poštnina plačana v gotovini
NAS LIST
OKTOBER 1932 10 ŠTEVILKA TRETJE LETO
glasilo katoliške akcije za kamniško in moravsko dekanijo
Naš LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE-GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DW, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Slomšku v spomin
»Našega škofa in stebra svete katoliške Cerkve, — očeta in branivca nas ubogih Slovencev, — našega prvega govornika in pisatelja ni več. Anton Martin Slomšek že počivajo v črni zemlji! Zgubili smo jih, ko jih najbolj potrebujemo, potrebujemo za sveto Cerkev, potrebujemo za naš mili jezik.«
Tako je pisal »Slov. Prijatelj« ob Slomšekovi smrti.
Slomšek je bil sicer škof tam v daljnem Mariboru, ali njegov vpliv je segal tudi preko mej njegove škofije, tudi sem do nas, kar priča dopis iz Kranjskega, poslan istemu »Slovenskemu Prijatelju«.
»Smrt našega ljubljenega očeta in apostola Slomška je tudi nam Kranjcem povsod silno srce užalostila. Le en glas gre od ust do ust:
»Prezgodaj smo jih izgubili.« Zakaj tudi nam Kranjcem so bili skrbni oče, goreč apostol po svojih spisih in zlatih naukih. Leta 1848, ko si skoro nihče ni upal pričevanja dati resnici in Pravici, so naš nepozabljivi Anton Martin srčno in neprestrašeno po-vzdignili svoj glas in nas s svojimi primernimi sestavki v nemškem in slovenskem ljubljanskem cerkvenem časopisu po pravem Potu vodili skozi šumeče valove prevratov in prekucij. Bog povrni stoterno vse to našemu slovenskemu Zlatoustu v prelepi deželi, v kateri njih Predhodnik, carigrajski patriarh, nziva nevenljivo slavo.«
Slomšek je bil naš narodni in ver-ski vzgojitelj.
Kdo ve, kaj bi bilo z nami, če bi nam Bog ne bil dal Slomšeka. Potopljeni bi bili v globinah nemškega Jezikovnega morja.
Z besedo in z vsem svojim vplivom
e je zavzel za šole v narodnem jeziku.
Zanje je pisal knjige, za šole je zlagal primerne pesmi, mnogo si je prizadeval za ustanavljanje novih šol in za zidanje šolskih poslopij. Spomina vredne so njegove besede:	»Lepa
cerkev in prostorna šola sta cele du-hovnije čast in hvala, pa tudi dobiček.« Ali pa: »Moder in priden učitelj koristi človeškemu rodu več kot najslavnejši vojskovodja, ki stra-

huje sovražnike, premaguje kraljestva in požiga mesta.«
Slomšek nas je učil svoj jezik spoštovati. Poslušajmo ga: »Kdor svoj materinski jezik zavrže, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, kakšno škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne naučijo, so nehvaležni hišniki, ki zapravijo svojim otrokom drago reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Materinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih.«
Še bi vam rad zapisal to ali ono njegovo bodrilno besedo, pa prostor ne dopušča.
Slomšek pa je tudi naš verski apostol. Branil in čuval je sv. vero in njene resnice v krasnih pastirskih listih, podal nam je »Apostolsko hrano« in »Hrano evangeljskih naukov«, mladeničem je pokazal na »Življenja srečni pot« in dekletom je priporočal »Krščansko devištvo«. Odraslim in mladim je podajal najprimernejšo hrano v »Drobtinicah«, po Mohorjevi družbi pa še danes deli svojemu narodu toliko lepega in primernega verskega beriva, da mu naš narod nikoli ne bo za to dosti hvaležen.
Ne morem pa se ločiti od Slomška, ne da bi se ob njegovem spominu spomnil še dveh mož, katerih ime je tesno zvezano s Slomškovim imenom.
Prvi ga nam je dal. To je duhovnik Jakob Prašnikar, roj. 1. 1784 v Kolovratu, umrl 1. 1841 kot župnik v Spodnji Polskavi. To je hvaležni Slomšek sam priznal: Brez Prašnikarja bi ne bilo Slomška. »Njegovo oko je gledalo polno ljubezni povsod za menoj, od tistega strašnega trenutka, ko mi je v 16. letu prinesel žalostno novico v Celje: Anton, na tem svetu nimaš več matere. Ves potrt od tolike izgube sem stal zapuščena sirota na potu svojega izobraževanja, ko so naš nepozabljivi ravnatelj mene tolažeč prijeli za desnico, Prašnikarja pa za levico ter govorili pomebne besede: Jenjaj jokati, sirota, odslej bodo tale gospod tvoja mati. Kar je Prašnikar obljubil, je tudi izpolnil kakor mož beseda.«
In še je govoril Slomšek: »Kaj je meni storil, je znano Vsevednemu; da pa to očitno povem, zato mi rajni ni dal nobene priložnosti. Ne čuteč svo-
jih zmožnosti sem rastel podoben divjemu drevesu ... Ako sem kdaj v svojem pastirskem poklicu za omiko svojega naroda pridobil kakršnihkoli zaslug, bodisi z besedo, bodisi s pismom, pri vseh ima najlepši delež prvi odgojitelj moje mladosti. Ali bi sedaj ne smel jokati solze najprisrčnejše zahvale za najizvrstnejšim učiteljem moje mladosti?«
Drugo ime je pa dr. Andrej Karlin. On je storil prve korake, da bi bil Slomšek deležen časti oltarja. Ali je res, ah ne, ne vem: Zdi se mi pa, da se mi vsi premalo zavedamo pomembnosti tega koraka. Več vneme, več ognja bi želel za to delo pri naših fantih in možeh, pa tudi pri dekletih in ženah. Imeti v nebesih svetnika rojaka, to je vendar največja čast, ki jo more biti naš narod deležen. In Slomšek je vreden te časti, naš narod pa je je potreben.
Končujem z besedo »Slov. Prijatelja«, kakor sem z njo začel: »Pre-svitli knez in škof Anton Martin so nam Slovencem živeli, so nas Slovence v srcu nosili, so se za nas Slovence trudili tukaj na zemlji — tudi zdaj tam gori pred božjim prestolom ne bodo pozabili nas Slovencev: to nas tolaži, nam srce hladi in solze otira. Pa ne samo tam gori v nebesih bodo za nas Slovence in za naše pravice Boga prosili, tudi tukaj na zemlji bodo med nami hodili, nas bodrili in vnemali, nas vodili in učili: Njih lepa slovenska beseda bode med Slovenci živela, dokler ne strohni poslednjega Slovenca kost in prah.«	L.
*
Zahvala Stvarniku
Zahvaljen bodi, Gospod predobrot-ni, da si nam Slovencem dal tako lepe kraje, kjer prebivamo. — O da bi prav cenili in ljubili svojo domovino! — Zahvaljen bodi Gospod, naš Bog, Bog naših očetov in mater, za neprecenljivi, neizrekljivo dobrotni dar svete vere! — O da bi bili v resnici Kristusovi z vsem mišljenjem in ravnanjem! Zahvaljen bodi, da je toliko hramov med nami, posvečenih Tebi, Najvišji! O, kako nas pozdravljajo ljubke cerkvice in mogočne posvečene stavbe ter nam kličejo: »Spominjajte se, da je Gospod, vaš Bog, Vsevedni in vsevidni, povsod pričujoč! — Ne grešite! Ne skrunite božjega Imena! Posvečujte Gospodove dni!! — Po vzgledu vaših pradedov in pramater! Ohranite sv. vero!« -------
Zahvaljen bodi, Gospod Bog, da si tudi nam Slovencem podelil toliko svetniških duš! In toliko apostolskih dušnih pastirjev! — Zahvaljen bodi, Gospod Bog, da sta nam vzornika tudi Baraga in Slomšek, tvoja ljubljenca in naša! — O, poveličuj ju v
Cerkveno petje in orglanje v kamniški
dekaniji
Škofijski ordinariat v Ljubljani je za vse dekanije v škofiji imenoval posebne »or-ganistovske nadzornike«, ki »naj skušajo« — tako jim naroča v posebnem navodilu — »na kakršenkoli način dobiti vpogled v cerkveno glasbene razmere dotične dekanije« ter »naj poročila o tem njemu pošljejo do konca leta 1930.«
Za kamniško dekanijo je bil v to določen pisec teh vrstic.
S sodelovanjem č. duhovščine v dekaniji je sestavil zahtevano poročilo o stanju, kakršno je bilo leta 1930, in ga odposlal na pristojno mesto.
Izrekla se je želja, da bi se to poročilo, primerno in poljudno prirejeno, objavilo na tem mestu, ker je zadeva, ki jo obravnava, vsekako važna in tudi za zgodovino dekanije pomenljiva.
Toliko v pojasnilo.
Splošno je petje in orglanje v vsej dekaniji na sorazmerno zelo visoki stopnji.
Organisti se trudijo po svojih močeh, pevci in pevke sodelujejo požrtvovalno in z veseljem, duhovniki skrbijo zanje in store, kar v danih razmerah morejo, ljudstvo je vneto za lepo petje in si ga zaželi.
Za stanje petja in orglanja vposamez-nih župnijah pa je predvsem merodajno, kateri organisti delujejo, kakšne orgle so jim na razpolago, kako je s pevskimi zbori, kakšno petje se goji, kako se tudi v tem oziru skrbi za izobrazbo in pravi napredek.
I.	Organisti
Leta 1930 so bili tile organisti nastavljeni v dekaniji:
1.	Mazovnik Anton, rojen 7. julija 1902 na Ježici, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1918, uslužben v železničarski pisarni drž. železnic v Ljubljani — v Dobu od 29. decembra 1928.
2.	Flis Jakob, r. 6. junija 1868 v Domžalah, samouk, posestnik in trgovec — v Domžalah od 1. 1896.
3.	Grmovšek Anton, r. 9. marca 1886 na Gozdu, samouk, posestnik — na Gozdu od 1. 1910.
4.	Jerman Pavel, r. 4. maja 1876 na Homcu, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani, cerkovnik in urar — na Homcu od 1. 1921.
5.	Bernot Anton, r. 2. jan. 1863 v Stranjah, se je učil orglanja pri svojem bratu organistu, posestnik — v Ihanu od 1. marca 1930.
vesoljni Cerkvi, nas pa očisti, dvigni in posveti, da bomo tvoji na veke!
Zahvaljen bodi Gospod Bog, naš Stvarnik in Oče in najvišji Vladar, zahvaljen za vse, kar si podelil sveti katoliški Cerkvi, naši duhovni Materi in učiteljici kreposti! — Zahvaljen bodi za vse, kar si podelil našemu slovenskemu rodu!
(Pesem v nevez. besedi. P. Evstahij, OFM>
6.	Heybal Jos., r. 22. maja 1882 v Strass-nitzu na Moravskem, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1903, poučeval zasebno klavir in gosli — v Kamniku od 3. julija 1903.
7.	Fr. Kanizij Fricelj - v frančiškanski cerkvi v Kamniku od 7. sept. 1929. 'r
8.	Plevel Franc, r. 4. maja 1896 v Podgorju, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani »• 1914 — v Radomljah od aprila 1928.
9.	Grkman Janez, r. 5. nov. 1861 v Tu-nicah, samouk —• v Komendi od 29. aprila 1907.
10.	Čadež Terezija, r. 3. okt. 1894 V Kamniku, se je zasebno učila orglanja, sestra g. župnika — v Mekinjah od 1. 1919’
11.	Lipar Peter, r. 5. julija 1884 v Mengšu, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1900, posestnik in župan — v Mengšu od 1. 1900.
12.	Armeni Luka, r. 9. okt. 1871 v Trbovljah, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1891 — v Trzinu od 24. aprila 1930.
13.	Sicherl Josip, r. 4. marca 1860 v Sostrem, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1879, organist v pok. uči iz prijaznosti -— v Grobljah od 1. okt. 1928.
14.	Drolc Franc, 5. avg. 1907 v Motniku, samouk, cerkovnik — v Motniku od 1. 1927'
15.	Humar Franc, r. 25. marca 1905 v Nevljah, obiskoval eno leto orglarsko šolo v Ljubljani — v Nevljah od 1. 1925.
16.	Skok Anton, r. 2. febr. 1855 v Dren-chia (nekd. Beneška Slovenija), samouk, —" na Rovih od 1. 1926.
17.	Šuštar Janez, r. 28. jan. 1902 na Selih, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1. 1922 ■— na Selih od 12. avg. 1927.
18.	Turnšek Franc, r. 5. aprila 1903 v Braslovčah, dovršil Brvarjevo orglarsko šolo v Celju, cerkovnik in mrliški ogled® — v Stranjah od 1. jul. 1927.
19.	Rožič Viljem, šolski upravitelj — v Šmartinu v Tuhinju od 21. nov. 1929.
20.	Šuštar Janez, r. 4. junija 1866 n® Selih, dovršil orglarsko šolo v Ljubljani
v Špitaliču od 1. 1910.
21.	Traven Peregrina, r. 13. sept. 1896 na Mlaki, samoukinja, šivilja — v Tunicah od 1. 1915.
22.	G. župnik Janc Peter — v Vodicah od 1. 1919.
23.	Rosulnik Andrej, samouk — v Sen' ■ kovem turnu.
24.	Brnot Ivana, r. 5. maja 1894 v Zgor’ Palovčah, samoukinja — na Vranji peči-
25.	Hribar Franc, r. 23. sept. 1868 v Tuhinju, dovršil orglarsko šolo v Ljublj®11' 1. 1884, obč. sluga — v Zg. Tuhinju od 26-sept. 1884.
Na Skaručini ni organista. Ob romanjih pride navadno organist s pevci od drugod'
Skupno je bilo v dekaniji 25 organist°v' skih moči, 22 moških, 3 ženske.
Orglarsko šolo jih je dovršilo 11, 1® V Ljubljani, 1 v Celju. Samoukov je bilo 8-
II. Orgle
Oglejmo si jih kar po posameznih nijah in sicer: Kdo je njih mojster,
žup;
Kdaj
80 bile postavljene in koliko registrov in
toanualov imajo.
Dob: Brata Zupan, op. 62, 12 r. 2 m. Domžale: Jenko Franc, 1928, 19 r., 2 m. Prejšnje je postavil 1. 1866 Goršič Franc s ® r-. 1 m. in so sedaj na Rovih.
Gozd: Valentinčič Anton, 1840, 7. r. 1 m. Homec: Bumpel Peter, 1839, popravljene P 1930, 13 r., 2 m., popravljene 1. 1897 in 1931.
Ihan: Bumpel Peter, 1830, 10 r., 1 m. Kamnik (dek. cerkev): Milavec Ivan, 1913, 31 r., 2 m.
Kamnik (franč. cerkev): Goršič Franc, 1877, 22 r., 2 m.
Radomlje: Brata Zupan, 3 r., 1 m. Komenda: Mauracher Jožef, 1899, 17 r.,
2 m.
Mekinje: Nepoznan mojster, 1720, 15 r.,
2 m. pod opatico pl. Gallenberg.
Mengeš: Goršič Franc, 1890, 19 r., 2 m. Trzin: Milavec Ivan, op. 14, 9 r., 1 m. Groblje: velik pedalni harmonij.
Motnik: Bumpel Peter, 1831, 9 r., 1 m., skrajšan pedal.
Nevlje: Brata Zupan, 1890, 8 r., 1 m. Rova: Goršič Franc, 1866 za podružno cerkev na Goričici (Domžale); za Rova po-Pravil in dopolnil Jenko Franc 1929, 7 r.,
1 m.
Sela: Brata Zupan, prenovil Jenko Franc 1929, 14 r., 2 m.
Stranje: Bumpel Peter, 1831, 10 r., 1 m. šmartin v Tuhinju: Bumpel Peter, 1830, 12 r., 1 m.
Špitalič: Naraks Ivan, 1916, 13 r., 2 m. Tuntce: Crisman Franc Ks. 1763 pri uršu-**hkah v Ljubljani, 18 r., 2 m.
Vodice: Jenko Franc, 1931, 27 r., 2 m. Prej od potresa harmonij.
Skaručina: Mojster nepoznan, okrog 1. 1800, 10 r., 1 m. na orglah napis 1895 V. t.
Sinkov Turn: majhen harmonij, ki zadostuje.
Vranja peč: Brata Zupan, 1905, 10 r., 1 bi.
Zgornji Tuhinj: Bumpel Peter, 1834, 14 r ’ 1 m. skrajšan pedal.
Skupno je bilo v vseh cerkvah dekanije 24 orgel in 2 harmonija.
Največ orgel je postavil Bumpel 6, br. ZuP!in 5, Goršič 3, Milavec in Jenko po 2, ^rismsan, Valentinčič, Mauracher, Naraks P° 1, od nepoznanih mojstrov 2.
III.	Zbori
Ro številu pevcev in pevk bi bila raz-vrstitev cerkvenih zborov v dekaniji 1. 1930 Ppkako takale:
1- Radomlje (35); 2. Vodice (32); 3. Dob, Jamnik in Mekinje (24); 4. Mengeš (22);
Homec (20); 6. Groblje (18); 7. Franckam v Kamniku (16); 8. Nevlje in Stražo (15); 9. Domžale, Ihan, Gozd, Komenda, Pitalič in Tunice (12); 10. Motnik in Trzin 11); 11. šmartin v Tuhinju in Zg. Tuhinj H*); 12 Rova (9); 13. Sela in Vranja peč (4)’ ®inkov Turn (6); 15. Skaručina
®kušnjeza petje so imeli v šestnajstih po °Vni;iah re<lno po dvakrat na teden, tudi večkrat, na petih po potrebi in na petih
°b nedeljah.
Pri petih mašah so peli v enajstih cerkvah vedno latinsko, od teh v sedmih strogo liturgično, tudi koralne speve, v sedmih mešano, včasih latinsko, ob največjih praznikih, sicer slovensko, v osmih vedno in izključno slovensko.
Skupno ljudsko petje se je gojilo povsod pri petih litanijah in blagoslovih, v Vodicah in na Vranji peči večkrat tudi pri sv. maši, v Kamniku in Mekinjah zlasti tudi pri šolskih mašah, v Motniku tudi pri skupnih molitvenih urah, v Zg. Tuhinju tudi sicer, ker tam »ljudstvo rado poje«.
IV.	Cerkveni Glasbenik
Za pravi pevski in glasbeni napredek je vsakemu organistu kar najnujneje potrebno izvrstno urejevano strokovno glasilo »Cerkveni Glasbenik«. Z njim in po njem se kar naprej glasbeno uči, napreduje. Sicer
pade v neko samozadovoljstvo s tem, kar se je prej naučil in — zaostane.
V dekaniji je 21 cerkva naročenih nanj in ga tudi v redu plačujejo.
Povsod skrbe, da ga tudi organisti res dobijo v roke.
Na štirih krajih so tudi organisti sami nanj naročeni.
V.	Muzikalije
Povsod jih naročajo in plačujejo cerkve.
Na štirih krajih imajo hranjene v »omari na koru«, sicer drugod.
Inventarne zapisnike imajo v redu.
Tako to skromno poročilo!
In vendar priča tudi ono, kako veliko, eminentno kulturno in vzgojno delo vrši katoliška Cerkev tudi med našim ljudstvom kar naprej in vsepovsod, kjer in kolikor le more!	Fr. Bernik.
Srebrna sv. maša
Č. g. Ivan Primar, Kamnik.
Proslava srebrnomašniškega jubileja preč. g. Ivana Primarja se je vršila na praznik Marijinega rojstva s sledečim sporedom: Na predvečer je cerkveni pevski zbor priredil podoknico, ki je obsegala sledeče pesmice : Pozdrav, Serenada, Večer.
Z okna se je jubilant zahvalil s kratkimi in jedrnatimi besedami za lepo slovensko pesem, ki izraža slovensko čuvstvovanje in miselnost, ki se kaže zlasti v pravem razumevanju slovenskega duhovništva. Živahen aplavz zbranega ljudstva je bil dokaz da je občinstvo besede prav razumelo!
Drugo jutro je daroval g. jubilant srebrno sv. mašo, pri kateri sta asistirala preč. g. Miha Jenko in č. g. p. Evstahij Berlec. Slavnostno pridigo je govoril preč. g. Matej Rihar, ki je tudi pred 25 leti govoril današnjemu slavljencu pri njegovi novi sv. maši.
Popoldne pa je katoliška mladina priredila slavnostno akademijo v Kamniškem domu. Prostrana dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena, kar je v Kamniku malokdaj. Tu so se poklonile razne mladinske organizacije, v katerih je gosp. jubilant dolgo let aktivno deloval. Vrstili so se pozdravi, deklamacije, govori,
petje in igrice. Zlasti je bila ganljiva zadnja točka sporeda: rajanje. Tu je mladina naravnost obsula s cvetjem gospoda jubilanta. Upamo, da je ta proslava dokument prave hvaležnosti in izraz iskrenih simpatij in spoštovanja katoliškega ljudstva slovenskemu mučeniku — svečeniku.
1932 OKTOBER 31 dni
Hrv.= Listopad; Srb.= Oktobar; čeSk.=* ftijen; Polj. = Paždziernik; Rusk. = Oktjabr’
1	s.	Remiglj, škof	
2	N.	20. pb., roženvenska Terezika Det. Jez.	Jan 4, 46-53
3	p.		
4	T.	Frančišek Asiški	
5	s.	Placid in tovariši	
6	c.	Brunon, spoznav.	
7	p.	Kralj. sv. rož. venca	
8	s.	Brigita, Simeon	
9	N.	21. pobinkoštna	Mt 18. 23-35
10	p.	Frančišek Borgia	
11	T.	Aleksander Sauli	
12	s.	Maksimilijan, škof	
13	c.	Edvard, kralj	
14 15	p. s.	Kalist, pap.: Just Terezija Avilska, d.	
16	N.	22. pob. žegnanska	Mt 22, 15-21
17	p.	Margareta M. Alak.	
18	T.	Luka, evangelist	
19	S.	Peter Alkantara	
20	c.	Janez Kancij, sp.	
21	p.	Uršula in tovarišice	
22	S.	Kordula, Fides, m.	
23	N.	23. pobinkoštna	Mt 9. 18-26
24	p.	Rafael, nadangel	
25	T.	Krizant in Darija	
26	s.	Evarist, papež, m.	
27	c.	Frumencij, škof Simon in Juda, ap.	
28	p.		
29	s.	Narcis, škof: Ida	
30 31	N. P.	24. pb.; Krist. Kralj Volbenk, škof	Jan 18, 33-37 Mt 8, 23-27
Kupim
korenine od jesenskega podleska, lepo narezane na liste, posušene in snažne.
Ant. Stergar, Kamnik.
Z našega razgledišča
KAMNIK. Društvo »Kamnik« je ustanovilo dva nova odseka in sicer pevskega in dekliškega. — Fantovski odsek je že pričel 7. rednimi fantovskimi večeri! Dekliški večeri se vrše v četrtkih, fantovski pa v sredah. — Fantovski in dekliški sestanki. Zopet smo pričeli z njimi. Fantje in dekleta poslužite se prilike za Vašo izobrazbo. Za fante so sestanki vsako sredo ob 8 zvečer v društveni sobi Kamniškega doma, za dekleta pa vsak drug četrtek ob 8 zvečer v kaplanijski dvorani. Prihodnji sestanek za dekleta bo torej 6. oktobra. — Sprejem v Mar. vrtec. Lep otroški praznik smo imeli na Vel. šmaren, ker je bil ta dan sprejem v Mar. vrtec. Zjutraj so pristopili člani in članice k skupnemu sv. obhajilu, popoldne pred 2. uro pa so se zbrali v kaplanijski dvorani, od koder je bil slovesen vhod v cerkev. Služba božja je bila namenjena, kar se je videlo iz lepo zasnovanega govora veleč. g. dekana Riharja, otrokom in staršem. Po govoru ie bil sprejem, pri katerem je 27 dečkov in 33 deklic obljubilo zvestobo Mariji. Tako šteje sedaj deški vrtec: 71 članov in dekliški 82 članic. Posebno prisrčno pri tej pobožnosti ie bilo petje otrok. Po sprejemu so bile pete litanije Mat. božje. Daj Bog, da bi ta dan rodil trajnih sadov v dušah nedolžne mladine. — Izleti Marijinih družb. Tudi za pošteno razvedrilo ie bilo preskrbljeno v naših kongregacijah. Dne 12. jun. ie priredila dekl. Mar. družba celodnevni izlet v Celje. Peljali smo se z avtobusom — 36 deklet. — preko lepe tuhinjske doline v zeleno Štajersko, nazaj pa mimo Trojan. Lepo mesto Celje smo si do dobra ogledali nod vodstvom našega voditelja in njegovega prijatelja g. patra Severina iz kapucinskega samostana. Dne 17, julija pa smo imeli poldnevni izlet na Homec mesto običajnega shoda. Prav lepo ie bilo pri naši Materi v liubkem homškem svetišču. Člani in članice Marijinega vrtca pa so imeli dne 4. avg. izlet na šmarno goro — 60 otrok in nekaj odraslih. Gospo-
du župniku Jancu iz Vodic so otroci prav hvaležni, ker jim je tako lepo razkazal in razložil umetnosti šmarnogorske cerkve. Taki izleti — z božjo službo — so poleg poštenega razvedrila velikega pomena tudi v dušnem pogledu.
STRANJE. V Stahovci je umrla v nedeljo, dne 4. sept. ga. Alojzija Prelesnik, dolgoletna gospodinja znane gostilne pri »Korlnu«. Bog ji daj svoj mir! — Suša je pri nas huda; pa pravijo, da smo še lahko zadovoljni, ker je drugod še hujša, živina se je že večidel vrnila s planine. Letos so imeli naši ljudje ondi mlekarno in so dobili za mleko čedne denarce.
MEKINJE. Cerkveni pevski zbor je imel 21. avg. popoldne izlet na Rova. župnik iz Mekinj je imel tam. govor o pomenu ljudskega petja, temu so sledile pete litanije M. b. — Teden nato so priredili »Planinci« (pevski odsek Prosvet. društva v Mekinjah) pevski koncert v tukajšnjem Društvenem domu. Kljub silni vročini je bil koncert izborno obiskan, saj pa je to tudi zaslužil. Pod vodstvom domačina bogoslovca K. Babnika je moški in mešani zbor res dovršeno odpel 18 pesmi. Pa so se tudi zares potrudili pevci in pevke, tako da so nudili vsem krasen umetniški užitek. — Slavnostni govor na Vel. Šmaren je imel g. J. šporn iz Grobelj, na Mali šmaren pa g. p. Gabrijel Cevo iz Zagreba, rodom Kamničan. Splošno je imela župna cerkev med šmarnimi mašami veliko obiskovalcev kakor ie to v smislu starega pregovora: enkrat iti na sv. Višarie ali med šmarnimi mašami trikrat v mekinjsko župno cerkev je pred Bogom eno in isto!!
VODICE. Služba božja v oktobru: Na ra.žnivensko nedeljo ie na Šmarni gori prva služba božja ob 7, drugo duhovno opravilo pa ob 10. V ponedeljek nato pa je ob 7 spominsko opravilo za vse umrle romarje, sv. maša in molitve na grobeh. S tem se zaključujejo za letos redne romarske pobožnosti na Gori. Vendar bo še dokler bo ugodno vreme ob nedeljah in praznikih ob 10 sv. maša s pridigo. — Drugo nedeljo v
oktobru obhajamo farno žegnanje ali pro-ščenje. Ob 10 bo slovesno farno opravilo. Ta dan bo tudi prvikrat gorela elektrika v cerkvi. Ker je bilo letos pri nas že dosti pretepov upam, da bomo ta za nas pomenljivi dan preživeli v strahu božjem brez nesrečnih plesov in veselic. Pri obeh glavnih opravilih bo darovanje za cerkvene potrebe. Nova napeljava elektrike stane velike tisočake, zato se zaveda dobri faran, da je vsakega dolžnost prispevati za Čast božjo. — Novi trije lestenci so pa res krasno delo pasarja Janeza Dernovška iz Ljubljane. Ni bilo mogoče primernejšega za to cervkev kot ti lestenci. Tudi nova svetila na stenah so nekaj edinstvenega. - Dne 28. oktobra na praznik sv. Simona je sveta maša za pokojnega župnika Simona žužka, velikega dobrotnika te cerkve.
SV. TROJICA PRI MORAVČAH. Po rodovini »Raben« se je imenoval tedaj grad, ki so ga gradili na podarjenem posestvu »Rabensberg«. Tako so ga imenovali sprva nemški plemiči. Slovenci pa so ta kraj po svoje imenovali Koprivnik. To ime je bilo skozi stoletja splošno v rabi. o čemur priča stari kronist Valvasor. Graščinski uradi so dosledno pisali Rabensberg: ko so pa te nadomestili 1. 1848. c. kr. uradi, se je to ime pridržalo in staro ime Koprivnik pa izpustilo. Gospodje Rabensbergb Ulrik (1189), Bertold in njegov sin Engel-skalk (1198), ki se imenujejo med pričami-L. 1260. drle 1. nov. se imenujeta zlasti Gebhard iz Limberga (gore) in Bertold pl-Rabensberg v darilni listini, ko je namreč Ulrik, koroški vojvoda in gospod Kranjske, podaril kartuzijanskemu samostanu v Bistri pri Borovnici poleg Vrhnike 48 zemlušČ. Od teh iih ie bilo 5 v Tustaniu in 5 v pa v Sviniah. tudi blizu Moravč (skupai 10) in do katerih sta imenovana plemiča imela pravico in sta se izkazala s tem kot dobrotnika kartuzije v Bistri. Toda tu iu drugod imenovani Rabensbergi prinadeio lahko tudi gradu Ravni breg blizu Celja v Rožni dolini Tpdi Vram’a, peč nad Kamnikom si lasy grad Rabensberg (stein) ime-
Janez Langerholz:
Tz njegovih zapiskov
POVEST. — Nadaljevanje.
Zamislil sem se. Koliko prahu mora biti v moji duši že samo iz dolgih bosenskih let! Nemogoče ga bo izbrisati. In vendar vem, da je moja mati tudi hodila k sv. obhajilu in tudi Robidovo Miciko sem nekaterikrat videl na istem potu. Ali naj se odločim tudi jaz? Rad bi bil pri materi ne samo v grobu, ampak tudi v večnosti. Toda, toda. .. Kje je voz, ki bi prepeljal toliko smeti? Ne, ne, ostanimo raje pri starem.
Mati, mati! Ko bi ti vedela, koliko je tiste dni trpel tvoj sin!
Par noči nisem skoro nič spal. Samo mislil sem in mislil...
Ni bilo izhoda drugod, obrnil sem se spet na sestro Gabrielo. Potožil sem ji svoje skrbi, razodel sem ji strah pred spovednikom:	kako bo
zaropotal nad mano, ko bo zaslišal, kakšna zguba se z njim razgovarja in mu odkriva temna pota svojega življenja. Lažje bi bil odkril svoje blodnje sestri Gabrieli, pa sem se bal, da bi z njimi ne pohujšal tega zlatega bitja.
Sestra Gabriela me ie bodrila, mi ie daiala poguma, in je prevzela nekako Posredovalno vlogo med menoj in med spovednikom. Pod vplivom n iene prepričevalne besede se ie tonil led in bil sem pripravljen na vse.
Po dolgi vrsti bosanskih let in še malo nazai sem snet dosegel spravo z Bogom. Lahko bi bil vriskal in skakal, tako sem bil vesel tiste dni. Zakaj, ne samo nekaj prahu, cele zaloge težke nrsti in debelega kamenja sem odvalil od sebe. In dobra sestra Gabriela ni bila. nič manj vesela, ko je gledala pred seboj svojega rojaka vsega prerojenega in pomlajenega.
Po nekaj tednih sem zapuščal dvakrat ozdravljen sarajevsko bolnico.
Noga je bila spet taka, da sem lahko hodil. Za težka dela seveda ni bila. Na zunaj nisem bil več tak korenjak, kakršen sem bil prej. Pa sem bil vesel, da sem vsaj lahko hodil. Samo takole pred hudim vremenom sem včasih trpel neznosne bolečine. Postal sem kar zanesljiv vremenski prerok. Kadar sem začel tožiti o svojih bolečinah, vselej so kmetje pohiteli z vozovi na polje in na travnike in so bili veseli, da so spravili suhe pridelke pod streho.
Po duši me ni trgalo. Miren sem bil in srečen, samega sebe vesel in sam s seboj zadovoljen, kakor že davno ne. Nikdar ne bom dosti hvaležen vsem tistim, ki so mi pripomogli do dušnega zdravja, od Boga tam gori v nebesih pa na zemlji do blage sestre Gabriele, če bi živei še tudi celih sto let.
Samo ena skrb me je trla, ko so se bližali dnevi, da bo treba v bolnici drugim prepustiti svoj prostor.
Kam z menoj ? Pot do težkega dela mi je zaprta. Lahkega kruha pa tudi ne bom dobil. Prihranjenega nimam nič. Torej . . .
Domov? Na občino? In potem P? številkah, od hiše do hiše, In da bom povsod za priboljšek moral poslušati tisto zoprno pesem: »Kjer si dosedaj hodil, pa še sedaj pojdi! Dokler si bu mlad in krepak, si prodajal svoje moči tujini in si tam zapravljal svoj zaslužek, zdaj pa, ko nisi za nikamori moramo pa mi skrbeti zate.«
O težki časi, ki se mi bližajo! h)a bi jih ne bil nikoli dočakal!
Ko bi vsaj dobil dovoljenje, da smem beračiti po celem okraju. lvc kam lažje bi mi bilo. Umaknil bi ^e zavistnim pogledom domačih, šel D
Leon XIII.: človek in blago
novan. Pa bodisi že kakorkoli glede tega ■mena. Sredi 14. stoletja se plemiči Rabens-bergi ne omenjajo (sploh ne) več. Radi odročnosti so ta grad zapustili in zidali nov dom, kjer stoji danes grad in graščina Krumperk (ta je pod sv. Trojico blizu Doba). Grad Koprivnik pa je docela razpal. Takemu razpadu bi moglo biti krivo tudi to, da so tukajšnji plemiči začeli napadati mimo idoče potnike kot roparji ter da jih je zato zadela roka pravice, vsled česar jim je bil nato tudi še grad porušen.
IHAN. V graščini na Mali Loki zadnji čas vso stavbo temeljito prezidavajo in popravljajo. Postavili so lepo novo prostorno kapelo, tako da bo namenu za duhovne vaje kar mogoče prikladna. Dela bodo, tako hpajo, dovršena v drugi polovici novembra, da se bodo z adventom lahko pričele duhovne vaje za žene in dekleta. — že 31. julija tega leta je g. dr. Ciril Potočnik, škofijski vodja teh duhovnih vaj, blagoslovil glavni kamen kapele ob asistenci hiš-hega duhovnika g. Franca Pavlina in domačega župnika.
Preklic
Podpisana Bone Mariia roj. Pod-bevšek na Rodici s tem obžalujem vse, kar sem govorila o Dimeč Frančiški, nos. hčeri v Loki pri Mengšu. Izjavljam, da je vse neresnično in izmišljeno.
Zahvaljujem se ji za odstop od kaz. Pregona in se zavežem plačati vse stroške za objavo preklica v »Slovencu« in »Našem listu« ter za odvetniške stroške.
Na Rodici, dne 10. sept. 1932.
Bone Marija.
34. »Tole pa se nanaša na bogatine in gospodarje: ne smejo Imeti delavcev /.a sužnje; pravičnost zahteva, da v njih spoštujejo dostojanstvo osebnosti, zlasti ker je poveličana s posebnim znamenjem krščanstva. Koristno delo (rokodelstvo in obrt) ni človeku v sramoto, ampak v čast, bodisi če poslušamo naravno pamet ali krščansko modroslovje, ker nudi pošteno možnost, ohraniti si življenje. Sramotno in nečloveško pa je, če kdo ljudi zlorablja kot blago, za dobiček, ter jih ne ceni višje kakor toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi. Enako je zapovedano, da se je treba ozirati na verske dolžnosti in duševno izobrazbo proletarcev. Zato je dolžnost gospodarjev, da ukrenejo, da more delavec primerno dobo časa posvetiti svojemu verskemu čutu, da se človeka ne sme izpostavljati vabam pokvarjenosti in mikom greha, da se na noben način ne sme odvračati od skrbi za dom in od ljubezni do varčevanja. Istotako se ne sme nalagati človeku več. dela kakor morejo prenesti njegove moči, in ne take vrste dela, ki bi ne bilo v skladij z niegovo starostjo in spolom. Med mnogoštevilnimi dolžnostmi gospodarjev pa se odlikuje ona, da se mora dati vsakemu, kar je pravično. Ros je treba preudariti mnoge stvari, da se pravično določi mera plačila, toda na splošno naj se spominjalo bogatini in gospodarji, da nobeno božie in človeško pravo ne dovoljuje stiskati radi lastne koristi siromakov in ubogih in iz tule bede skušati doseči dobiček. Ogoljufati pa koga za pristojno plačilo, je velik zločin, ki glasno kliče v nebo po maščevalni jezi. »Glejte plačilo delavcev .... ki ste ga vi poneverili, vpije, in niih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum« (Jak 5, 4). Končno naj se bogatini vestno varujejo, da nikakor ne škodujejo prihrankom proletarcev ne s silo ne
z zvijačo ne z obrestnimi prevarami. In sicer to toliko bolj, ker oni niso dovolj zaščiteni pred krivico in nasilnostjo, in je njih imetek toliko bolj nedotakljiv, kolikor manjši je.«
Ostre besede rabi Leon XIII., n. pr. sramotno, nečloveško je, če kdo človeka zlorablja kot blago, za dobiček, ter jih ne ceni višje kakor toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi. Ako pa razmere kot so danes, premotrimo malo bolj od blizu, moramo priznati, da je papeževa obsodba čisto prava.
Vzemimo delavca v industrijskem ali temu podobnem podjetju. Koliko dobi plače? Plača se ravna po liberalnem gospodarskem načelu ponudbe in povpraševanja. Kar se tu imenuje plača, ni samo plača sama zase, ampak je vključena tudi hrana, stanovanje in obleka. Če je ponudba velika, pade plača lahko nizko, da kot plačilo ne ostane niti toliko, kolikor je najbolj potrebno za skromno krano in stanovanje. V takem primeru je delavec na slabšem kot delavna živina ali kakor je bil suženj v prejšnjih časih. Stanovanje delavca je večkrat slabše kot kakega dobro oskrbovanega konja In za hrano ne izda in ne more izdati toliko, kolikor izda gospodar za svojega konja. In takih primerov ni malo. Zato je pa papeževa obsodba čisto prava in tako ravnanje z liudmi vpije po maščevanju Gospodovem, čeprav se dogaja v tako imenovane prosvetljenem dvajsetem stoletiu, ki hoče veljati za človekoljubno stoletje.	x.
Izšel je
MISIJONSKI KOLEDAR 1933
^ieđ ljudi, ki me toliko ne poznajo in tako bi nekam lažje prenašal težo beraške palice in povžival grenkost naprošenega kruha.
viri.
Prehitro sem se postaral.
Tale nesreča v Bosni mi je starost le še pospešila. Moral sem se sprijazniti z beraško palico. Kar zdi se mi, nn rai bo ostala verna tovarišica prav no črnega groba. Počasi se premikam £ njeno pomočjo od vasi do vasi. Za-^nj desna noga noče in noče, da bi bodil tako kakor v nekdanjih dneh.
Naj bo, kakor Bog hoče!
• vv^a(3ar prav težko hodim, si pončem zunaj kje, v samoti in v hladni scnci, miren kotiček, kjer me nobena ®tvar ne more motiti. Tam premiš-Jnjern, tam včasih prebiram te svoje Pomine, včasih v njih kaj popravim, časih jih nadaljujem. Vse to mi je v Vebko tolažbo.
Kadar mi pride na misel življenje v °niači hiši v tistih prvih najbolj mfmh. dneh mojega življenja, takrat sc Padejo na misel tiste besede, ki j, .-Jih v svojih dijaških letih pobijal sam in slišal tudi druge, ki so
3111 Ponavljali:
Da bil bi oač vedno tam gori ostal in čede očetove pasel!
A vrgla usoda nemila me je od doma že v rosni mladosti, in s kupo modrosti pojila me je, še bolj me je s kupo bridkosti. . .
Moj vzor je bil kmet.
Če bi me bil moj oče poslal v kmetijsko šolo, bi bil bolj pravo zadel, kakor da me je rinil v srednje šole, kjer se uče za gospode. Če bi bil predelal kako kmetijsko šolo, ha, to bi bil kmet, to bi bil posestnik, nazadnje celo župan!
Ali moj oče je bil še tistega starega prepričanja, da za kmeta ni treba nobene šole. Samo da zna konja za-preči, gnoj voziti, njivo preorati in drva ceniti, pa je za kmeta kar dosti učen. Pred »študiranim« kmetom je imel največji strah.
Študiran kmet je bil po mnenju mojega očeta lenuh in postopač. Zjutraj spi do milega dne. Ko so drugi že davno pri delu, se on še nekajkrat prav krenko pretegne, se obrne v steno jn potem vnovič zaspi. Ko vstane, hoče imeti dober zajutrek, potem gre malo pogledat, kako posli delajo; domov grede stopi seveda v vaško gostilno in nride opoldne že precej na-treskan domov. Popoldne se pa ista zgodba spet domalega ponovi.
Kadar gre te sorte kmet v mesto, mora biti oblečen seveda kakor gospod, peš ne sme iti, ampak peljati se mora na lahkem zapravljivčku, potem pa mora med gospodo v gostilno in v kavarno, kajpada z dolgo cigaro v ustih. Tam potem modruje in sitnari med gospodo, bere mestne časopise, včasih se morebiti tudi malo pokrega, zvečer pa se vrača pijan domov.
Doma pa posli delajo, kakor hočejo. Leže, če se jim ne ljubi delati. Posestvo peša, zemljo prerašča osat in plevel, živina strada ... vse toliko časa, dokler ne zapoje boben. Potem pa je študiranega kmeta konec. On gre po svetu, družina mogoče z njim, nazadnje pa vsi pricapljajo nazaj in občina jih ima na glavi in gleda, kako bi se jih na lep način odkrižala.
\ To je bil po mnenju mojega očeta študiran kmet. Cel bavbav! In tak bi bil po njegovem mnenju gotovo tudi jaz, če bi bil šel v kmetijsko šolo.
Jaz sem si seveda študiranega kmeta predstavljal malo drugače. Popisal sem ga svoje dni tudi očetu, pa s svojim mnenjem nisem prodrl. To mi je pritrdil, da so to lepe besede, kar govorim, toda on še nobenega takega kmeta ne pozna. Kmet naj dela in gara, to je bila prva in glavna zapoved vse njegovi modrosti.
K petdesetemu godu
Dne 3. avgusta je bilo, ko je šel skozi Ihan častitljivi očak Abraham, potrkal na vrata pri g. župniku in mu povedal, da bo čez nekaj tednov praznoval petdesetič svoj god. To je č. gospod Janez Kepec tudi storil, obdan od čedne družbe svojih duhovnih sobratov. Ko je ihanski župnik zagledal v lepih gorenjskih Cerkljah luč tega sveta, so mu vile rojenice prerokovale, da ne bo kmetoval na cerkljanskih njivah. Zato so ga starši poslali naprej v šole, najprvo v Kranj, potem v Ljubljano, kjer je ravno pred 25 leti dovršil bogoslovne nauke. Prvo brazdo na njivi Gospodovi je zastavil v hriboviti župniji v Selcih na Gorenjskem, kjer je z majhnim presledkom, ki ga je preživel v Stari Loki, deloval skoraj 18 let. Od leta 1925 pa nadaljuje isto delo v Ihanu. Kjer hodi po Gospodovi njivi, gre za njim skrb za lepoto hiše božje, skrb za lepo petje, skrb za vzorno življenje mladine; najbolj so mu pa pri srcu možje in fantje. Stanoviten, dosleden je. Ne odjenja, če tudi precej ne vidi sadov svojega dela. Stanovitne pa podpira Bog. Naj podpira našega Janeza še naprej, naj ga ohrani čvrstega in mladeniško navdušenega, da bo videl še zlatomašni jubilej! Vsi prijatelji mu to želimo.	L.
Duhovnik Gospodov
Vsak krščenec ima duhovniško in kraljevsko čast (I Petr 2, 5). Vsi so udje kraljevega in duhovniškega telesa Jezusa Kristusa, vsi so že zdaj deležni njegove zmage in njegovega kraljevega veličastva; vsi, kateri so bili v krstni uri sprejeti v občestvo svetnikov, so dolžni darovati vsakdanji dar molitve in hvalne daritve, so dolžni v strahu in trepetu delati za svoje zveličanje.
Razen tega splošnega duhovništva je dal Kristus svoji Cerkvi še posebno službo. To duhovniško službo je on pri zadnji večerji izročil apostolom. Tri leta je svoje apostole pripravljal na to službo; slednjič jim da Svetega Duha in moč od zgoraj, da bodo nosilci in posredovalci zveličanja. Kristus sam bo pri njih do konca sveta. Njihova usta so Kristusova usta, on govori po njih. Njihovo delo je Kristusovo delo, on deluje po njih. Njihov blagoslov je Kristusov blagoslov, on blagoslavlja po njih. Kdor nje sprejme, sprejme njega; kdor nje zaničuje, zaničuje njega. Delokrog duhovnika je tako obsežen kakor je obsežna vera, in tak je njegov vpliv. Spoštovanje vere stoji in pade s spoštovanje duhovniškega stanu. Pooblaščen od Boga, stoji duhovnik na življenjski poti kristjana; kot prerok božjih, svetih zakonov, kot glasnik velikih dolžnosti do Boga in do neumrjoče duše, kot zdravnik obdarovan z božjo močjo, da zdravi na duši bolne in jim podeli spet veselje in srečo življenja: stoji kot oče in vodnik, ki skrbi za dragocene duše, kot delivec božjih skrivnosti.
Vse življenjske razmere človeka, njegov vstop na ta svet in ločitev od tod, so pod vplivom duhovnika. Koliko src, s svetom in seboj sprtih src, najde pri njem tolažbo in mir! Vedno so ubogi imenovali duhovnika svojega očeta, žalostni svojega tolažnika, zatirani svojega varuha, obrekovani rešitelja svoje časti in vsi svojega učenika na potu kreposti in svetosti. — Ono občudovanja vredno vzvišenost, ki je mogla zadržati velikega Teodozija pri vratih svetišča, Atilo na potu v Rim, Ludovika XIV. pred oltarjem, ne doseže noben drug stan kot duhovniški.
To je tista čudovita moč, ki zna omehčati trdovratno srce in ga vrniti življenju, moč, ki brezčutnemu bogatinu v razkošni palači odpre roke, da trosi denar v naročje siromaku; moč, katera se ničesar ne boji in vse premaga, ako je treba dušo tolažiti, razsvetliti, rešiti; moč, katera neopazno prodre v vest, da se polasti žalostnih skrivnosti in izruje strasti s korenino nežno, toda krepko; moč, strašna in ljubezniva, dragocen vir, neusahljiv vir sprave, zadoščenja, povračila, pravega kesanja in vsega tega, kar je Bogu za nedolžnostjo najljubše ; moč, katera stoji človeku ob strani že pri zibelki in ga blagoslavlja, in tudi še pri smrtni postelji, ko mu z genljivimi besedami v najnežnejše slovo zakliče: Pojdi, krščanska duša!
Nadnaravne moči ne najdemo nikjer — razen v katoliški Cerkvi.	(Vera in živ.)
0 o“
S
1
p’
sr
S'
'O
1
=
S?
F
p
3
g
p?
c_t.
c
ct;
P
P
P
P
3
3.
pr
H*
OD
čn
p
ch
P
3<
m
I
S
n
p
CK?
a>
UH
to
o
b
-j
i<
E.
ST
to
p
H
3
P’
to
p
M
00
r
t_i.
c
g
ep1.
to
o
»p
to
•<1 <^n On On	ON	On On © On On
® Čn	i£k	bo	bo to © © ©
© 00 00 ^	■^1	to © -I © -J
\© © © O	©	00 00 00 00 00
iso tso h-' o	©	bn © © bo bo
N> K) CO	i—1	© 00 on oo on
I—j h-1 h-* h-j	©	© © © © ©
(NO ISO iso to	to	© © © © ©
to to i—1 ©	©	bn © © bo bo
to © © ON	©	On -j © -J ©
h-j h-' h-1 H-J	©	h-t © © h-J ©
^ ^	©	© © © oo OO
čo bo to to	’©	© © © bn bn
© - i - i oo	•<1	to © © © ©
■+-1 h-J h-i H-'	©	© © © © ©
ON ON ON	ON	(Jv (Jv Jv (Jv
© ba 4^ Ifik	bo	bo to to © ©
H-1 © © On	©	© © oo © oo
H-J h-J	h-1	©	© © © © ©
© © © ©	©	00 00 00 00 oo
io tO f—i ©	©	bn © © oo OO
OTI O0 to 00	©	© © Oo on ©
		
Jarše-Meng Homec Kamnik Kamnik me	Domžale	Ljubljana, gl Ljubljana, go Ježica Črnuče Trzin
S-	^ o	c/}<		“ • •
	F to	
On © On On		© © © © ©
© © h-J to	^ i	bo © © bn bn
OO -J ON ©	•	© © oo to OJ
	©	
•O —n — ]	ON	-4 ^4 00 00 00
to io bo 4^.		bn bn © © ©
On © -J ©	P- ©	© 00 © © to
h—J h-1	’©	© © © © ©
© © © ©	©	bJ bj CJ JJ
©.on © ©	U—i	© to to oo oo
© oo © ©	OO	© to on © ©
© © © ©	©	HJ 1—i (—i © ©
to to to to		oo oo oo oo oo
© '© ‘on bn	h—i	o © © to to
o 0O © ©	o»	© to on © ©
© © © ©	*©	© © © © ©
© © cn on	W 1	On on on On Oi
On on © ©	L—i	© to bo © ©
On 00 on ©	-4	© -4 © On -4
© © © ©	*© v	© © © © ©
—n *~4 — i ■^ i		-4 CO 00 CO 00
io bo oo ©		bn *© © © ©
ON © co to		oo © © OO on
N<
2-
rt
B
b*’
<1
O
N
S
»-S
rt
P-
I
l
r*
I
§
p
MISIJONSKI KOLEDAR 1933 je iz* šel. Dobi se pri poverjenikih. 10 Din*
OTROŠKI
KOTIČEK
PIŠE STRIČEK MATIČEK
Pojdimo spat...
Pojdimo spat, lepe sanje sanjat o božjem kralju o svetem raju.
Mati Marija po raju hodi, milega Jezuščka za ročko vodi.
Pred njima angelčki pojo,
za njima rožice cveto,
nad njima ptički žvrgole
tako lepo,
tako sladko,
da nam presunejo srce.
Anica je ubogala strička Sedel sem v svoji sobici globoko zamišljen v knjigo, ki je ležala pred mano. Baš sem segel po svinčniku, da bi si zapisal beko misel, ki mi je ugajala, ko nekdo Potrka na vrata, in nekaj trenutkov za tem sem že imel v roki šop pisem, ki so dospela na moje ime zadnje tri dni, ko me hi bilo doma.
Oči so mi obstale na velikih, dokaj okroglih, pa vendar nekoliko okornih črkah. — Bral sem: »Prečastiti gospod striček Matiček ... « Bo pa že kaka moja nečakinja, sem si mislil in odprl pismo. Kot navadno sem tudi to pot najprej pogledal na pod-Pis, ki se je glasil: »Vaša Anica, mala haisijonarka«. Nato sem preletel z očmi tu pa tam nekoliko poševne vrste: »Dragi striček! Hvala Vam za prekoristne nauke, ui ste mi jih dali zadnjič. Ne morem Vam Povedati, kako zelo sem srečna, kadar se ravnam po njih. T&ko veselje čutim, ko zbiram žrtvice za misijone, da me kar nekaj sili, da bi tudi drugim razodela svoje ztnagice. Pa tudi v tem sem se premagala. Samo Vam, striček, se drznem razodeti svojo skrivnost. Prosim pa Vas lepo, da toga nikomur ne poveste. — Dosedanje thoje delo za misijone: Imela sem lepo zbirko krasnih podobic, ki sem jih dobila 0(1 g. kateheta, od mamice, največ pa od strica gospoda ... Tako rada sem imela te Podobice kot Ivanček svojega konjička, da se vedno kremži, če mu ga vzame Lojzek, vsak dan sem podobice nanovo pregledala ter preštela in natančno ponovila, kdo mi J6 dal to ali ono. Ko sem se pa včeraj spomnila na Vaše besede, da je treba Jezusa ljubiti bolj ko vse drugo, mi je nenadoma postalo jasno, da moram Jezusa ljubiti tudi bolj kot podobice. Danes zjutraj Pu sem se s težkim srcem odločila, da bom voje drage podobice darovala Jezusu. Pre-®P° škatljico s podobicami sem izročila materi in jo prosila, naj vse skupaj pošlje Ljubljano za misijone. To je bila doslej bju največja žrtev za misijone. Pa tudi amke zbiram v prid ubogim pogančkom. šla11}6 Sem j’b nabrala že 67, jutri pa bom da k sosedovim prosit zanje. Upam, (j., mi Jih bo Ivanka, ki me ima tako rada, kj. b. vsaj 40. Glejte, striček, tako bom v hii«!rem uabrala že skoro 150 znamk za Za 1 . Zelo ste mi priporočali molitev sgjj^Jsijone. Seveda sem tudi molila, pa s6Jn Vam to skoro pozabila povedati, ker Preveč mislila na podobice in na znam-
ke. — še enkrat prosim, striček, da tega niKomur ne poveste, in oprostite, da Vas tako nadlegujem. Anica, mala misijonarka.«
Vedno bolj mi je drhtelo srce, ko sem bral to pisemce. Bog vodi to dušico, je bila moja prva misel. Sam Jezus ji je to navdihnil. Tvoje zmagice, Anica, niso samo 'Tvoje. Jezus Ti jih je pridobil. On Ti je dal moči, da si mogla toliko storiti zanj, ker je hotel na tebi pokazati tudi drugim otroKom, kako naj delajo za misijone. Zato, Anica, ne bodi huda, da sem objavil tvoje pismo.
Mati in hčerka Anica
Neki ženi je umrla hčerka Anica. Mati' od žalosti ni ne pila ne jedla in je tri dni in tri noči jokala. Tretjo noč je mati za-snula. V snu je videla, da je prišla k njej Anica in držala v roki vrček. »Kaj si ti, Anica? In čemu tebi vrček?« — »V ta vrček, mamica, sem nabrala vse tvoje solze. Vidiš, vrček je poln do vrha. Ne plakaj več. Ako boš še plakala za menoj, bodo solze padale čez rob na zemljo in tedaj bo meni težko na onem svetu. Zdaj mi je dobro.« — Mati odslej ni več plakala po hčerki. Srečna je bila, da ji je dobro na onem svetu.	(Kolački.)
Kadar se otrok uči držati žlico Dete moje, primi žlico z desno roko, ne z levico!
Desna roka —*■ prava, leva — potoglava; desna roka — vzgodna, leva je nerodna.
Ali kdor z obema dela, dosti ima pila, jela, zlate kaše, kruha, vina, on i njega vsa družina.
Fran Levstik.
Lončar Matevž (Ribniška)
Nekoč sem šel grabit listje, ko so ravno graščinske kroute (krote, to besedo Ribničani zelo pogostoma rabijo) preganjale zajce. Majhnu čakam, kar se je zajec spustil name.
O pretetu ne bodi. De bi imel ptikšo pri sebi!
Nastavim grablje, že je počilu.
Letim po zajca, pa je stalu pri njem zelena krouta graščinska.
»Zajec je moj«, sem dejal.
Pa je krouta brž name zarežalu: »Kako se ti podstopiš streljat naše zajce ? V kaj-ho s tabo!«
»V kajho ne grem«, sem dejal. »Naj zame vaša kilha: za zajtrk: dobro jutro, za južino: počakaj, za večerjo: lahko noč — ta ktiha je zame pregosposka. Gaspud, rajši odneham od zajca. Jast še vajdel najsem, da so grablje nabite.
Crez nekaj dni je pa prišlo ravno tista krouta krompir desetinit; mi je bilu hranilu zajca, pa mu tudi jast najsem pustil krompirja. Se je pa ujezilu pa je šlu damu.
Drugi dan me pokličejo gnadljivi gaspud v graščino in me z debelim očesom pogledajo. »Ali se res braniš krompirjevo desetino odrajtat?«
»Gnadljivi gaspud, rajs.«
»Zakaj je pa ne daš?«
»Zetu, de ne!«
»Naredi tukaj križ, da se puntaš!«
»V imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, de ne dam!«
»Tukaj na papir naredi križ!«
»Kaj bom na papir dajlal, ko so me oča učili na čelu.«
Vajste, graščina si je zmeraj kaj novega izmislila.
Ankrat so nam bili napovajdali tlako, de smo zemljo vkup nosili z vseh krajev in naredili hrib sredi vrta. Zakaj? Zatu, da so potlej na krib postavili hišico, da so kroute kvartale v nji.
šla sva ankrat z Anzljevim Matijcem iz Jurjove bajte z domi pa sva se vračala taku trudna, da naju najsu kotajle noge več nositi, pa sva se usedla, pred očmi sva imela našo Veliko goro.
»Matevž«, mi pravi Anzljev Matije, »pretetu so imeli opravilu, prajden so vkuh zvljakli to goro.«
»mio?« sem vprašal. »Matijček, ali ne vaja, ua je ves svajt, pa tudi hribe ustvaril ljubi rsog z ano samo besajdo?«
»Tajdi, pajdi«, mi odgovori, »šembrana gospoda je bila napovajdala tlako, pa jih je neumni kmet znosil vkup. Ampak jest jih ne bi, jest bi se puntal.«
»Nu«, sem dejal, »sva že dva, da se puntava zoper graščino.«	(Stiha roba.)
UGANKARJI
šele nekaj tednov tega šolskega leta je begnilo mimo nas, pa je Matiček že začutil, da so njegovi mali prijatelji in prijateljice poprijeli za knjige ter se sprijaznili z »botrom«, ki ga navadno imenujedo pero. Da so nečaki in nečakinje spet odprli ono škatljico, kjer hranijo peresa, sklepa striček iz tega, ker je dobil to pot mnogo zanimivih in ljubkih pisemc za naš kotiček. škoda le, da nam ni v tej številki g. urednik prihranil več prostora, da bi mogli vse objaviti. Zato striček milo prosi vse drage nečake in ljube nečakinje, naj ne zamerijo, če danes ne objavimo njihovih pisem. Vsi pa se smete z gotovostjo zanesti na Matičkovo besedo, ki vam zagotavlja, da pride v prihodnji številki vse zaostalo na vrsto.
Zadnja uganka ni bila težka. To vidi striček iz tega, ker se nekaterim niti vredno ni zdelo, poslati Matičku rešitve. V tem je Matiček drugačnega mnenja in obžaluje, da so nekateri njegovi mali prijatelji tako nekam visoki. Padla pa je stričku še druga misel v glavo. Kaj pa, če morda nečakom in nečakinjam ne ugaja rešitev uganke, ki se glasi: »Pridno se učimo, ker jih to nekoliko opominja k učenju. Ako drži to zadnje, sme Matiček upravičeno sklepati, da so rešivci ugank najmarljivejši učenci in učenke.
16 rešitev uganke je prejel striček. Ena ali dve niso prav do črke natančne, a so še vseeno toliko pravilno rešene, da je striček vseh naslednjih 16 imen zapisal na lističe, ki jih je zvil ter jih vrgel v klobuk; nato pa je poklical... in blagoslovljena roka, ki so jo sam gospod škof mazilili, je prinesla iz klobuka tri listke.
V klobuku je imel striček naslednja imena: Vavpetič Fr., Tunjice; Rebolj Alojzij, Češnjice; Kovač Minka, Domžale; Habjan Cilka, Domžale; Cajhen Lojzka, Domžale; Štefka Hribar, Vir; Pirnat Vinko, Jarše; Marta Arnež, Vir; Mihaelca Stupica, Pod-rečje; Ivanka Bilc, Vir; Slavka Pučko, Vir; Kovač Janko, Domžale; Mici in Pavla Jezernik, Domžale; Kati Andrejka, št. Vid.
Od teh si je sreča izbrala samo tri gospodične oziroma gospodiče, katerim je naklonila nagrado. To so: Rebolj Alojzij, Češnjice; Pirnat Vinko, Jarše; Cajhen Lojzka, Domžale.
dobite v veliki izbiri
blago za moške suknje, za ženske plašče, za moške in ženske obleke, dalje trikotažo, moško perilo ter vse ostalo manufakturno in galanterijsko blago
v trgovini
K SICIII iMlIll.
Prav tam dobite stalno sveže špecerijsko in kolonijalno blago, steklo in porcelan, železo in železnino, cement, premog in drugo po
Zapomnimo si: Tisk je velesila!
...... ""SS instalacije za
razsvetljavo in pogon izvršuje solidno in poceni
FRANC PETERLIN
koncesionirani elektrotehnik
Preserje, p. Radomlje
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniumiiimMiiiniimuiiMiiiiMii
Pri nakupu blaga za obleke
★
IHNN|
se Vam izplača vožnja v Ljubljano,
ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgarnov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah.
★
R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU«
LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo
Tvrdka obstoja že preko 60 let.
			
LEPE TISKOVINE VAM OSKRBI
MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE
*

Dve prednosti
imajo naši izdelki: 1) da so solidni in 2) poceni. Izdelujemo pletenine vseh vrst in modne izdelke.
CILKA ZAJC, stroj, pletenje - Groblje, Društ. dom. P. Domžale.

reg. zadruga z neom, zavezo — v lastni hiši Šutna 22 (blizu postaje)
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vloge, vložene v gotovini po 1. juliju 1932, izplačuje na zahtevo
vsak čas in v polnem znesku