231. številka. Ljubljana, nedeljo 8. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemS« ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za av stro-ogerske dežele za celo leto 1*5 gld., za pol letu 8 gld., za četn leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gici., za četi t leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za čettt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čettt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba" Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Jugoslovansko bojišče.
Ves ta mesec vojska mej Srbi in Turki na Moravskej reki pri Aleksincu in Deligradu miruje. Sovražnik sovražnika gleda, roko na puški. Vojska srbska pod generalom Čer-njajevem se okrepčuje in utvrjujo tudi na levem bregu Mora ve. Tudi Turki, od vseh strani od Srbov obdajeni se utvrjujejo in čakajo. Srbska vojska je srčna in pogumna ter upa, da bode Turke na zadnje vendar le pobila, ker bodo jim zmanjkovalo živeža in streliva ter na konec upehani Turki ne bodo mogli nikjer prodreti. Rusov vedno več prihaja Srbom pomagat. Černjajev je 3. t. m. v Deligradu ogledal novo legijo ruskih koza-kov, ki so s konji k srbskej vojski prišli.
O črnogorskem knezu govore še veduo (to se ve da le Slovanom sovražni), da hoče na svojo pest vojsko končati in s Turki mir skleniti. Mi tega nikdar ne verujemo. S tem bi ou slovansko stvar izdal in sam svojo državico nioralično pred Slovanstvom uničil. Za to je pa on premoder izkazal se dozdaj.
Iz turškega tabora v Nišu se piše, da je turski poveljnik Abdul Kerim zopet novih čet na pomoč pobil. Zdaj stoji v moravskej dolini 120 bataljonov Turkov in 8000 jezdecev Srbom nasproti.
Sicer pa Turki močno zbolevajo. Iz Niša se piše „Pol. Corr.", da iz taborišča pri Aleksincu dovažajo cele kupe boluih vojakov v oliko bolnico, ki je uže prepolna, kakor tudi v provizorične bolnišnico nij mogoče nobenega zbolelega več deti. 3. okt. so več bolnikov morali v daljno Sofijo voziti. Več jih umrje mej vožnjo. Tudi tifus se je v turškej armadi uže pokazal in pričakovati je, da bodo
"~ Listek.
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) (Dalje.)
VII.
Priletni Javorski se črez noč uže iznebi jeze, katero mu je bil razvnel Itastislav, in po tem mu tudi kmalo ublaži se duhtenje na maščevanje. Klubu temu mu misel na mladega doktorja vendar ne more in noče več iz glave. To, kako je on, znanstveno omikani mladenič, možato in navdušeno branil pa podkrepljeval svoje politične nazore, vriva mu marsikako novo premišljevanje, do kakoršuih se ou dosle še nikoli nij bil popel. Kakor toliko njegovih pristrancev, je tudi on do zdaj brez lastnega prevdarka kar po razvpitih, Slovanom sovražnih predsodkih zaničeval vso,
turškej armadi kmalu bolezni hujši sovražnik nego so Srbi.
Rusko-turška vojna.
Močno si prizadevajo diplomati, da bi mir naredili ali vsaj večjih vojsk ognili se. Ali ne bode mogoče. Rusija je sklicala vse reserviste in one vojake, ki so na odpustu bili. Turčija je odbila ponujane mirovne uvete pa pravi da se bode branila do noža. Če uže moramo Evropo pustiti, hočemo jo prej okrvaviti in opustošiti zemljo, na katerej smo bivali, pravijo divjaki turški. In v tej grozovitej pretnji tiči tolikanj strahu za kristijanske Slavjane, ki žive na Turškem in so vedno v nevarnosti, da Muliamedovci črez nje planejo in jih po-koljejo, da zares zasluži velika slovanska Rusija vse (naše in vsacega pravičnega človeka simpatije, da se pripravlja rešit iti brate. Rusija bode marširala, če ue prej na spomlad gotovo in potem je reševanje orijentalnega vprašanja v njenih, v slovanskih rokah.
Kako se bode našo cesarstvo postavilo? V včerajšnjem listu smo razložili, da bi Ma-gjari radi, naj bi se naši regimenti za Turka proti Rusu, za nevernega mohamedana proti svetemu križu borili. Čudno, da strašno je, da more krščansk narod kaj tacega nasveto-vati. Dobro pa je, da Magjari nemajo dosti več kot svojo slepo jezo na našo brate Ruse, kajti zanesljivo se poroča, da grof Andrassv nij druzega dosegel, nego, da je Avstrija Rusiji neutralnost obljubila. Ker se zdaj po večjem celo avstrijski Nemci (in ti gotovo ne iz ljubezni) oglašajo zoper magjarske blodnje in slepostrastno huzarsko politiko, prepričani smemo biti, da če Avstrija do tega pride, da bode v akcijo stopila, našli jo bodemo spomladi v vrstah proti Turčiji, ne pa po magjarskih
kar se tiče imena in prizadevanja slovenskega. Ali pa zdaj ko pretehtava in uvažuje Rasti-slavove besede, katere mu še vedno živo done po ušesih, meni tudi vse bolj in bolj spoznavati, da on nij govoril prašnih marnj, ter da nepristran človek bi njegovim izrekom res ne mogel ugovarjati veljavnega kaj.
Dalje je bil Javorski uže davno tudi opazil, da Itastislav je bil več ko samo prijazen Ljudmili. In to mu je bilo vrlo ljubo in po godu. Z največjo radostjo bi bil videl Ljudmilo njegovo nevesto. Poleg tega je dobro vedel, da tudi ona goji tiho nagnenjo do njega če prav mu ves čas nij še besedice omenila o tem. Nij torej tudi ne motil se, zakaj je ona zadnji čas sem postajala čedalje tožnejša iu zlasti ne o pomenu njenega bledečega pa več- in večkrat rosnega obličja, kar je Itastislav njegovi hiši poslednjikrat obrnil hrbet. Le to trpko stanje Ljudmilino je torej bolelo tudi njega, ker je zelo ljubil svojo bratrauko;
željah za obstanek azijatskega brata, divjaka Turka, borečo se.
Sicer pa tudi mi Avstrijci želimo mini za sebe iu našo vojsko. Vojna je strašna stvar. Stane krvi in denarja. Pri nas je polno revščine, pomankanja denarjev, slabo letino so, kmetijstvo in obrtnijstvo propada. Mir za nas je prekoristen. Torej naj bi Avstrija pustila, da se stvari v orijentu same po sebi na bolje razvijo s pomočjo Rusije. In Prusija menda bode na to delala, da se tak mir ohrani. Mogoče je da Avstrija neutralna ostane. Kajti Bismarkov organ „Nordd. Allg. Ztg.w pravi v zadnjem članku, da položaj nij še tak da bi mir moten bil, „vsaj za zdaj ne bode vojske mej krščanskimi državami." To se pravi, Nemčija prepušča Rusiji vojno zoper Turke, a drugi se ne bodo vmešavali.
Kitajci in Angleži.
Angleži imajo poleg Rusov in vseh, kateri žele, da bi se orijentalno in slovansko vprašanje po pravici rešilo, še druzega sovražnika, na katerega bi se bili uže gotovo spravili v vojsko, ko bi jih orijentalne zapletke no zadrževale, to so Kitajci. Prepir mej Anglijo in mej Kino je 'pa prosto ta, da Kitajec Angležu brani vstop v svoje „nebesko kraljestvo," in mu celo kolikor more brani in ovira vstop v kitajske obmorske luke. Tako Angleži s Kitajem ne morejo trgovati, to jih jezi, za to hočejo Kitajce kaznovati in z mečem pridobiti si pravico. Jezi pa to ponosne Angleže tem bolj ker drugi narodi, Francozi, Rusi itd. smejo v notranjest Kitoje, le Angležem se pot ovira. Ruski inženirji z ruskimi vojaki smejo skozi Kitajsko hoditi, ko iščejo najboljših trgovinskih potov, Angleži pa ne. — Zato se pa Kitajci na boj pripravljajo in — kar je naj-
ali tolažiti jo si ne upa, ker mu očita vest, da zlasti on je kriv njenega tihega trpljenja.
Po vsem tem jame Javorski kesati se, da je le zaradi njemu nasprotnega mnenja političnega tako zelo žalil Rastislava, sicer vrlega in duhovito izobraženega mladeniča, ki je to-likrat bil mu na najboljše zabavo, in po katerem je obetal si tudi še dokaj upanja iu sreče za ljubljeno Ljudmilo.
Tako poteče štirinajst dni, žalostnih pri Javorskem.
Po tem časi jo Rastislav zopet vrnil se v Bs*. Na potovanji je tudi njemu deloma ublažil se razdraženi duh naprem Javorskega hiši. Proti Javorskemu samemu pač nij še spremenil svoje misli , ali proti Ljudmili —? Ljubil jo je s6 srcem in pametjo uže, ko nij bil še prepričan njene nasprotne ljubezni. Koliko bolj še je ljubil jo potem, ko mu je ona tako milo odkrila svojo ljubezen. Kako bi bila torej le malodnevua odsoduost od nje
bolj čudno — od angleških fabrikantov kupujejo orožje, ladije itd.
Politični razgled.
7Yotrt&iiJ<» AeJcele.
V Ljubljani 7. oktobra.
Grof Wiv9i*t je bil na Dunaji, pa je 6. t. m. zopet v London odpotoval. Gotovo da je delal v protiruskeni smislu. Vendar veliko upliva na dvoru, kjer bode odločitev, hvala bogu da mož nema.
V «//*»»-*A#»m zboru je finančni minister predložil proračun za leto 1877, kateri kaže 15 rmlijonov deficita. (Potem pa še „Pesti Napio" se sabljo rožlja!)
Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacije zarad vzhodnjega vprašanja in rekel da je ogersko ministerstvo t soglasji z An-drassvjevo politiko, katera gre na ohranjenje miru a tako, da lastni interesi v škodo ne pridejo, ter da se osoda narodom v Turčiji zboljša.
Vi»u J«' drž»m
Iz M*ete.»'b»tt'fin se poroča: Vsi re-servistiin vojaški odpust ni ki 80 k vojski sk licani.
Iz €Ut rif/ritft«* se poroča, da je angleški poslanik 5. okt. izročil sultanu svojo poverjenico in je imel z ministrom vnanjega privatno avdijenco.
#W»f»f©#J»« ja odbila, da bi ona začela vabiti velesile na kongres, ali izjavila se je, da je pripravljena k vsacemu koraku pristopiti, ki bi navajal do mira.
sinfjtaŠK« vlada odbija predlog, naj bi vse evropske flote s tem naredile „demonstracijo" proti Turčiji, da se v Carigradu zbero in z navzočnostjo svojih kanonov prisilijo turško vlado k bolj mehkim pogodbam.
Iz 0j**»nIitn u se poroča, da diplomacija zdaj zopet vse kriplje nateza, da bi dosegla premirje za jeden mesec, da bi mej tem časom mir naredila.
I)op
INI.
Is Rusije 2. okt. [Izv. dop.] (Dve besedi o sedanjem ruskem narodu.) „Je li treba govoriti o kmetih posebno, o narodu v tesnem pomenu besede, o ljudeh, nei-majočih svoje besede, svoje volje več ko 200 let? Ne, o narodu govoriti nij treba, za njega govorijo njegova dela. Ta narod, kateri rado-voljno postopa v nezavidno vojaško službo, kateri odpravil bi se na krvavo polje v tisočih, če bi mu bilo mogoče; ubogi polulačni delavci, mali trgovci i trgovske s kapejčnim tovarom, oddajoči poslednjo kopejko v prid Slavjanoin,  vsi ti glasno pričajo, da Še
žive potemci Mininih, novgorodske dobrovoljne družine, da še žive potemci velikanov pobivših Tartare, Lshe, pobivših vsa horde, napadavše na Rusijo i pribojevavših si svobodo.
Ime 0 ernjajeva, obdano z oreolom slave i bezkoristja, lepi j oni Komarovih. Šin-kovskih, Šarapovih, Izmajlovih i druzih, ruskih oficirov, borečih se za južnega brata, padli Rajevski, Kirijevi, Dimitrijevi In drugi, stotine častnikov in uradnikov, pustivših ženo, dete, familijo, šedših in še idočih na smrt, na muko, pod ostrupele krogle, pod nože Čerkezov, Baši-bozukov, Angličanov itd. dokazali so vidno, da v Rusiji še nijso izginoli potomci Požarskih, Skopinih, Hmelnickih, Dolgorukovih, Šere-metjevih; ne izginoli še potomci istih bojarov, kateri so premagali pol sveta, katerih zmago-nosni kriki so razdavali se v Aziji in Evropi, mej Oceanom in Atlantom, mej večnim ledom in piramidami.
No razred, kateri sostoji iz dela ruskeg? obrazovanega naroda, uže nema v sebi tako splošnega srda, kakor prost narod. Dolga ti-hota, dolgi tisk discipline, carstvovavše po vsej Rusiji, posebno pa v tem razredu, imel je na njega silni vpliv, in je oslabil v njem silo tvrdost, katera je narodu hranila čuvstvo državljanstva. Je del v obrazovanem razredu, kateri gleda na vse zajave prostega naroda z nekakim nasmehom, če ne sovraštvom.
Ta del obrazovanega razreda družbe od jeze piše na klike naroda, na stotine prostovoljcev, naglasne klike radosti, navdušenosti in tvrde volje naroda, pomagati trpečim so-bratora. To so vam ljudi discipline, privajeni samo na vsklike vojakov, s katerimi oni morajo odgovarjati svojim načelnikom, vsklike po komandi ; dalje, oni navajeni misliti, da i služiti more se samo na komando v raznih polkih, v raznih pisarnah In tako so tem ljudem vse izjave volje in navdušenost naroda „brezumno vpitje bezumcev", ali kar je še žalo stneje, prestopljenje discipline, prestopljenje bla gočinja, prestopljenje reda, jedva li ne vstaja. Ta klasa hvala bogu nij mnogobrojna in jo sovraži in prezira vse, kar ljubi domovino, kar ljubi slovansko Rusijo.
No zavsein izginola je iz hrabre ruske družine druga klasa. Kje so potomci kupcev, moskovskih gostov, kateri bili bi pripravljen založiti vse svoje imetje, svoje žene, svoje otroke za obrano domovine, vere, bratov? kje so potomci kupcev, kateri so vrgli svoje ma
gacine, napolnene z dragocenim tovarom, da bi postopili v družino hrabrecev Minina, Danskega ; kupcev, kateri so žgali svoje domovje, svoje imenje, da bi pa ne dali vragu ? Zastonj boste jih iskali: večji del je na njihovo mesto stopila kopija, ili resničneje parodija tolstega samoljubja, razuzdanega francoskega buržoa, kateri zmerja um, talent, zaslugo po količestvu rubljev v svojem žepu, kateremu je vera — žep polni denarja, državljanstvo — goljufija za denar, ljubezen — ženska — blodnica."
To vam je pošteno, odkrito, objektivno pisanje, sodba izrečena v Moskovskih „Sovre-mennih Izvestjah" o sedanjem gibanji ruskega naroda v prid slovanstva. Da, iz tega vidno, ka imamo svoj način, svoje paralele, pokazati radost in gnjev nad svojim narodom, ka nam nij treba ni "VVagnera, ni Bavrentha, ni „nemških medvedovih kož" ni primitivnih do-vtipov na „šarpijo slovansko," da bi pokazali Iskreno sočuvstvo Srbom. F. M. Št.
Domače stvari.
— (Iz Hrvatskega Primorja), iz Kraljevice se „Slovenskemu Narodu" 7. okt. brzojavlja: Saborskim zastupnikom izabran je danas ovdje narodni opozicijonalac Niko Polić jednoglasno. (To nas veseli. V hrvatskem saboru zares treba — Slovanov, in g. Polić čujemo, da je poleg Hrvata tudi Slovan.)
— (Drž. poslanec dr. Vošnjak) je denes Ljubljano zapustil in se podal skozi svoj volilni okraj na slovenskem Štajerskem na Dunaj, kjer ostane za ves čas zborovanja državnega zbora.
— (Ljubljanski kazi nar j i) so imel predvčeranjem svoj politični shod v kazini in poslanec njihove stranke, g. dr. Schaffer je govoril in obetal, kako bode glasoval v državnem zboru glede nagodbe z Ogersko. Poskušal je nekaj govoriti celo g. A. Dreo. Tudi g. Lukman je govoril. Mi kritikovati tega shoda in teh govorov ne smemo, ker se konfiskacije bojimo. Ali kadar pride čas in — glasovanje v državnem zboru, utegne uže prilika biti, da bode mogoče besedo ziniti o tem kaj se obeta in kaj se stori.
— (Ljubljansko mestne svetoval s t vo) se bode z deputacijo pod županovim vodstvom poslovilo od vojaškega poveljnika fini. Pttrkerja, pred njegovim odhodom na Hrvatsko.
mogla udušiti mu tako ukoreninjen čut? Da, pa zdaj, ko je tako hudo maščeval se nad njo, ko je tako neznano ona trpela zavoljo njega, zdaj je tudi njemu orahljalo se srce. Naj-menj zalega jej noče več. Narobe, smili se mu in ljubi jo, kakor še nikoli! Silno rad bi bil tudi take svoje čute naznanil Ljudmili. Le spomin na to, kako je ona poprej mrzlo in in skoraj zaničevaje prezirala njegovo ljubezen, kakor tudi misel na razpor z njenim stricem: to dvoje mu še in še zadržuje odločbo, da bi češ kakor skesan grešnik pribežal v hišo Ja-vorskega.
Prijeten sabotin popoludan je bil prve dni listopada. Javorski je se svojo bratranko Ljudmilo sprehajaj se zunaj Bs*. po priljubljeni mu zaloki. Žalujoči jesenski obraz, sah-neča priroda in zlasti pred kratkim pretekli dogodki močno teže obema na srce, da vsak njun pogovor, kmalo opeša. Tako dosežeta skoro uže znano nam brv črez potok.
Tu Javorski obstoji.   Po kratkem zami
šljenji obrne se na jedenkrat proti bratranki: in preprijazno vpraša: i
„Ljudmila! po pravici mi povej, kaj meniš ti o mladem doktorji Rastislavu?"
Ljudmila se nekaj prestraši. Zazdi seji namreč, da stric jej zato stavi tako nepričakovano vprašanje ker sluti pač predmet njenega nepreslednega tajnega premišljevanja. Malosrčno torej pravi:
„Zakaj me vprašate to, stric?"
„1 nu, ker menim, da ti ljubiš mladega doktorja."
„0 stric —!w izgovori ona samo pa bojazljivo povesi oči proti tlem.
„0 brez strahu mi lehko poveš odkritosrčno. Ne smeš misliti, da ti hočem očitati kaj. Jaz sam moram spoznati, da Rastislav je po vsem, kar se tiče njegovih telesnih prednost, dušnih zmožnost in njegovega značaja, meni celo všeč. On je čverst mladenič, preugoden v družbovanji, bistroumen in visoko izobražen.   Po tem vsem menim,  da njega
čaka še častna prihodnjo st. Tudi, kar se tiče političnega 'prepričanja njegovega, ne bi jaz pa zdaj imel tolikanj zoper njega. S kratka, jaz stoprv zdaj prav spoznavam tega mladega gospoda vrednost in ne morem si kaj, da ne bi cenil ga visoko."
Kakor rosa na zveneno cvetlico, tako je vsaka teh njegovih besedi dobrodejno-blažeče padala Ljudmili na srce. Tiha radost nove vskaljene nade jej milo igra v očeh in na obrazi.
„Zato," nadaljuje Javorski „poveš mi brez skrbi, Ljudmila: je-li ljubiš Rastislava, ali ne?"
„Dragi stric — jaz ne morem drugač — ljubim ga!" reče ona po kratkem premolku in zorno teli v lica.
Kratek molk nastane. Javorski baš zopet zine, da bi spregovoril, pa beseda mu zastane na jeziku. Zagledal je namreč sprehajalca onkraj brvi bližati se jima. Precej spozna Rastislava.
„Na zdravje!  gospod doktor!" zakliče
— (Brands tii t ter) je v ječi zbolel in -tifus dobil, pravijo dunajski listi.
— (Poslanec S e i d 1) pa še zmirom misli, da nij toliko čuden mož postal, da bi moral mandat položiti !
— (Iz Hrvatske) se piše BS1." Čim *bolj se približuje iztočno vprašanje svojemu koncu, tem manje se ozira svet na Hrvatsko, ki bi bila morda z odločnejšim ravnanjem gotovo bolj uvažena nego je sedaj. Kako žalostno je za nas Jugoslovane, da se tako imenitna korporacija, kakor je hrvatski sabor, niti zmeniti ne smo o važnjem dogodjaju na jugu, ampak da se razida tako tiho, kakor da ga niti ni bilo. V svojem krilu hrani hrvatska zemlja tisoč in tisoč beguncev, katere mora preživiti, kajti težko je od lakote umreti. Ali od kod pomoči, ko so ;jim še te krajcarje odvzeli, katere jim je s početka vlada dajala, v celej zemlji pa je letos sploh slaba letina? In nobeden se zato ne zmeni. — A žalostna raja naj pogine, vsaj tako želi magjar ter prepoveduje celo, da se zanje kedo oglasi. Hrvati so popustljivi, zatorej jim drugi zapovedujejo, oni preveč ubogajo, zatorej se odstranjujo od Slovanstva.
— (Popisovanje konj) mestnega okraja ljubljanskega se bo vršilo 12. t. m. na somenjskem zdaj Cesar-Jožefovem trgu. Konji mestni in iz kapucinskega predmestja pridejo na vrsto ob 8. uri, iz šenpeterskega predmestja in s Poljan ob 9. uri, iz Gradišča, Kra-kovega, Trnovega, Karlovškega predmestja in iz Kurje vasi pa ob 11. uri. Posestniki naj pridejo ob pravem času se svojo živino, da ne bo kakšne zmešnjavo.
Razne vesti.
* (Dve štipendiji) po 200 goldinarjev ste razpisani za učence kmetijske sadje- in vinorejske šole v Feldsbergu na spodnjem Avstrijskem. Pogoji so: 1. Prosilec mora kot redni učenec v omenjeno šolo uže sprejet in Avstrijanec biti, 2. Izkaz dobrega napredovanja v prejšnih Študijah, 3. Priložiti se mora krstni list. Prošnja se mora vložiti do 5, oktobra pri ravnateljstvu omenjene šole. Želeti bi bilo, da bi se za te štipendiji tudi Slovenci oglasili.
* (Žitni pridelki) v našej carevini, kar jih za prodaj ostaja: pšenice 4 milijone hektolitrov; reži prav malo; ječmena 5. milijonov; ovsa 7—8 milijonov hektolitrov.
* (S amo umor na železnici) Iz Ljub-nega se piše: Hči neke tukajšnje vdove, mlado, lepo dekle, imela je več časa z loko-
motivnim kurjačem ljubezensko razmero. Ta pa je razen za to zvezo in za obilno, trudno delo imel še za druge reči dosta časa. Deklica vsaj je vedno sumila, da jej ta mož nij popolno odkritosrčno vdan, akoravno ga je ona iz celega srca ljubila. Ko se je o gotovosti te sumnje prepričala bila, sklenila je svojemu življenju narediti silovit konec. Oni, ki ji je zdrobil srce, naj bi jej zmlinčil tudi drugo truplo, 2. oktobra je imel kurjač službo, na vlaku ki pelje od Brucka v Ljubno. Nekaj minut pred Ljubnom zagledata mašinski vodja in kurjač dekle, ki se je gotovo v samoumor nem namenu vlegla preko tira. Vsa znamenja, vse zaviranje je bilo zastonj. Voz se nij dal več vstaviti. Tako je ta kurjaški Don Juan peljal se črez žrtvo svoje nezvestobe. Dekle je ležala na onoj strani, kjer je po navadi kurjač stal. Truplo je bilo mej tiri, glava pa je Črez visela, da so jo kolesa popolnem ločila od života. Zraven je ležal košek, v njem pa dnevna knjižica pa listek, na katerem so bile zapisane besede: „Srmt se bližal1*
Javna zahvala.
Prejel Bera od slavnega odbora p. n. gg. keg-Ijavcov v čitalnici 120 gld. za razdelitev mej našti uboge pogorel.'©, in štejem si v dolžnost najtoplejšo zalivalo vsim dobrotnikom v imenu pogo-relcev izreči.
V Logatcu 3. okt. 1876.
Matej Markič, župn:k.
Dunajska borza 7. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      65 g'd. 50 kr.
Enotni drž. do'g v srebru 68 60
1860 drž. po boj i lo 111   , 20
Akcije narodne banke 848   , —
Kredi i ne akcije 152   , 70
London .... 123 —
Napol. 9    . 84 V,
C. k. cekini      ......    5   , 90
Srebro .102 25
Zobni zdravnik
dr. Tanzer,
docent zobozdravljenja na univerzi v (Jradci,
bodo od bodoSaga tedna počenši v Ljubljani, hotel Elefant sobna št 35 in 36 nad h s .iuii vratami, II. nadstropje svojo
joboztane in zoliotehničiie ordinacije"
obdržaval, in sicer natančno skozi 14 dni.
Onim p. n. pacijentom, ki se neviđeni v kak >j hotelnoj sobi hočejo dati ordinirati in operirati, postreže se po želji, ako se prej pri hišini oglasijo.
Dr. Tanzerjevi c. kr. priv. sobni preparati: AiitiMcptikon — iiNtna vo«la, flašica 1 gld, velika Skal ulja zobnega prahu 1 gld. doza zobne pasto HO kr., in paketek paste po 30 kr., — vse to se dobiva i pri njem i pri gospodu Mahru in Bir-schitzu. (312)
Služba podučitelja
oziroma
podučit eljice
na narodnej dvarazrednej šoli v Vidmu na spodnjem Štajerskem z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje, in g. prosilci ali prosilke naj prošnje do m. oktobra 1H7(\ krajnemu šolskemu svetu v Vidmu pošljejo.
Okrajni šolski svet v Brežicah,
21. septembra 187G. (296—3) Predsednik: .¥<*sok.
Dobijo se tudi dobre instrukcije v Vidmu in Krškem.
Izurjen, trezen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen
dobi takoj službo pri (302—'J)
Dr. Gvido Srebre,
advokatu v Brežicah.
Aiiatherinovci ustna voda in zobni prašek
izdeljuje (itahfiel M*irt't*lt,  Ukar  na du-najskej cesti v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čišćenje ust. * 1 škatljica zobnega praška       .      .   40 kr. W 1 steklenica ustne vode     .      .      .   60 kr. m
(■•3--J5) r
S
O)
-^3 pO
Rabi se uže več ko
I1 > milijonov komadov.
4'rvM. 150 CaMtulli priznanj.
er>
3* m
OB «
Na Kr anjskem jedina zaloga |
pri        (174—10) so
Franju Detterju, P
glavni trg, Št. 1G8 v Ljubljani.
stopajočemu na brv. „No. kako ste kaj opravili svoj posel?"
Itastislav meneč, da Javorski hoče podražiti ga, odvrne hitro zavestno: „Najboljše ! Imeti moremo upanje, da vsi naši kandidatje bodo izvoljeni."
„Tedaj vam čestitam na tako povoljni vspeh, čestitam !"
nO naj nam čestitajo ali ne naši sovražniki, to nas malo briga. Mi izpolnujemo svojo sveto dolžnost," odreže Rastislav naglo.
„1 kdo vam pa pravi, da mi — da jaz sem nasprotnik vaš? Menim, da po dejanji Še ne morete imeti tega prepričanja o meni," pravi Javorski prihajaje prijaznejši.
„No če je tako — če ste tako hvalevredno premenili svoje politično mišljenje, gospod Javorski, bilo bi mi zanimivo to slišati," odgovori Rastislav zadovoljno začuden.
„liad vam hočem to razložiti, ako blagovolite do trga nama delati druščino.
Rastislav mu na to nepričakovano pova-
bilo iz m a rs i kakih vzrokov rad vstreže po želji. S posebim zanimanjem posluša, kaj pripoveduje Javorski, da je tako hitro prenag-nilo ga spoznavati se k slovensko-narodnim nazorom političnim. Sodeč po njegovih ravnili in skoraj navdušenih besedah za narodno reč mu po polnem verjame njegovo spreobrnitev, če tudi no izpoznava še njenega pravega povoda. Ali nad tem se ne izpodtekuje. Vesel in zadovoljen pravi:
„No če je vam, gospod Javorski možata resnica s takimi mislimi, potlej bodeva zopet osobna prijatelja, če tudi sva do denes bila politična protivnika," rekoč mu seže v roko, kakor na spravo.
„Gotovo teh misli sem zdaj, in tacega mnenja tudi vedno ostanem. Saj svojega lastnega prepričanja prav za prav nijsem imel še dozdaj. Govoril sem za druzimi. Stoprv vi ste napeljali me, da sem sam jel politično misliti in soditi," pravi Javorski.
„To me zelo veseli, to mi je na veliko
zadostenje, da sem takega moža pridobil na narodno stran," meni Rastislav in rad pusti roko, katero mu Javorski povšečno potresa.
Po tem razgovoru, katerega je Ljudmila posebno pazljivo poslušala na svojo preveliko radost, obrne se Rastislav proti njej in prijazno povpraša:
„ Gospodična Ljudmila ! Kako sto pa vi preživeli ta čas, kar se nijsmo več videli?"
„E, malo dolgočasno, menim," pravi Javorski, ko ona brž ne izpregovori.
„Pač mogoče v tem časi jesenskem. Tudi jaz sam nijsem bil pravega vedrega duha, pa motil me je moj posel. Upam, da pridemo po zdaj na stari red, zlasti če bode gospodična pri volji —"
„To je le na vas, gospod doktor, verjemite ! če bodete blagovolili po svojej nekdanji, prijazni navadi skazavati nama Čast se svojim obiskovanjem — midva bodeva vsaki čas vesela vas," zagotavlja Javorski.
(Konec prih.)
04^864
To!«*!.
6. oktobra:
ZTirt»pt». Prager iz Lipnice. — Detela iz Ti žica. — Fchmidt iz Dunaja. — Zoreč iz Novega mesta. — Polak iz Gradca. — br. Pil at iz Benetk. — grof Palavačini iz Berlina.
Gostilna v najem.
Ena dobra gostilna v rmlariji ISr/.linac na Hrvatskem so oddaje,   Pridružena je tudi mesarija in pekarija.
Odgovarja v tem gospod redaktor M U11 e r v gospodskih ulicah v Ljubljani. (307—2)
Štev. 68/L. o.
Naznanilo.
Podpisanemu likvidacijskemu odboru je občni zbor delničarjev „prve zavarovalne banke Nlovenije" v likvidaciji dne 88, sep-
tembra t. 1. prosto prodajo bankinega nepremakljivega posestva zanka al.
Vsled tega se bode v prvej vrsti prodala bankina hiša št. 24, tik zvezdnega drevoreda v Ljubljani, ki obstoji iz dveh nadstropij in je v najboljšem stanji, ker je bila pred malo leti lično popravljena; tistim, ki jo kupiti žele, so to s tem pristavkora naznani, da svoje dotične ponudbe v prvem nadstropji omenjene hišo skrajno do tli. olclol>i*n t. 1. oddajo, kjer lahko tudi v vseh teh zadevah natančneje poizvedo.
V L j u bij an i , dno 2. oktobra 1876. (304—2)
X-iilrTrid.a,cI3slrI od/bor „prve občne zavarovalne banke Slovenije" v Ljubljani.
Za vsako gospodinjstvo
■M priporočamo za zimski čas ■■■
* „„„rečc-o nizko c0„„   5   gjfl.  5Q »'"^^od" ^
6 pravih karlsbadskih porcolanovih
podstavkov. 6 čajevih žlic iz britanskega srebra. 1 lepo škatljo za sladkor z veksirnim
zaklopom. 1 britanske klešče za sladkor.
1 praktično čajevo cedilo.
2 krasna salonska svečnika iz bronza s figurami.
Vsi tukaj navedeni povso lepi in praktični predmeti stanejo akup le 5 5<> kr. av. velj. in se dobivajo iz novo odprtega veli-
keita prodajallMca (301—2)
Blati & Kanu,
Dimu), meglo, lla1>cnber|gert*lraiiBe nt. 1. _
■E1H Zavijanje zastonj.   Pošiljatov proti kasi ali povzetju.
1 lepo potrolejevo lampo z varnostnim gorivom.
1 aparat za čaj kuhati, s katerim se v 2 minutah naredi najboljši čaj.
1 pravi karlbadBki porcelanov vrč za čaj.
6 pravih karlsbadskih porcelanovih skudelic za čaj.
Zvezda . 6.
(311-1)
- G,sf.8rB Karel Tambornino, zi
* juvelir, zlatar In srebrar,
+ si dovoljuje opozoriti svojo p. n. naročnike, da je ravnokar iz najbolj
♦ renomiranih tovarn domačih in inostranih dobii najmodernejšo  reči v
! juvelih, zlatem in srebrnem blagu.
□
Telegram
Gospodu Franju Detterju
v LJubljani.
Iz Filadelfije smo dobili sledečo depešo:
„Največja konteni jalna cena se je priznala šivalnim strojem fabrike Singer-Manuiakturing Co."
Tke SinjBr-Mantfactnrlng Co, Dunaj.
>±±±£±±±±±±±±±±±±±±±±±±l
(309)
Opozorjenj e.
Čast. mi je p. n. občinstvu naznanjati, da sem k svojemu poslovanju se divalniml iiiadlnami napravd še
mehanično delavnico,
in da vse dotične reparaturc, očiščenja itd. najbolje in prav ceno oskrbujem. (305—2)
V fjjiihljtitii poti Ti'tMMČtt 2.
IDetter.
Lieitacija.
\Z£. oktobru lJ^T^O bode se na graščini SchernbiUhel pri (Jemšenika blizu Doba, zadnja pošta Vir, dobrovo'jno po dražbi prodalo: t* krav, '2 vožnja konja, 1 Žrebe, več gospodarstvenih in drugih orodij, izmej teh posebno dobra ročna mlatilnioa, eden na pol in eden popolnem pokrit voz, zbirka mizarskih orodij in citronova drevesa. (310—2)
Cos.
kralj.
(292—3)
dvomi puškar
Ivan M. Erhart,
v TluralMini
priporoča svojo zalogo za darila o lio-
žiču in novem letu. Puške dvoeevke od spredaj
za nabijati iz železa od . gl. 11— 15 Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota)
od
16— 30 20—200 35 —/50 5— 18 2.40 kr. 1.20
Lefauohenjc (lefoSe) od Lencaster (Umkaster) od (tevolverje od . . . Pištole dvocevke . . , „ enocevne ... Vedno se tudi nahajajo v zalogi vsakovrstni patroni in drugi predmeti za lovce.
Popravljanje se izvršuje naglo in prav i>o nizkej ceni.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi
na Kranjskem
M. Neumann-a v Ljubljani,
liii k m a n-o v a liisa.
priporoča za sedanjo sezono v liajvcčjcj Izhirkl:
Popolne jesenske oprave .......	od		20,	24	do	40
Zimske Sllknje, s klotom ali snovno podlago Suknje za lOV, iz klobučine ali lodna, podložene	n	n	18,	25	n	50
	n	n	7,	9	n	IG
Plašči za pot, iz snovi in lodna, podloženi	n	n	12,	16	n	30
Menčikovi, iz snovi in lodna, podloženi      . .	n	n	15,	18	n	40
Mestni kožuhi, z bizamovo podlago, podloženi	n	n	GO,	70	n	80
Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, podloženi	n	n	45,	55	n	100
Kožuhi za na lOV, z belimi jagnjetovimi kožami,						
	n	r>	16,	18	n	25
	n	n		12 12	n	18
	r	n	9,		n	25
©Meke za, dečke in otroke
za vsako starost, po čudno nizkih cenah.
N a j nov e j še in  n a j e I e g a n i n e j š e
* W^ v konfekciji za dame
Tt po dunajskej in pariškej modi. csis-i)
lzdatelj m urednik Josip Jurcic
Lastmua in tisk aNarodne tiskarne".
16477924