KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOPRSKA NOTA IN MILJSKI PROTOKOL IZ L. 1849 v NEOBJAVLJENEM SPISU ANTONIJA DE COLLE MIROSLAV PAHOR Antonio De Colle je v istrski historiografiji popolnoma neznana osebnost. Niti ne vemo, kje je bil rojen in kje je preživel svoje živ- ljenje, niti tega, ali je napisal kaj več kot kratke opazke, o katerih bo govora v priču- jočem delu. Pismo, s katerim je svoje opazke naslovil na lokalni zgodovinski časopis »Pa- gine istriane«, je bilo datirano v Višnjami (Visignano d'Istria), zato lahko domnevamo, da je vsaj del svojega življenja preživel tam. Več o njem ne vemo. V arhivu omenjenega časopisa je ohranjenih 20 rokopisnih strani ozkega formata, podpisanih z njegovim ime- nom. Ker ravno poteka 110-letnica od dogod- kov, ki jih opisujejo omenjene strani, je vse- kakor vredno spregovoriti o njih in jih vsaj v najvažnejših točkah objaviti. Gre namreč za dobo narodnostnih bojev po meščanski revo- luciji v Evropi 1.1848. O tem predmetu je bilo seveda mnogo napisanega. Že zaradi tega, ker je revolucija predstavljala začetek dolge agonije habsburške avstrijske države, je bilo za to porabljenega mnogo papirja in črnila. Majhnih, drobnih dogodkov na istrskem po- deželju pa' ni nihče opisal. Italijani niso imeli interesa pisati o tem. Po drugi strani pa nedostopnost arhivov ni dovolila sloven- skim zgodovinarjem vpogleda vanje. Ce pri- haja danes eden od teh dogodkov na svetlo, dolgujemo to samo Antoniju De Colle, ki je prepisal dokumente in napisal zanje kratek komentar, in pa uredništvu revije »Pagine istriane«, ki je njegov spis milostno arhivi- ralo. Dejstvu, da je spis sploh spravljen, se je čuditi, ker je bil tedaj direktor in odgo- vorni urednik časopisa Giuliano Tesisari, po miselnosti in dejanjih iredentist, ki ni bil nič kaj naklonjen istrskim Slovencem in Hrva- tom. Pa naj bo kakor kob, spis se je ohranil in ker bo marsikaterega zgodovinarja zani- mal, ga bomo na kratko podali. Najprej je treba spregovoriti o De CoUejc* vem pismu, ki je bilo priloženo celotnemu spisu. V prostem prevodu se pismo glasi: »Spoštovana direkcija, pošiljam Vam dve uretdni noti občine Koper in občine Milje iz 1. 1849, ki se nanašata na narodnostno gibanje Slovanov v naši pokrajini, in nekaj besed komentarja. Popolnoma sem prepričan, da jih je vredno objaviti: Ker pa sta predolgi, da bi ju objavil v enem od političnih dnev- nikov, jih pošiljam Vaši reviji v upanju, da jih bo posredovala javnosti. Bojim se, da komentar ne bo razveselil ušes Koprčanov, ali ne vem, kaj naj zato napravim. Misbm s Pratijem, da se zgodovina ne da nikakor spremeniti. Končno pa nimam niti najmanj- šega namena koga žaliti. Ce jih bo, kot upam. Vaša spoštovana di- rekcija objavila, mi, prosim, pošljite en od- tis, katerega ceno bom plačal, ker na revijo nisem naročen, z znamkami. Z zahvalo Vaš vdani Antonio de Colle.« V Višnjanu, 20. avgusta 1908. Pismo nam pravzaprav pove zelo malo, to- da že obljuba, da komentar ne bo všeč Ko- prčanom, veliko pomeni. Ne bo brez prese- nečenja, da je to pisal Italijan, ko bomo komentar spoznali. Stvar pa je bila takale: V začetku leta 1849 je hotel koprski po- testat dr. Francesco Combi prepričati jav- nost, da avstrijske uradne statistike in etno- loška poročila ne govorijo resnice niti o na- rodnostnem niti o jezikovnem položaju v Istri. Zato si je zamislil načrt, po katerem naj bi se Slovani v istrskem podeželju prosto- voljno opredelili za popolno narodno in jezi- kovno spojitev z Italijani v obalnih mestih. Prav iz tega njegovega načrta je nastala, ka- kor kaže, koprska nota miljskemu občinske- mu zastopstvu. (Ce je pisal tudi drugim istr- skim občinam, ali vsaj Izoli in Piranu, na žalost še ni mogoče vedeti zaradi še vedno ne- urejenega vprašanja arhivov teh mest.) Ker sem to noto videl samo v De Collejevem pre- pisu, moram, poudariti, da se mi zdi močno pomanjkljiva. Predvsem ji manjka uradna glava. Namesto tega je ohranjena samo šte- vilka spisa. Spis je imel številko 17, zato v nadaljevanju govorim o koprski noti št. 17. De Colle sicer poudarja, da je omenjene do- kumente prepisal z vsemi njihovimi pomanjk- ljivostmi in ortografskimi ter stvarnimi na- pakami. Potemtakem kaže, da originali niso bili vzorno napisani. Opaziil sem celo, da je avtor note št. 17 prečrtal besede, brez ka- terih bi bil tekst popolnoma nerazumljiv. Te besede sem moral v prevodu podati tako, kot njih smisel zahteva. Etekumenti so posebno za zgodovino Slovencev na Miljskih gričih in v dolini tržaške Reke zelo zanimivi. V prevodu bomo podali najprej De Combijevo pismo: 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA St. 17: Nota »Zaradi priprav na bodoča gibanja in da bi ohranili sveti zaklad naše italijanske na- rodnosti ter uporabo našega lepega jezika v vseh uradnih vprašanjih, je potrebno pojas- niti, da tudi Slovani naših ozemelj (mišljena so seveda občinska ozemlja) imajo rajši itali- jainiski jezik kot katerega koli drugega tako na osnovnih šolah, kot v vsakem civilnem občevanju in obravnavanju političnih in pra- vosodnih vprašanj, ker že stoletja poznajo ta prevladujoči narodni jezik.« Takšen je uvod. Nejasno je le, komu je treba pojasniti, da m Slovenci (kjer gre v noti le za ozemlje občin Milje in Koper, pre- stavljam besedo Slavi v Slovence, ker sta bili ti dve občini na svojem podeželju naseljeni skoraj izključno s slovenskimi kmeti; kjer pa gre za celo istrsko ozemlje, prestavljam isto besedo s Slovani) rajši govorili italijan- ski kot pa slovenski jezik. Treba pa je ve- deti, da se je nekaj mesecev prej pojavilo v tržaškem zalivu italijansko vojno ladjevje, da je na mejah Piemonta divjala vojna med italijansko ligo in reakcionarnim avsitrijskim cesarstvom in da je piemontski kralj Carlo Alberto že pripravljal drugo, ki se je, kot vemo, začela nekaj mesecev kasneje. Po dru- gi strani je tröba vedeti, da je bil potestat Francesco De Combi oče Carla Combija, t. j. enega od očetov in glavnih ideologov ita- lijanskega iredentizma v Istri. Carlo Combi pa je v svojih spisih večkrat poudaril, da ima svoja patriotska nagnjenja od očeta. Ali je kaj čudnega potem, če sklepamo, da se je v Kopru že tedaj pojavila struja, ki je odprla pot kasnejšemu iredentizmu? Zunanji izraz te struje pa je bil vsekakor potestat Francesco De Combi, ki si prizadeva doka- zati, da prebivajo v Istri kompaktno samo Italijani. Angelo Vivante pa nam tudi pove, da je istpski iredentizem nastal pred trža- škim. V nadaljevanju Note vidimo, da je tak namen De Com!bija očiten: »Bo torej zasluž- no in priporočljivo delo Vašega občinskega zastopstva (da bi tako preprečili zlorabe ne- ke stranke, ki prevzema nase propagando slauizma d naši pokrajini), poklicati v naj- krajšem času vsa zastopstva podobčin z vse- mi volivci Vaše občine in protokolirati njiho- ve svobodne izjave in želje o sledečih vpra- šanjih: 1. Kolikšno je število prebivalcev njihove podobčine ali občinskega odseka in koliko ljudi oibeh spolov razume italijanski jezik iu ga sproščeno govori; 2. V katerem jeziku bi radi videli, da bi bila vzgojena njihova mladina, ki bi si pri- zadevala napredovati v študiju, da bi si od- prla pot v javne službe ali bi si hotela na kak drug način izboljšati položaj; 3. Ali bi bili zadovoljni, da bi v uradnem občevanju, sklepanju pogodb in v vseh dru- gih civilnih odnošajih ostal v rabi prevla- dujoči italijanski jezik ali bi želeli katerega drugega in katerega; 4. Ali dobro razumejo slovanski pisani je- zik, če s« seveda upoštevajo razlike med slovanskimi literarnimi jeziki, t. j. med gla- golskim, v katerem so napisane molitve, psal- mi in druge cerkvene liturgije (prevod je do- beseden), kranjskim, v katerem izhajajo pre- vodi razglasov, predpisov in drugih uradnih objav vzvišene cesairsko-'kraljeve vlade, dal- matinskim ali dubrooniškim, vlaškim in hr- vatskim? 5. Ali sodijo, da je v njihovo korist, da se vedno bolj spojijo z italijanskim delom Istre, kot tistim delom, ki zavzema vse centre omi- ke iudi v notranjosti polotoka in ki prebiva v vseh kolikor toliko trgovskih mestih istrske obale? 6. Ali bi, končno, rajši ostali združeni v italijansikih občinah, ali stremijo po nekem separatizmu; ta bi jih gotovo osamil, da bi ostali brez vsake zaslombe in v popolni od- visnosti od tujih klatežev, ki ne zastopajo resničnih domovinskih koristi.« Prva tri vprašanja so videti zastavljena popolnoma demokratično. Toda že četrto vprašanje skriva nevarno past. Pisec koprske note št. 17 se tu zanaša na zaostalost sloven- skega prebivalstva v Istri, o katerem misli, da ne ve, da obstajajo drugi jeziki mimo italijanskega, morda le tudi nemškega, in slo- vensko-istrskih dialektov. Zato mu je bilo po- trebno pikro igračkanje z glagolskim jezi- kom, namigavanje na kranjski, dalmatinski, hrvatsiki in vlaški jezik. Čudno le, da ni na- Pogled na Plavje ob koncu XIX. stoletja 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Štel vsaj še češkega in poljskega, ki sta bila tudi državna jezika. To igračkanje naj bi slovenskega kmeta zmedlo, da ne bi vedel, kam naj se obrne. Tako bi mu preostala le še izbira italijanskega jezika, na katerega je dr. Combi z gotovostjo računal. Toda dogodek je proti vsem De Combijevim pričakovanjem potekel popolnoma drugače. Naj se sedaj nekoliko povrnemo k De Colleju. V svojem komentarju je to pikro igračkanje takole obrazložil: >Glagolico je De Combi prištel k slovanskim literarnim jezikom. To ni točno, saj je samo cerkveni jezik ki ga ne pišejo niti ne govorijo. Dr. Combi je zgrešil tucU glede razširjenosti njene uporabe v cerkve- nih obredih: Kdor si hoče ustvariti približno idejo o tem, naj čita brošure Francesca Sa- late in pokojnega monsignora Pesanteja. Druga netočnost je prištevati med slovanske dialekte tudi vlaški, pretežno romanski je- zik, katerega govori skupina Romunov, ki prebivajo v nekaterih vaseh ob podnožju Uöke gore.« Nič več. Jasno je, da si iz brošur Salate in Pesanteja ne moremo ustvariti ideje o razširjenosti glagolice v cerkvenih obredih. Morali si bomo poiskati druge vire, vsekakor pa drugo literaturo. Videti je, da je De Colle verjel v resnost četrtega vprašanja. Ironije in igračkanja ni opazil. Tako mu je ostala skrita tudi past, v katero naj bi se ujel slo- venski istrski kmet. Drugo past, ki je De Colle ni opazil, skri- va peto vprašanje. De Combi je moral, da bi dosegel svoj cilj, Slovencem predočiti, da so vsi centri omike in, kar je najvažnejše, trgo- vine, torej vsi gospodarski centri v rokah italijanskega elementa. To pa je že očitno prišepetavanje, naj se Slovenci odločijo za te centre. To prišepetavanje bi moralo istr- S'kim Slovencem povedati, da jih pod »bar- barsifcimi Kranjci«, ki nimajo niti enega važ- nega gospodarskega centra, ne čaka nič do- brega. Očitno past skriva tudi šesto vpraša- nje. Slovenskim kmetom je bilo treba vcepiti prepričanje, da bi jih seperatizem osamil in pahnil v roke tujih nekulturnih klatežev. S temi besedami De Combi razume kranjske uradnike, ki naj bi Italijanom sledili v slo- venskih podobčinah. Slovence je bilo treba prepričati, da je njihova prava domovina v italijanskih občinah. O separatizmu pa še kasneje nekaj besed. Videz demokratičnosti prvih treh vprašanj torej izgine spričo pasti, ki so skrite v na- slednjih treh. To pomeni, da je potestat Francesco De Combi sestavil vprašanja na- lašč tako, da bi bil odgovor nedvomno v ko- rist Italijanom, ne glede na to, da bi.tak iz- hod pomenil dokončno poitalijančenje pode- želskega prebivalstva Istre in prav zaradi tega. Te misli nam potrjujejo tudi poslednji stavki note, ki se v prevodu glasijo: »Istočasno zbira to dokumentacijo tudi na- ša občina. Bistrovidni razumnosti Vašega spoštovanega občinskega zastopstva bo takoj jasno, kolike važnc^ti bi bilo popolno so- glasje med nami in obenem medsebojno ob- veščanje o rezultatih takih prizadevanj. Z govorečim ogledalom priznanih resnic o res- ničnem položaju naše Istre in z razumnimi težnjami njenega prebivalstva tako v mestih kot po vaseh in raztresenih hišah pred očmi, bo mogoče na lahek način popraviti na- merne zmote lažnjivih statistik in licemer- skih etnoloških podatkov ter poročil. Toplo priporočamo priznanemu patriotiz- mu bratske občine, da nam pomaga pri tem delovanju in da nam čimprej javi dosežene rezultate. Iz magistrata občine Koper, 15. januarja 1849. Dr. De Combi, potestat, Gio. De Baseggio, občinski prisednik, L. Gallo, prisednik. Spoštovanemu občinskemu zastopstvu v Miljah.« Tak je konec note. Škoda, da nam ne po- ve, če je pisal tudi drugim občinam. Mislim pa, da je to bila širša akcija. Skoraj nemo- goče je verjeti, da je bila omejena samo na Milje in Koper. Občina Milje je na to noto takoj reagirala. Že 18. januarja 1849 je poslala občinskim zastopnikom v Mačkovljah, Ospu, Gabrovici, na Plavjah, Škofijah in Hribih (pod to pod- občino so spadale vasi: Elerji, Fajti, Božiči, Sodniki, Norbedi, Hrvatini, Sv. Brigida, Lov- ran, imenovan tudi Campore, in Korošci z nekaterimi zaselki. Sv. Brigida, Lovran in Korošci spadajo danes pod Italijo) pismo št. 36 z vabilom, naj se občinski zastopniki in volivci zglasijo 20. januarja točno ob 9. uri dopoldne v županskem uradu. Kot vzrok se- stanka služijo naslednje besede v pismu: »Zelo nas zanima javno mnenje in želja pre- bivalstva o nekem vprašanju velike važno- sti.« Pismo je napisal neki G. Zaccaria, ki se v protokolu imenuje pisar. Povabljeni zastop- niki slovenskih občin so se seveda ob določe- nem času 20. januarja zbrali v županski pisarni občine Milje in tam je bil sestavljen protokol, ki ga bomo zaradi zelo slabega je- zika podali po smislu. Občino Milje so na sestanku zastopali po- testat Martino Pulgher, občinski delegat Francesco Pozzo in občinski pisar Giacomo 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zaccaria. Podobčino Karežano so zastopali Luka Tul pokojnega Mihaela, agent, Andrej Tul, pokojnega Antona, delegat in Ivan Tul pokojnega Mihaela, delegat. Podobčino Osp so zastopali Anton Slavec, agent in volivec, Ivan Vuk, sin Antona, delegat in Andrej Krašovec, delegai. Podoibčino Gabrovico sta zastopala Andiej Ivančič pokojnega Avgu- ština, delegat in Mihael Ivančič pokojnega Mihaela, delegat. Podobčino Plavje je za- stopal Anton Hrvatin tudi v imenu delega- tov. Podobčino Hribe, t. j. naselja Elerje, Fajte, Božiče, Sodnike itd. sta zastopala An- ton Božič pokojnega Andreja, agent, in Ivan Eler pokojnega Jožefa, delegat. (Pripomniti je treba, da so se po zgoraj omenjenih vaseh do danes ohranili še vedno isti priimki. Red- ki so primeri, da je kateri od starih priim- kov izginil. Priimki, ki so omenjeni v milj- skem protokolu, so se ohranili brez izjeme. Potomci omenjenih oseb živijo še danes in so izredno narodno zavedni.) Ko so ugotovili prisotnost, so predstavniki miljske občine povedali, da so sklicali sesta- nek v sporazumu z občino Koper, da bi spo- znali mnenje in želje prebivalstva o najvaž- nejšem vprašanju, i. j. o jeziku, ki naj se v bodoče rabi v uradnih odnošajih in privat- nih pismih, in sicer zato, da bi se v bodoč- nosti ravnali po izraženih željah. V uvodu je še rečeno, da niso poklicali podobčine Val- doltra, ker tamkajšnji prebivalci ne poznajo drugega jezika mimo italijanskega. (S tem pa so predstavniki občinskega zastopstva Mi- lje jasno povedali, da naj bi se želje pod- občin, ki so bile naseljene po Slovencih, na- našale samo na italijanski jezik.) Nato so v protokolu zapisana vprašanja. Vsakemu vprašanju sledi odgovor. Prvo vprašanje se glasi kakor v koprskem pismu, zato ga ne bomo navajali. Predstavniki slo- venskih podobčin so odgovo'-ili: sMačkovlje imajo približno 350 prebival- cev, od katerih samo 20 razume italijansko. Osp ima približno 350 prebivalcev, od ka- terih samo 30 govori italijansko. Tudi Gabrovica ima 350 prebivalcev, od katerih je prav malo takih, ki razumejo ita- lijamsko. Plavje imajo 250 prebivalcev, od katerih zelo redki raizumejo italijansko. Hribi imajo približno 400 prebivalcev, od katerih nekaj več kot polovica razume ne- koliko italijanščine.« Na vprašanje, v katerem jeziku naj bo vzjgojena njihova mladina, so slovenski dele- gati, agenti in volivci, soglasno odgovorili z besedami: »V nemškem in kranjskem je- ziku.« Odgovor na tretje vprašanje, ki se v milj- skem tekstu dobesedno ujema s koprskim, se je glasil: »Želimo, da se čimprej neha uradovati v italijanskem in da ga nadomesti kranjski jezik, ki ga razumejo vsi naši občani.« Zadnja dva odgovora sta verjetno tako osupnila miljske uradne može, da se niso ta- koj znašli. Zato se četrto vprašanje v milj- skem tekstu bistveno spremeni. Tu ni več nobene pasti, temveč samo preprosto vpra- šanje: »Ali popolnoma dobro razumejo kranjski jezik?« To vprašanje v primerjavi s koprskim četrtim vprašanjem ne razodeva več nobenega igračkanja niti namigavanja, prej nekoliko osuple tragike, kot da bi pri- čakovali novo obsodbo koprske note, ki so jo tudi dobili z odgovorom: »Ne moremo reči, da ga popolnoma dobro razumemo, vendar mnogo bolje kot pisanje v italijanskem je- ziku.« Peto vprašanje je spet neizpremenjeno, oziroma prepisano iz koprskega teksta. Od- govor se glasi: »Želja prebivalcev Mačkovelj, Ospa in Gabrovice je, da bi bili ločeni od Istre in pridruženi KranjskL Drugi dve, t. j. Plavje in Hribi pa želijo ostati združeni z Istro, kot sta bili do sedaj.« Šestega vprašanja, ki ga je formuliral koprski potestat, Miljčani niso postavili, temveč so protokol s petim vprašanjem za- ključili in podpisali. Slovenci, t. j. Anton Hrvatin, Anton Božič in Ivan Eler so se pa podkrižali. To so bili, kot omenjeno, delegati Plavja in Hribov. Drugih pa med podpisniki ne najdemo. Ali je bil to protest proti za- stavljenim vprašanjem, ali jim Miljčani pod- pisa niso dovolili, ker so se v imenu Kare- žane, Ospa in Gabrovice izjavili za združitev s Kranjsko, ali je bilo po sredi kaj drugega, ni znano. Značilno pa je, da se med podpis- niki javljajo samo predstavniki podobčin, ki so se izrekle za nadaljnjo združitev z Istro. Nerazumljivo je tudi, zakaj niso prišli na se- stanek tudi predstavniki Škofij, ki so bili tudi povabljeni. Morda sta Škofije zastopala predstavnika Hribov, morda tudi predstav- nik Plavja, tudi tega ne vemo. Škofije tedaj niso bile tako veliko naselje, kot so danes. Zato bi bilo povsem razumljivo, da so pu- stile, da jih zastopata predstavnika Hribov. Zdi se tudi, da naselja, ki so bila združena pod občino Hribi, niso mogla imeti 400 pre- bivalcev. Tu namreč gre za majhne vasice. Nič čudnega torej, če so v omenjeno število prebivalcev všteti tudi prebivalci Škofij. Tak je bil miljski protokol iz 1. 1849. 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V odgovoru na koprsko noto pa miljska občina ne navaja vsega tega. Oglejmo si ga: St. 36. Nota »V močnem upanju, da bi doseglo zaželeni rezultat, je podpisano zastopstvo po želji, izraženi v noti št. 17 Vašega spoštovanega magistrata, dalo poklicati za včerajšnji dan vsa (zastopstva in volivce vseh naši občini podložnih podobčin. Nismo jim še popolnoma predooili namena sestanka, ko so se zbrali in se inedsebojno spodbujali k trdnosti in složnosti v odgovorih na posamezna vprašanja. Vse so že izvedeli posamezni duhovniki in kurati. Ti so jih poučili, da so v odgovorih, potem ko so izjavili, da je želja njihovih občanov, da bi čimprej nehali uporabljati italijanski jezik, katerega naj bi nadomestil kranjski, ki ga oni mnogo bolje razumejo, prišli celo do trditve, da si želijo biti popol- noma ločeni od istrskih Italijanov, da ne bi imeli z njimi nobenega skupnega opravka, in biti pridruženi Kranjski. Zanje je beseda Italijan enakovredna be- sedi upornik; torej jim je bilo nekoristno razlagati, da je tudi Trst italijansko mesto, a vendar naklonjeno avstrijski dinastiji in da želi Istra ostati združena s Trstom, torej zvesta principom, ki jih Trst priznava za svoje. Niso hoteli nič slišati. Njihovi duhov- niki so jim vtisnili v srca zavest, da so Slo- vani, in nihče drugi, steber monarhije. Brez- predmeten je bil vsak dokaz, pa čeprav ne- izpodbiten. Nima torej pomena, da bi Vam pošiljali napisani protokol, ker ne more biti koristen za zadani cilj.«' Nazadnje obljublja občinsko zastopstvo Milje, da se bo ob drugi priliki bolj potru- dilo in poskusilo doseči boljši rezultat. Pismo je datirano v Miljah 29. januarja 1849. Sodi- mo pa, da gre za napako v prepisu, ker je bilo na začetku govora o »včerajšnjem dne- vu« in se vse druge datacije ujemajo z njim, t. j. z 20. januarjem. Iz tega odgovora na koprsko noto št. 17 lahko razberemo tudi to, kar nam miljski protokol ne pove. Pismo pravi, da so se dele- gati in volivci »obrali in spodbujali k trdnosti in složnosti v odgovorih«. To pomeni, da lahko razdelimo miljski sestanek na tri dele. V prvem delu so miljski zastopniki obrazlo- žili namen sestanka. Nato je najbrž sledil kratek odmor, med katerim so se slovenski delegati pomenili o svojem nastopu nasproti vprašanjem. Kaže, da se je to zgodilo v pri- sotnosti Miljčanov, ker je videti, da so dobro obveščeni o vsem. To je bil drugi del sestan- ka, v katerem so se zedinili za odgovore. Ze- diniti se pa niso mogli popolnoma, ker še niso vedeli, kako se bodo vprašanja glasila. Sledil je tretji del sestanka. Tedaj so sloven- ski delegati odgovarjali na vprašanja. Šele ob petem vprašanju so se predstavniki Plav- ja razšli od drugih z odgovorom, da želijo ostati združeni z Istro. Uspeh sestanka so hoteli Miljčani izboljšati s tem, da so na- vajali primer Trsta, ki je bil, čeprav itali- jansko mesto, zoest avstrijski dinastiji. Vse to nam pove, da sestanek ni potekal mirno, da je protokol le izvleček, ne pa zapisnik sestanka. Sestanek je moral biti izredno raz- giban. Takšni so dokumenti, ki nam jih podaja Antonio De Colle. Dokumentom sledi nekaj strani komentarja, katerega glavne misli so sledeče: »Ti dokumenti (in tu nam pove, da jih je dobil od bivšega miljskega potestata Francesca Crucianija) imajo za zgodovi- narja, ki bo hotel pisati o borbi med Itali- jani in Slovani v Istri, veliko važnost, ker nam razodevajo prvo manifestacijo sloven- skega narodnega čuta, ki, navidezno skrit in slaboten, se je nasprotno razodel v stanju popolne zavesiti. Na žalost (dokumenti) do- kazujejo, kako so se od takrat dalje naši najznamenitejši možje kljub najbolj jedrna- tim izjavam prepustili žalostnim iluzijam, ki so postale usodne našemu stoletnemu vplivu.« Po tem uvodu nam avtor pove, da je bil, ko je prebral zgoraj navedene doku- mente, njegov prvi vtis ta, da je bil pisec koprske note pogreznjen v globokem snu in da ga je nenadni grom zbudil. »Zdi se mi namreč, pravi dalje De Colle, da ga vidim — še vedno presenečenega in zgubljenega —■, kako si mane oči in osuplo gleda naokoli, kakor da bi se hotel prepričati, ali je zares buden. Sliši neko ropotanje in se mu zdi, da je to >slaoizem«. Da bi se o tem prepri- čal, stopi k pisalni mizi, vzame pero in na- piše noto št. 17 spoštovanemu občinskemu zastopstvu v Milje, da bi zvedel, če je ,stranka, ki prevzema škodljivo propagando', le plod njegove fantazije, ali pa živ organi- zem. Medtem ko to piše, sanja o .lažnivih statistikah in licemerskih etnoloških podat- kih in poročilih'. Končno se mu v teh sanjah prikaže še neko strašilo — separatizem Slo- vencev.« Antonio De Colle je ta del svojega komen- tarja napisal s takšnim gnevom, da ga je očitno zapeljal predaleč, ker v nadaljevanju pripisuje dr. De Combiju celo miljski od- govor na noto št. 17. Namreč, po njegovem. 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA De Combi »hoče verjeti, da je resnica, ki so jo izrekli slovenski kmetje, delo njihovih duhovnikov in kuratov, kar je (seveda) le bežen umeten pojav, ki se bo razblinil »pred govorečdm ogledalom priznanih resnic«. Res- nice po De Collejevih besedah De Combi niti ne sluti, temveč prihaja v svojem fanta- ziranju od pogreška do pogreška, ker od- klanja vsako dejansko stanje, zavzet, kot je, z miislijo, da se hoče slovenski rod v Istri zliti z istrskimi Italijani. »Vidi Slovence, kako tečejo — s prazničnim plesom —, da bi skočili v kopalnico, iz katere bodo izšli kot čistokrvni Florentinci.« Nadalje razglab- lja De Colle, da so istrski italijanski politi- ki pozabili, da so Napoleonovi pohodi zbu- dili narodni čut Italijanov in Nemcev. Ni moglo ostati brez posledic. Nič ni čudno, če je ena od teh posledic tudi prebujenje Slo- vanov. Slovanski narodni čut je bil sicer v dobi Metternichove reakcije zatiran, a je v julijski revoluciji dobil spet popolno zavest. Tedaj namreč stremijo Slovani po nekem splošnem bratstvu: beseda »panslavizem« se je rodila pri Ilirih med leti 1830 in 1840. V isti dobi piše KoUar brošurico »o vzajem- nih odnosih med Slovani«. V istem času do- bijo .nesluten zagon tudi jezikovne, literarne in politično zgodovinske študije (Stefanovi- čeva zbirka ljudskih pesmi, Safarikova raz- isikovanja, Palackega predavanja o češki ustavi). Dalje se na Hrvatskem rodi žurna- lizem z Gajevimi Narodnimi novinami. Žuželka sprašuje v brošuri, ki jo je tiskal leta 1843, »ali je Avstrija nemška država« »Ne smemo pozabiti, piše dalje De Colle, da je imela revolucija v Avstriji (1848) svoj dejanski začetek v borbi narodov za avtono- mijo in ne v ideji liberalizma, ki je bila samo drugovrsten činitelj. Ne smemo poza- biti, da so imele vstaje Madžarov, Italijanov in Nemcev v tistem letu za posledico, da so okrepile narodni čut Slovanov in da se je iz tega razvilo čvrsto gibanje!« Kljub nekaterim napakam je De Colle za- jel bistvo stvari prav po Vivantejevo. In če bi Vivantejeva knjiga izšla štiri leta prej, bi skoraj dvomili, da niso te misli vzete iz njegovega »Jadranskega iredentizma«. De Colle nadaljuje: »Zapreti oči pred takšnimi manifestacijami in misliti, da je nam na- sprotno narodno gibanje v Istri delo štirih duhovnikov in ne priznati v njem nujnega, torej tudi usodnega, zgodovinskega pojava, je bil višek slepote. To je pomenilo, da Itali- jani niso mislili na tlačansko (!) stanje, v katerem so Slovenci živeli, na revščino, ki jih je tlačila in na druge omejitve, ki so preprečevale svobodno posest (!) zemlje, za- radi česar so bili prisiljeni postati naši naj- hujši sovražniki!« In dalje: »Intelektualne zmote dr. Combi- ja niso bile lastne samo njemu. Na isti način so preudarjali in premišljevali vsi. Spomin- njam se s tem v zvezi nekega svojega strica, ki je leta 1848 prisolil slovenskemu duhov- niku krepko klofuto, ker se je drznil iz- govoriti misel, da ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo v Istri vladali njegovi so- narodnjaki.« Do tu pozitivni del De Collejevih raz- mišljanj. Sledi drugi del, v katerem pojas- njuje, da je slovensko narodno gibanje v Istri pospešila Avstrija s tem, da je favori- zirala Slovence z namenom, da bi utrudila Italijane. Avstrija naj bi bila Slovencem vcepila misel, da so Italijani uporniki, ki mislijo na ustanovitev lastne države in zato naj bi bili po možnosti uničeni ali razna- rodeni. Ta demagoška akcija avstrijske vlade naj bi preprečila penetracijo italijanstva v istr- sko podeželje. De Colle končuje svoje opaz- ke z upanjem, da bo njegovo delce poučilo Italijane »najti sredstvo, ki nas bo obvaro- valo nadaljnjega zla in naši narodnosti ohra- nilo tisto prevlado, ki ji po zaslugi gre.« Tako De Colle. Toda ali ima popolnoma prav? Ali je na- stala koprska nota št. 17 samo iz fantazije koprskega potestata Francesca De Combija? Mnenja smo, da je treba za nastanek note iskati globlje vzroke. Predvsem je tu že omenjena prva vojna za osvoboditev Italija- nov izpod avstrijskega jarma, ki jo je začel piemontski kralj Carlo Alberto. Prav tedaj je bila na vidiku druga vojna pod istim vodstvom. Nihče še ni mogel vedeti, da bo tudi ta za Piemont izgubljena. Nihče še ni mislil na bitko pri Novari, ki je italijanske sanje o osvoboditvi preložila za nadaljnjih deset let. Nasprotno! Italijani so to vojno pričakovali z velikim upanjem, bila jim je Pogled na Škofije ob otvoritvi ozkotirne železnice Trst-Porei; 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nekakšna svetinja in zaradi tega ne samo nujna, temveč pričakovana — zaželena. Na piemontskih tleh je vrelo prostovoljcev. Vsa Italija je s hrepenenjem čakala, kdaj bo na- počil dan svobode. Nič čudnega torej, če nekaj takega občutijo tudi istrski vodilni ljudje. V Istri pa je bila stvar nekoliko težja. Predvsem tu niso imeli opravka s kompakt- no z Italijani naseljenim ozemljem. Čeprav je bila zahodna Istra stoletja pod beneško oblastjo, so se tukaj ohranili tako Slovenci kot Hrvati. Vodilni Italijani so se tega za- vedali. To nam dokazuje primer De Com- bija. In zato so morali ubrati drugo pot. Da bi dokazali, kako nujna je »osvoboditev« Istre, so morali ti začetniki istrskega ireden- tizma — o pravem iredentizmu še ne more biti govora —prikazati Istro kot popolnoma italijansko zemljo. Dr. Combi se je torej dobro zavedal, kako važno bi bilo pripraviti istrske Slovence in Hrvate do tega, da bi se prostovoljno spojili z Italijani, da bi s tem popravil v svoji noti imenovane lažnive statistike in licemerske etnološke podatke ter poročila. Uštel se je samo v tem, da je mislil, da bo to delo lažje šlo, kot pa se je pokazalo v miljskem protokolu. Ni se zave- dal, da je taka spojitev dolgotrajen proces, ki zahteva najprej izboljšanje gospodarske- ga faktorja. In tu mu De Colle pravilno očita, da ni gledal na razliko v gospodar- skem položaju. Istrski Slovenci so videli v Italijanih gospodarje svoje zemlje, blažene bogatine, ki so pobirali njihove pridelke in davke. In pravilna je tudi ugotovitev, da je prav zaradi tega moralo nujno priti do udara med njimi. Ni torej nič čudnega, če so Slovenci zahtevali združitev z zaostalo Kranjsko, t. j. s pokrajino, ki je imela z njimi mnogo skupnega. Toda tudi De Colle je marsikaj spregledal. V svojem komentarju je sicer opazil, da De Combijeva nota št. 17 govori o »neki stran- ki, ki prevzema nase škodljivo propagando slavizma« v Istri. De Colle pa je ta stavek obrnil na šaljivo stran in sicer tako, da je z njim samo omalovaževal celotno koncep- cijo koprske note. Ce je po De Collejevem mišljenju potestat De Combi zagrešil na- pako s tem, da je sanjal o taki stranki, po- tem je De Colle zagrešil napako s tem, da jo je tako a priori zanikal. Koprski potestat je bil preresna oseba, da bi o čem takem samo sanjal. Moderna istrska zgodovina še ni toliko obdelana, da bi mogli reči, da je tedaj obstajala v teh krajih neka stranka z določenim slovenskim programom, ki je imel takšne ali drugačne značilnosti. Po drugi strani pa tako a priori zanikati neko delo- vanje, ki ga je bilo mogoče opaziti, tudi ni prav. Da bi bila ta propaganda samo delo nekaj duhovnikov, kot poroča miljski pote- stat Pulgher, pa tudi ni verjetno. Zato bo naloga zgodovinarjev, ki se bavijo z Istro, poiskati vse podatke, ki govorijo o taki stranki ali samo o takšnem delovanju, jih primerjati in šele nato izreči neko končno- veljavno besedo. Res je, da so slovenski du- hovniki, posebno v Istri in na Primorskem opravili veliko narodno delo. Toda ali so v tem smislu delali samo oni? Vsekakor ne. V zvezi s tem nastopi še vprašanje jezika. De Colle je tu pravilno ugotovil, da spojitev z Italijani tedaj ni bila mogoča tudi zaradi gospodarskega položaja. Toda tudi sam ni raztunel, da so v pet sto letih beneške oku- pacije Slovenci ohranili svoj jezik. Se več, v teh krajih so bili slovenizirani tudi vsi novoselci. Kot so obalna mesta predstavljala nekak požiralnik Slovencev, ki so se tja na- seljevali, tako so slovenske vasi v neposred- nem zaledju teh mest bile požiralnik novo naseljenih tujih kmetov. Zahtevati torej, da se odločijo za italijanizacijo kar čez noč, je bila velika napaka. To je De Colle dobro sprevidel. Sprevidel je tudi, da je bilo v Istri takih napak mnogo. Pripiše jih enostavno istrskim vodilnim politikom. Mišljenja smo, da se je tu nekoliko zaletel v obsodbi. Spre- gledal je namreč celo vrsto problemov, ki so nastali v usodnem letu 1848 in kot posledica tudi v naslednjih letih in desetletjih. Gledati na koprsko noto in miljski protokol samo skozi prizmo petdesetletne politike ireden- tizma ni popolnoma na mestu. Miljski protokol nam pove, da so Slovenci na prva štiri vprašanja odgovorili soglasno, kai- priča, da so bili enotni. To lahko pri- pišemo delovanju neke stranke. Toda v od- govoru na peto vprašanje so kolebali. Vpra- šanje, ali se naj pridružijo Kranjski, ali se naj še tesneje povežejo z Istro, jih je mo- tilo. V tem kolebanju so se eni odločili /a Kranjsko, drugi za Istro. Cesa so se bali predstavniki Plavij in Hribov, da so se od- ločili za Istro? Neenoten odgovor na peto vprašanje nam marsikaj pojasni. Predvsem nam potrjuje, da so tu imeli neko vlogo tudi slovenski duhovniki. Ta vloga pa ni mogla biti povsod enaka. To nas spet sili k raz- mišljanju o zgrešenosti miljskega odgovora, da so duhovniki in prelati zvedeli za noto št. 17. Potemtakem so zvedeli tudi za njeno vsebino. Ali je to mogoče? Morda. Dejstva pa dokazujejo nekaj povsem drugega. Od dne, ko je bila v Kopru nota napisana, do dne sestanka v Miljah je preteklo samo sla- bih šest dni. Prvi dan se ne upošteva, ker 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je najbrže šla pošta šele naslednji dan. Osta- ne jih pet. V Miljah je bila nota najbrže 16. januarja. 18. januarja pa je bilo že na- pisano vabilo' na sestanek. Iz tega vabila po ni bilo mogoče izvedeti, kaj se pripravlja. Da bi zvedeli za vsebino note, so imeli du- hovniki možnost med 16. in 18. januarjem. Toda iz vseh dokumentov je razvidno, da se je to pripravljalo zelo tajno. Možnost, da bi duhovniki tako hitro izvedeli in celo ob- vestili delegate in volivce, je torej minimalna. Pa denimo, da so duhovniki izvedeli za noto takoj po njenem prihodu v Milje in da so takoj potem obvestili zainteresirane ljudi. Skoraj popolnoma nemogoče je, da bi bili vsi štirje duhovniki na isti dan v Miljah, posebno še, ker tam ni bilo škofije. Torej je lahko izvedel le eden in to po vsej verjet- nosti najbližji. Ta je potreboval najmanj cela dva dni, da je obiskal svoje sobrate. Tako se ta možnost spet občutno zmanjša. In končno denimo, da so bili volilci od du- hovnikov pravočasno obveščeni o vsem, kar se pripravlja. Kakšen pomen bi potem imelo, da bi se »spodbujali k složnosti v odgovo- rih«? Ce bi bili obveščeni, bi bili gotovo tudi pripravljeni na odgovore. Toda miljsko pismo nam izrecno pove, da so se spodbujali k složnosti šele potem, ko so zvedeli, da gre za vprašanje jezika. Miljsko pismo, ki nam pove vse to, kar ni povedal protokol, pravi, da so se volivci »zbrali«, kar pomeni, da so se hoteli med seboj pomeniti o nastalem po- ložaju. Vidi se, da tedaj še niso poznali vseh vprašanj. Zato je prišlo na koncu do ome- njenega kolebanja. Potemtakem moramo za- ključiti, da duhovniki niso mogli zvedeti za noto št. 17. Posledica tega zaključka pa je seveda, da ne more biti govora o trenutnem močnejšem vplivu duhovnikov, pač pa o njihovem dolgotrajnem narodnostnem delu. Tega dela pa niso mogli opravljati samo du- hovniki, ker je v koprski noti govora o stran- ki, ki prevzema nase škodljivo propagando slavizma. In ni prav nič čudno, če se je v letu 1848 taka stranka pojavila tudi med istrskimi Slovenci. Mogli bi celo reči, da tedaj še ni bilo niti jasnosti niti enotnosti med samimi duhovniki in v stranki. To nam potrjuje tudi miljski odgovor, ki nam po- sredno pove, da stvar z noto ni šla tako gladko, kot si je predstavljal koprski pote- stat de Combi, niti tako, kot poroča miljski Pulgher, oziroma za njega pisar Zaccaria. Iz miljskega odgovora vidimo, da so Slovenci! sicer dosegli složnost, smemo pa reči, da ta i ni bila popolna, kajti v tem primeru bi bil ' tudi odgovor na peto vprašanje drugačen, t. j. soglasen kakor vsi drugi. i O namenu koprske note št. 17 nam Dei Colle ni spregovoril. Morda ga je spregledal, ] morda pa tudi ni hotel spregovoriti o njem. j Je pa precej jasen. »Zaradi bodočih gibanj«,; pravi dr. De Combi v uvodu k svoji noti. Kot smo že ugotovili, so se ta gibanja pri-' pravljala v Piemontu. Toda »Mlada Italija« je imela svoje postojanke po vsem italijan- skem polotoku, posebno pa v avstrijskih in njim posredno podložnih posestih. Koprski potestat De Combi je hotel iz Istre dati tem | gibanjem krepko roko s tem, da bi postavil na laž avstrijske statistike in etnološke po- datke ter poročila. Poudarek na teh stati-' stikah in poročilih pa je v koprski noti tako j poln neprikritega sovraštva do Avstrije, d a i nam je vsak dvom o namenu popolnoma iz- i ključen. Pripraoiti teren za odprto borbo \ proti Avstriji, to je bil dr. Combijev namen. Odgovori slovenskih kmetov na njegova | lastna vprašanja so mu prve iluzije — če ■ naj to imenujemo z De CoUejevim termi- i nom — temeljito, čeprav ne popolnoma raz-; blinili. Enačba Italijan = upornik je to ver- jetno še potencirala. Toda stvar se ni mogla * končati tu. To so dokazala naslednja deset-' letja, v katerih se je italijanski iredentizem, j ki se je tako neslavno začel pozimi 1849, \ razbohotil do vrhunca, podpihovan seveda od ' medtem nastalega italijanskega kraljestva. \ Nepričakovani zaključek miljskega se- i Stanka je seveda zadal tem začetnim na-', menom politike vodilnih istrskih Italijanov, velik udarec. Ta se je poznal tudi še celih' šestdeset let pozneje, ko je vodstvo revije; »Pagine istriane« spoznalo, kako neprijetno 1 je dobivati »spomine« na tako neuspelo ■ akcijo. In zaradi tega je moral De Collejev! spis obtičati neobjavljen v arhivu. A dobro i je, da je tam obtičal, kajti lahko bi napravil i drugačen konec — slovenskemu narodnemu \ zgodovinopisju v škodo. OPOMBE 1. De Collejev spis brez nat5ilo