rjg (iv »v* Za pravicnejsi disciplinski postopek Palog gmotnega vprašanja, ki nam ipovz;rbča v zadnjih tetih največje skrbi. obstoja za učit.djski stan ptroiblem, ki utegne v gotovih ckoliščinah postati naravnost usoden, tako za posameznika, kakor tudi za stan kot celoto. Disciplinski postopek, ki je sedaj veljavcn za učiteljstvo ima neatete nedbistatke in predstavlja v naši organizaciji stalno akutno vprašamije, ki mora biti rešeno. S šolskim zakonomi smo 1. 1929. dbbili tudi nove disciplinske predpise, ki so tako ncpopolni, da je objektiiven postopek po teh predpisih nemogoč. Največ.ja nedostatka teh predpisov- sta, da nima učitelj, ki je v disciplinski pireiskavi pravioe do vpogkda v disciplinsko zadevo ter zagovora in ne pravice d-o pritožbe proti cventualni nepra-vilm razscdbi. Osnovni princip vsakega sodstva, bodiisi civilno pravnega ali disciplinskega mora biti ta. da se obtožencu pove česa je obtožen, sw mu da možnosit zagovora tei sc mu omogoči pritožba v primeru, da ni zadovoljen z raz«scd'bo v prvi instanci. To niso samo osnovni principi sodstva marveč so to tudi osmovni rrincipi državljanskih pravic vsakega državIjana. Ves čas od sprejetjia šoillskega zakona ipoudar.ja.mo. d'a je učiteljstvu nujno potrcben pravieen disciplinski postopek, ki bi izkijučt'val vsako nicobjektivno postiopanje raaprarn onim, ki so iz kakršnihkoli razlog^v prišli v disciplimsko preiskavo. Žc pet let prosimo m terjamo svoje pravice s poudarkom, da smo tudi učitdji državni uradniki in naj bi kot taki spadali pod disciplinske iprcdpi.se uradniškega zakona, ki so mnogo pravilnejši in pravičnejši od naših. Da dvigamo ponovno svoj glas in prosimo za učitelijstvo pravičeii disciplinski postopek, jc vziriok v if.em. da podkrcpimo borbo svoje stanovske organizacije. Vsako leto in tudi Ietos, ko se pripravlja s ororačunom tudi sprejetje finančnega zakona, tolmači naše vodstvo najvažnejše težnje in zahteve našega stamu na merodajnih mestih. In med zahteve, ki so naravnost vitailnega pomena za učiteljski stan spadajio vsekakor d'isciiDlinski predpisi. V pireteklem letu je prejela samo ljubljanska sekcija JUU v obravnavo 97 zaščitnih primerov. Od teh jih je bilo 67 radi že izvršene a'li grozeče premestitve, oistali radi upokojitev, dodelitev, odpusfitve in drugih. Priznati moramo, da je 73% uspešnih irešitfev, sekciji javljenih primerov, lepo število. Vsekakor je stalo to mnogo dela in mnogo truda in prav to nam vsiljuje tudi vprašanje: ali bi imeli toliko zašfiitnih primerov in z njimi toliko posla če bi bil za učiteljstvo uzakonjen discipiinski pastopek, ki bi izključeval vsako neobjektivnoist? Nadipolovična ali točnej>e; 73%-na ugodna rešitev vseh sekciji prijavljienih zalščitnih p-rimerov kaže, da je organizaciji uspedo oprati prizadete vseh madiežev, ki so bili v večini primerov vzrok, da so bili pnemeščeini, ali se iim je samo grozilo s ipremestitvijo in slicnim. Ako bi obstojali resraični grehi, bi se nihče ne mogel izogniti kazni. In ka^en za grehe zahteva vsakdo, ki je pošten. Naša organizaciia je vedno zastopala načalb naj bo vsakdo kaznovan, ki je zagrešil nekaj takega. s čimer je kazen zaslužil. Toda istočasno poudaTJa tudi to. kazen naj bo izrečena za dokazani gireh potem, ko ise je prizadeterau Tiuidila možnost zagovora in pritožbe. Učiteljstvo ie oni najvažnejši faktor vsiefia našega podeželja, ki širi med preprostim narodbm kulturo, dela za gosipodarski in socialni dvig našega ljudstva in je često edini predstavnik dTŽavne uprave v oddaljenih vaseh. Pa se primeri, da se učitdlj zameri, največkrat nehote. kakemu ipodeaelskemu magnatu. To zadbstuje, kajti užajljeno samol.jubje takeea mogotca na.jde skrivna pota ki posluži se itudJi laži in ponarejanja podpisov, da se le učrtelj odstrani. — Kako naj predstavlia učiteli v takih primerih avtoritativno oscbnost, kot bi moral biti nositelj kulture in graditelj narodove duše, če mu disciplinski predpisi ne dopuščajo niti vpogleda v zadlevo, ki blati njiegovo čast in krati njiegov ugled. On sme le pismeno odgovoriti na nekatera vpirašanja. V svobodni naši dbmovini se je dvignil učitcljski stan do one stopnje, ki mu kot najvažnejšemu kulturnemu delavcu med narodom tudi pripada. Toda ravno nczadostni disciplmiski predpisi mu jeml.jejo ugled in polagoma oinemogočajo uspešno delo modl narodom. Le avtoritativni oscbnosti je zagotovljen uspeh pri vsakem započetem delu med prepnostim narodom. Toila ako narod spozna, da nekdo nima niti onih primarnih pravic. ki s& jih sme posluževati vsak obtožeinec, tedaj ie nemogoče, da bi m» slcdil. nemogoče, da bi ga slušal in zato bodo uspehi njegovega dela izključeni. Šolski zakon predpisu.je tudi delo med narodom. Učitcljstvo, ki deluje v našem podeželju dobro ve. kako nujno ie to delo potrebno, ve pa 'tudi. da bo doscglo uspehe lc tedaj, ako mu bo preprosto 1'iudstvo zaupalo. ako mu bo slediJo. ako bo delalo po njegovih navodilih in L!S'tva-rjalo znjegovim sodelovanjem. Vse to pa je nemogoče ako zgubi ljudstvo vero v učiteljev uglcd. Zakaj tedaj na eni strani nalagati učrtel.jstvu delo in ga delaft tudi odgovornega za eventuailne neuispehe, ko se mu na drudji strani jemlje ugkd in krati osnovne pravicc vsakega držayljan,ai? Ne terjamo nekaji kar nam ne pripada, ne zahtevamo nemogočih stvarii, marveč hočemo lc pravičen disciplinski postopok, ki nas bo ščitil pred samovoljo iraznih egoističnih lajikov, ki vidijo povsod edino le svoje lastne koristi hi jim ni prav nič za to, če kdo radi njihovih koristi po krivici trpi. Izskditev rcsnice je smoter vsakega pravnega postopanja in isti smoteir morajo imati tudi disciplinski predipisi za učiteljstvo. Prav zaradi tega upravičeno pričakujemo, da se bodo disciplinski predpisi šoilskegia zakona spremenili in postavili na bazo modornega pravnega postopka. Uradniški zakon ima iprav dobma zadevne predpise in mi bi bili srecni, če bi ti prcdpisi vdjali tudi za nas Učiiteljstvu je potreben ugted, potrebna mu je avtoriteta in tudi pravica. Zato kličemo ponovno: Potreben nam je moderen discipHnski postopek. -ž.