bila podana in stvar je dozorela tako, da smo začeli meseca maja 1. 191,3. prve priprave za ustanovitev, zakaj na razpolago so bili mnogi moški, kakor tudi ženski glasovi. V skrbeh, kako priti do potrebnega denarja, da si 7. ustanovitvijo pevskega društva zamoremo nabavit • tudi temu primernih sekiric in drugih potrebščin, se je napotil kvartet pevcev k bivšemu rodoljubu in prijatelju petja gosp. Luki Hlebu, naj nam svetuje, kako priti 'z te zadrege. Hlebov nasvet smo vsi o-dobravali. namreč, da priredimo gledališko predstavo s petjem; še boli pa srno bili presenečeni, ko nam je g. Hleb podaril desetak. Temeljni kamen za ustanovitev društva je že stal in v teku meseca dni smo igrali igro »Ferdinande, strah Asturije«-. Predstava je bila rešena v vsakem oziru dobro, pevske točke tudi in mesec dni nato je bilo ustanovljeno pevsko društvo s pevovodjem in obenem predsednikom g. Ivanom Slačkom. Kmalu po ustanovitvi je bil prvi pevski koncert s pestrim sporedom, v jesen pa vesela »Trgatev«. Nabavili smo si tudi precej pevskega arhiva, harmonij in omaro za shrambo sekiric. Kakor vsako društvo, je tudi naše doživelo leta 1914. z vojno napovedjo razočaranje. Pripravljali smo se za večji nastop, kakor tudi na izlet k Sv. Duhu na Ostreni vrhu. ioda namestu izleta smo morali na bojno polje. Na predvečer smo se zbrali, kakor je že navada, pri kozarcu vina, da še enkrat ponovimo pesmi iz preteklega leta, toda tudi to nas ni pri vedlo do dobre volje, kajti zadnja pesem »Oj siva suknjiča in svetla sabljica, ta bo moja ljubica« nam je šla nekako prisiljeno iz grla, zavedajoč se. da je to mogoče zadnji sestanek. Odšli smo. Nekaj naših pevskih tovarišev se-ni več vrnilo. Temu kriv je bil tuji meč. njim pa čast in slava! Takoj po vojni je pevsko društvo začelo agilno delovati pod pevovodjem g. črnkom. Društvo šteje danes skupno 90 članov, in sicer: rednih 48. podpornih 41. in enega častnega Člana, g. Jožka Mole-ia. -Izmed ustanoviteljev delujeta še v društvu g. Franio Lampreht kot podpor- ni član in g. Ivan Jug kot redni član. Predsedovali so društvu v dobi 201etne-ga obstoja sledeči gospodje: Ivan Slaček, Davorin Lesjak, Franc Golob in sedanji predsednik g. Anton Požar. Pod sedanjim predsednikom je društvo zelo napredovalo, dokaz 'zato so zadnji dobro uspeli in močno obiskani koncerti pod pevovod jem g. Ivanom Knupležem, ki žrtvuje ves prosti čas za dosego čim večjih uspe hov. Največ pa žrtvuje društvu agilni tajnik g. Franjo Knuplež, katerega zasluga je. da je zbor tako izpopolnjen. Vrednost, inventaria znaša nad 6000 Din. Prostor za pevske vaje je društvu odstopilo šolsko vodstvo v novi moderni šoli in se vaie vršijo za mešani zbor ob sredah, za moški pa ob sobotah. Ob cerkvenih slovesnostih sodeluje moški zbor tudi v cerkvi, tako bo tudi ob prilik: 201etnice sodeloval ves zbor pri svetem opravilu za mrtve člane pevskega društva. Proslava bo v Rušah, v kraju, kjer so pred 100 leti že peli naši predniki mile slovnsk pesmi in so kljubovali s trdno voljo in neirstrašenostjo našim narodnim nasprotnikom, prepevalo se bo v kraju, kjer so sc prelivale solze preganjanja in zatiranja naše pesmi. Ob tej priliki se bo pelo iz srca v srce in naj sc naša slovenska pesem razlega naokrog po naši širni in lepr. domovini in skih bratov. Vsak kdor ljubi našo sloven skih bratov. Vsak kdor ljubi našo slovensko pesem, naj pohiti S. julija v starodavne Ruše. I v a 11 J u g. Ptuj Zborovanie sodarskih mo‘s!*ov V nedeljo 1. julija 1^34 se je vršil sestanek sodarskih mojstrov ptujskega okraja v Ptuju. Sestanek je sklicalo Združenje obrtnikov sodarskih mojstrov v Mariboru zaradi šušmarstva,, ker se je tako razpaslo v ptujskem okraju v sodarSki stroki, da legalni sodarji sploh nimajo več dela. Da pa se da sodarskim mojstrom prilika, da se v tej zadevi potožijo in povejo direktno gg. obrtnim referentom, kaj jih tlači več kakor sedanja gospodarska kriza, je prosilo združenje okrajno in mestno načelstvo v Ptuju, da pošlje gg. obrtna referenta na sestanek, da slišita težnje sodarskih mojstrov iz ptujskega okra ja. Obrtna referenta gg. Rozman, obrtni referent okrajnega načelstva in g. Za-vadial, obrtni referent mestnega načelstva v Ptuju, sta bila navzoča in sta od- govarjala na stavljena vprašanja in po potrebi pojasnjevala. Razpravljalo se je tudi o obrtnikih sodarske stroke, ki so svoje obrte odjavili in sedaj pa naprej delajo brez oblastnega dovoljenja. Gg. referenta sa obljubila, da bosta proti takim strogo nastopala. Tajnik združenja sodarskih mojstrov g. Senica ie povabil navzoče sodarje, naj pri prijavah glede šušmarstva vsak ovaditelj le take prijave predloži, kjer so navedeni konkretni primeri, ker druge prijave se ne morejo upoštevati. Končno je pa obrtni referent okrajnega načelstva v Ptuju g. dr. Rozman dal nasvete na podlagi prošenj navzočih sodarjev in jih povabil, da prijavijo vsakega šušmarja in da morajo pri vsaki prijavi navesti konkretne primere in da se ni treba bati teh šušmarjevih groženj. Nalo se zahvali g. podpredsednik Tomažič gg. obrtnima referentoma za njihovo navzočnost in nasvete ter prosil, da jim pomagata pri tej hudi gospodarski krizi. Strar. 3. ' Iz orožniške službe. Poveljnik ptujske -orožniške čete maior Milan Cvetkovič ie premeščen iz Ptuja v Kranj. V soboto'je imel poslovilni večer v Narodnem domu ob zelo dobri udeležbi Ptujčanov. V Ptuju je služboval 5 let in ga bodo Ptujčani obdržali vedno v dobrem spominu. Nezgoda motociklista. Skladiščnik tvrdke s perutnino Reinhardt, 39-letni Herbert Dasch iz Ptuja, ki sc je vozil iz Vurberga proti Ptuju z motornim kolesom, se je ponesrečil. Odpovedala mu je menda zavora, da je padel v cestni jarek in si zlomil ključnico. Ptujski reševalci so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegova sopotnica, neka gospodična iz ptujske okolice, je padla 15 m daleč in je dobila poškodbe lažjega značaja. I< sreči je padla na travo, sicer bi bil padec lahko tudi za njo usodepolen. Nezgoda. Z lestve je padel dveletni Miha Zorko, sin posestnika iz Pacinja. Pri padcu je dobil težje poškodbe in si zlomil tudi levo nogo. Otroka so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Aretacija zasledovanega zločinca. Ptuj ski orožniki so aretirali Ivana Vindiša, bivšega trgovca iz Leskovca v Halozah. Zasleduje ga okrožno sodišče v Celju zaradi raznih goljufij, poneverb, vlomov in tatvin. Možakar se je dolgo izogibal varnostnim organom, končno pa je vendarle prišel v roke pravice. V policijskih zaporih v Ptuju, kamor so ga bili vtaknili, si je z ostrimi nohti prerezal žilo pod jezikom, da je hudo krvavel. Zdi se, da se je hotel na ta načni izogniti zaporu in priti v bolnišnico, kjer bi nedvomno lahko zbežal. Spravili so ga zato sicer res v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa ga v spremstvu orožniške patrulje eskortirali v Celje in ga izročili ondotnemu okrožnemu sodišču. rA’retacija je zbudila med prebivalstvom precejšnjo senzacijo, ker je bil Vindiš svojčas ugleden trgovec in splošno znana oseba. Najbolj snažno mesto Los Angeles se lahko ponaša s plemenitim rekordom, da .ie, če ne najlepše, pa vsaj najbolj snažno mesto na svetu. Na-ravnot vzorna snaga je na ulicah in v vseh javnih prostorih. Skrbijo celo za redno čiščenje vseh stoječih in tekočih voda v mestu in okolici. Po vseh vodah neprestano plove ladja s klorom, ki ima na krovu aparate, proizvajajoče klorov plin. S tem plinom očistijo vodo vseh mikroorganizmov, ki -povzročajo smrad in bolezni. Pi| XI. In drugorodci /i H- 'Mi v, (Poglavje iz boja naše manjšine v Primorji/ za pravice našega jezika v cerkvi in molitvi v luči — italijanskega komentarja) dni čitall v nemškem listu »Katholi-sclie Kirchenblatt«, da so je Pij XI. odločno zavzel za pravice preganja- Pred kratkim je antifašistična liga v Parizu izdala zanimivo brošuro: »11 fascismo e il niartirio delle mino-ranze« (Fašizem in mučeništvo manjšin). ki z vso brezobzirnostjo, obenem pa do vseli podrobnosti stvarno odkriva obupni položaj naše manjšine v Primorju. Brošura, ki ie vzbudila splošno Pozornost, zasluži, da se z njo podrobneje seznanimo. Ob vesteli. ki jih prav zadnje čase prejemamo iz naših krajev onkra-j meje o preganjanju naše duhovščine jn našega jezika v cerkvi. pa se nam zdi trenutno posebno aktualno zaključno poglavje iz te brošure, ki pod naslovom: *Pii XI. in dru-Korodci« podaja verno sliko brezobzirnega in naravnost divjaškega postopanja fašistične Italjje z našimi brati. Dotika pa. so istočasno —— kot to že naslov sam pove. — tlKjj zadTŽanja Vatikana napram fasističm gonji, naperjeni proti primorskim Jugoslovanom. V tem pogledu je pisarije resda nekoliko ostro, skoroda pikro in ironično, vendar pa v podatkih strogo objektivno. Nai še o vatikanskem stališču v pogledu preganjanja naše manjšine v Primorju mislimo karkoli, bili bi slepi, čc bi ne opazili, da se Vatikan vse drugače zavzema za pravice katoličanov izven Italije, kakor za pravice katoličanov v Italiji. Ob poslednji gonji fašističnega ča-sopisia proti tržaškemu škofu Fogarju je francosko časopisje opozorilo na sorodnost tc gonič z gnnio Hitlerjevega režima proti mouakovskemu nadškofu Faulhaberj«. (n vendar sfflo jte nih katoličanov v Nemčiji, ko je s posebnim nagovorom sprejel v avdijenco kardinala Faulhatocr.ia in mu ob tej priliki spregovoril tele značilne besede: »Prihajate k meni v zelo važnem, težkem in usodepoliieni trenutku nemške zgodovine in še predvsem zgodovine katoliške cerkve v Nemčiji. Vi prihajate k meni, da nvi dokažete svojo zvestobo in svojo neomajno voljo, ohraniti najvišje svetinje vere, zanie se boriti in če bi postalo potrebno, zanje tudi trpeti. Jaz dobro vem, kaj vse ste vi iti mnogo vaših bratov že morali pretrpeti za katoliško vero. Toda jaz upam, da prihajajo polagoma že boljši časi...« Tn vendar... tržaški škof Fogar ie po ostudni gonji fašističnega časopisja tudi obiskal vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, pa zanj v fašistični Italiji ni imel tako tolažilnih in bodrilnih besed. Zato prinašamo iz navedene brošure poglavje iz boja naše manjšine v Primorju za naiclementarnejše pravice koncu svetovne vojne Italiji, nemški prebivalci Južne Tirolske in slovanske v julijski Benečiji, ki so po svoji veliki večini katoliške vere, zbrali okrog svojih duhovnikov v svojih cerkvah, kakor za zadnjimi postojankami za obrambo svojega jezika proti raznarodovalni politiki fašistične vlade. Uredba o verskem pouku z dne 10. januarja 1924 je dopustila, da vcroučitelji, ki jih sporazumno postavljajo škofje in šolske oblasti, v drugorodnih conah v osnovnih šolah nižje stopnje dajejo pouk’ v jeziku, ki je lokalno v rabi. In Vatikan je vzel lo odločbo javno na znanje z okrožnico Svete koncilske kongregacije z dne 28. januarja 1924. Toda že 1. 1926. so postali odnošaji med Pijem XI. in Mussolinijem tako prisrčni, da se je poslednji čutil že dovoli močnega za napad proti nemški in slovanski duhovščini, prepričan, da mu Vatikan ne bo delal napotja. nikom podajati cerkvene nauke v njihovem jeziku? Neposredni prednik Pija XI., Benedikt XV., je javno obžaloval brutalnost in zasramovanja, katerim so fašisti izpostavljali slovanske duhovnike v Istri, ki »so zakrivili samo to, da pripadajo istemu ljudstvu in istemu jeziku kot njim od zakonite cerkvene oblasti zaupani verniki«. Ali naj bi bil Pij XI. postopal drugače? Nemški in slovanski katoliki so menda pozabili, da je že papež Gregor XVI. prepustil poljske duhovnike raznarodovalnemu nasilju Nikolaja I., carja vseh Rusov. V zgodovini rimskega papeštva najdemo tako opravičilo za kakršnokoli politiko. Pa kazuisti rimske kurije so. brez ozira na tradicijo, žc pred časom odkrili razliko med tezo in antitezo. Po njihovem mnenju ni nič tako slabega, da bi ne bilo kaj še slabšega. In slabo, ki se ga hočete izogniti, ni še prišlo; zato Vam je na prosto dano, da njega raz- Dne 30. avgusta 1926 so šolske obla-1 sežnost pretiravate po svoji mili volji, sti v Bocnu predpisale uporabo itali- Smete torej storiti vse, kar se Vani sa- janščine tudi pri verskem pouku. Julija 1927 je bila naredba glede italijanskega verskega pouka razširjena tudi na Julijsko Benečijo. Nemški in slovanski duhovniki so v cerkvah organizirali verski pouk v materinskem jeziku otrok. Fašisti so reagirali, navalili so na cerkve in pretepali našega jezika v celoti, komentar pa j duhovnike, če so ti poučevali katekizem Dr. B. V. j ali imeli pridige v nemščini, slovenščini ali hrvaščini. Nemški in slovanski duhovniki so tedaj pričakovali, da bo Pii XI. povzdignil proti temu glas obsodbe in protesta. Ni-li ena izmed glavnih dolžnosti papeža, da se bori za svobodo cerkve? In katera svoboda je temeljnejša od one. ki dovoljuje, da sme duho.vnik sv.ojim Ker- prepuščamo bravcu. PIJ XI, in drugorodci Univerzalen običaj katoliške cerkve zahteva, da duhovščina govori jezik vernikov in da se verski pouk otrokom podaja v njihovem materinskem jeziku. Zato so se na ozemljih, priklopljenih oh mim zdi prav, le da v svoji vesti ne zadenete ob mrtvo točko, ki bi Vam ustavila brezkončno nihanje iz koncesije v koncesijo. Smete ubiti svojega očeta, zatrjujoč, da ste se s tem izognili slabšemu, ker bi lahko ubili še svojo mater. Po vesti Pija XI. se zdi, da je najslabše, do Česar ne bi na noben način hotel priti, to-le: razbiti sporazum z Mussolinijem, s človekom, »poslanim od Previdnosti«, da prizna suvereniteto Svete stolice nad Vatikanskim mestom, da podeli katoliški cerkvi v Italiji privilegiran položaj v primeri z drugimi konfesijami in da izplača Piju XI. eno milijardo in sedem sto petdeset tisoč italijanskih lir. (Se ho nadaljevalo.). Stran 4. MARIJ SKALAN: Mariborski »Večer nik« Jutra 95 V Mariboru, dne 3. VII. 1934. »Tvoja izvoljenka?« »Da, princesa princes.« »Kako je prišla sem? Čemu?« "Da ti streže, ker nimaš služabnic in suženj in da se vrne z nami v deželo svo jih očetov. Z njo je tudi njena sestra Upa, ki streže ranjenemu Buramaku.« »Tako prijetnega presenečenja nisem pričakovala,« je dejala princesa in se o-brnila k Isti: »Vstani, deklica aztežka! Sprejemani te v svojo službo. Bodi mi na potovanju komornica in družabnica.« »Hvala, gospodarica!« je odgovorila Ista in vstala, »Tvoja najvdanejša sužnja sem, ukazuj!« »Kako je tekaču?« je vprašala princesa. »Mrzlico ima in blede se mu.« »Pelji me k njemu. In ti, pribočnik, pripravi zdravila, ki ti jih je izročila čarovnica!« Ista, princesa in pribočnik so odhiteli v podkrovje k Upi in Buramaku. Ranjenec je ležal negibno v globoki nezavesti, bled kakor mrlič. Upa je ihte vila roke in se sklanjala nadenj. »Umakni se!« je velel Savadagak. »Pri Roman iz prazgodovine človeštva. nesel sem zdravila.« »Zdravila?« »Najboljša zdravila, ki bi obudila tudi mrtveca k življenju.« Savadagak se je sklonil k tovarišu, mu odprl usta ter vlil vanje pijače. Buramak je izgubljeno odprl oči in se ozrl po okolici. Spoznal ni nikogar a zdravilo je gotovo že delovalo. Mrzlica je polagoma popuščala. Savadagak ga je obrnil, odvezal rano in jo namazal z zdravilnim mazilom. Bolnik se je počasi umiril, zavedel in zašepetal: »Milost, princesa princes!« »Hvala velikemu!« je vzkliknila Eva-lasta. »Rešen je!« je dejal Savadagak. »Rešen... rešen...« Upa in Ista sta znova zaihteli, sedaj od sreče. Buramak je prvič zopet mislil jasno. Z rahlim, komaj opazljivim smehljajem je opazoval princeso, Upo, Isto in Savada-gaka, potem je tiho zašepetal: »Rešeni...« »Zaenkrat,« je dejala princesa. »Srečno smo prispeli na ladjo in zvečer, ko bo le- gla tema na Kalo, bomo ojlpluli dalje, v domovino.« »V domovino...« je zašepetal tekač, m ta beseda je delovala nanj kakor balzam. Odvrnila mu je misli od rane in presta-nega trpljenja. »V domovino...« ta misel ga je navdajala z novim hrepenenjem, z novo vero v življenje. Na pod zavesami ovijalk skriti galeji je zavladalo radostno razpoloženje. Dovršen je bil srečno prvi del velikega dejanja. Med njimi je bila princesa princes, gospodarica njihova, in mladi junak je bil iztrgan smrti... Nič več jih ni strašila negotovost In nevarnost silnega potovanja po veletoku v morje in po morju proti strani večera, bregovom dežele visokih gora in prostranih planot, nad katerimi veslajo s svojimi širokimi krili ponosni kondorji. Potem se je dan spremenil v noč. Vojščaki so polegli in zaspali, da se odpočijejo za napore, ki so jih čakali. Savadagak je določil straže in se nato še sam podal k počitku. Napori dveh noči in v nemirnem čakanju preživljenega dneva ga utrudili, da je naglo zaspal. Tudi Buramak je zadremal, sedaj ne več v nezavesti, onemogel od mrzlice, marveč v novi veri v ozdravljenje in srečno vrnitev domovino. Ista in Upa sta vrste se bedeli poleg njega in mu stregli, ko se je zopet prebudil. Princesi Evalasti so uredili najudobnejši prostor v podkrov-ju in ga okrasili z dehtečim cvetjem orhidej, ki so jih nabrali v pragozdu. Ves dan je potekel brez najmanjšega dogodka. V goščavi so ščebetale ptice, po rokavu so pa leno ščobotali krokodili. ko da se ne bi brigali za nič na svetu, razen za hrano in toploto solnčnih žarkov. In vendar je bil dan silno dolg, morda že zaradi samega čakanja. Šele tik pred večerom je pričel pihati po mrtvem rokavu navzdol komaj opazljiv, nato pa vedno večji veter, oznanjevalec nevihte, ki je grozila iz neba zbirajočih temnih oblakov. Te vsak dan se ponavljajoče nevihte so napovedale pričetek deževne dobe, ki je morala napočiti vsak trenutek kot ločnica med atlantsko jesenjo in pomladjo. Skrivnostno, nenavadno je bilo zavijanje vetra v pragozdu obrežij. Iz goščave. so se oglašali včasih ostri,'včasih pa zamolkli piski in stoki. Tenke niti ovijalk so zvenele kakor napete strune, ki pojo čarodejno pesem nedoumljivih skrivnosti divje, večno svobodne prirode. Ubežniki na ukradeni galeji so jih poslušali kakor spev slovesa od Semisi-risa, prestolnice faraona faraonov, srca sveta in se mrzlično pripravljali na prvo nevarno nočno potovanje. Soort Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 8. t. m. bodo naslednje tekme: Na igrišču SK Rapida ob 10. prijateljska tekma SK Rapid mladina:SK Svoboda mladina; ob 15.30 na igrišču SK Svobode pri jateljska tekma SK Svoboda rezerva :SK Rapid rezerva in ob 17. prvenstvena tekma SK Dobrna:SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Fišer. Zagrebški Hašk v Mariboru. Enajstori-ca zagrebškega Haška bo v nedeljo 15. tm. gostovala v Mariboru ter odigrala proti SK Železničarju prijateljsko tekmo. Uspeh mariborskega lahkoatleta v Za-grebu. Preteklo nedeljo se je vršil v Zagrebu prvi del tekmovanja za državno prvenstvo, katerega se je udeležil tudi znani dolgoprogaš Starman (SK Železničar). Startal je v maratonskem teku (42 km) in zasedel častno 3. mesto. Prvi je bil Šporn (Ilirija), drugi pa Bela (Maraton, Zagreb). Sokolstvo Sokol Tezno. Bratska sosedna in druga nacionalna društva prosimo, da se udeleže v nedeljo- 8. t. m. domačega društvenega nastopa, združenega z veselico na letnem telovadišču poleg osnovne šole. Sodeluje tudi inženjerska podčastniška šola in vojaška godba. Pričetek ob 15. uri. Zdravo! Tezno Postajališče na Teznem. Novi odbor za gradnjo železniškega postajališča na Teznem ie prevzel svojo funkcijo že v marcu in mu predseduje župan pobreške občine g. Matija Volk, njegov namestnik je studenški župan g. Kaloh, tajniške posle opravlja občinski odbornik in učitelj g. Luknar, blagajniške pa posestnik g. Kovačič, ki je tudi brezplačno odstopil potrebno zemljišče, na katerem bo stalo tezensko železniško postajališče. Občinski svet pobreški se tla vsaki seji bavi s tem vprašanjem in je soglasno sprejel tudi vse pogoje, ki jih zahteva železniška uprava. Po podpisu teh pogojev je občina vrnila akt na pristojno mesto. Ker je na te pogoje morala pristati tudi občina Studenci, je bil akt vrnjen in dovolitev za gradnjo zavlečena. Po pristanku pobreške in studenške občine glede izpolnitve splošnih pogojev, ki jih zahteva, kakor že omenjeno, železniška uprava, upa odbor, da ni več nobenih formalnih zaprek in zadržkov za gradnjo postajališča. 'Sodeč po izjavah narodnega poslanca g. Krejčija in okrajnega glavarja g. Milana Makarja, je pričakovati, da bo zadeva v doglednem času rešena. Tistim nestrpnežem, ki ne dajo odboru nikjer miru in ga stalno vprašujejo, kdaj se bo pričelo graditi, odgovorimo do končne rešitve v Imenu odbora: Počakajte in potrpite! Čakati in potrpeti mora tudi odbor. Eskimska žena Njeno zakonsko in družinsko življenje. Ko doseže eskimsko dekle 16. leto, dobo, ko je godna za možitev, si prišije čez ramo na obleko vrečo, v kateri bo prenašala svoje otroke. To je tudi za njenega zaročenca vidni znak, da se lahko poroči. Če je na primer zaročenec eskimskega dekleta daleč kje v tujini, se takoj odpravi na pot, kakor hitro izve, da si je njegova izvoljenka prišila vrečo. Po starem običaju ne sme na poti, ko se vrača k njej, spregovoriti z nobenim člo vekom niti besedice o svoji nameri. Ko dospe do naselja, kjer ga nestrpno pričakuje izvoljenka, je ne sme takoj zaprositi za roko. Prav tako mora tudi ona molčati vse do trenutka, ko jo izvoljenec že kot mož odvede na svoj dom. Ponoči morata sedeti v njegovem stanovanju ob kramljanju sladkih besed in šele po dolgih urah se smeta približati drug drugemu na ta način, da se dotakneta z noso- vi, kar pomeni eskimski poljub, priznanje ljubezni. Poročnih ceremonij prebivalci severa ne poznajo in tudi ne bi imele nobenega vpliva na trajanje zakona. Eskimski mož je sicer glava v družini, vendar pa to ne pomeni in mu to tudi ne daje pravice, da bi smel po svoji volji ukazovati svoji boljši polovici. Če si na primer zaželi še drugo ali tretjo ženo, mora dobiti najprej dovoljenje prve, kar pa ni zvezano z nobenimi težkočami, ker si vsaka eskimska žena želi tovarišice in pomočnice pri delu. V primeru če Bog ne blagoslovi nju- nega zakona z otroki, navadno žena sama prosi svojega moža, naj si poišče drugo. (Kako drugače so naše žene!) Skoki moža preko ojnic tudi niso noben povod za domač prepir med možem in ženo. Prav tako pa tudi mož ne zameri svoji ženi, če ima še poleg njega drugega moža, kar se dogaja zlasti pri rodovih, kjer so možje številnejši nego žene. Zena pa ne sme zapustiti svojega moža kar tako na lepem, niti če je star in slaboten ter nezmožen skrbeti za svojo družino. če si izbere mlajšega in krepkejšega, ji mora to dovoliti mož. In če je ta drugi mož oženjen, niso redki primeri, ko menjata moža svoji boljši polovici, toda vse v popolno zadovoljstvo vseh. Niso pa tudi redki primeri, ko sprejme prvi mož v svoje gospodinjstvo še drugega. če se tega žena naveliča, si drugi mož ne sine lastiti vseh pravic do nje. Ona mu je dolžna le pripraviti jed in šivati kakor pravemu možu. zato pa mora on skrbeti za prehrano družine. Šivanje je za žetie važnejši posel ko kuhanje, kajti Eskimi se hranijo pretežno s sirovo hrano. Le v poletnem času se hranijo z napol pečenim mesom. Skrbeti pa mora v zakonu žena tudi za sušenje mesa, kar ji povzroča zaradi številnih požrešnih polarnih psov precej-skrbi in preglavic. Smrt otroka je za eskimsko ženo najhujši udarec. Dolge mesece žaluje za njim in nima v tem času nobenega pravega smisla za gospodinjstvo. Če ji umre mož, preboli njegovo smrt veliko lažje. Po navadi pa se kaj kmalu poroči z drugim, zlasti še če je lepa in mlada. Eskim-ke na starost ne izgube ničesar na svoji Mali og/asi Razno IŠČEMO HRANILNE