v gotovini UdIHL štev. Z15 V LiDMioni, u peteh ZO. septembra 19Z9. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemS nedelje in praznike. — Ineerati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. In vratni davek posebej. velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. _ SaS© telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. >Slovenski Narod* Krvav obračun med makedonstvujuščimi Sinoči je bil sredi Varne izvrše* atentat na tri pristaše Protogerova - Dva sta v bolnici umrla, tretji pa se bori s smrtjo - Atentatorji so pobegnili — Sofija, 20. septembra. Sinoči ob pol 9., ko je bila večerna promenada na glavni ulici Varne končana in ko se je prebivalstvo odpravljajo k počitku, je nakrat na glavnem trgu odjeknilo več strelov. Trg je bil ob tem času malone prazen. Zadnje skupine ljudi so že bile zapustile trg in krenile v smeri proti domu. Sredi trga je ostala samo še skupina kakih 3 mož, ki so se med seboj živahno razgovarjali. Nenadoma sta skočila iz neke hiše dva neznanca in sta začela brez povoda in brez vsakršnega besednega uvoda streljati na trojico sredi trga. Oddala sta kakih 10 strelov. Vsi trije napadeni so bili zadeti in so se zgrudili v mlaki krvi. Ko sta neznanca videla, da sta dosegla svoj cilj, sta urno pobegnila v smeri k pristanišču. Streli so alarmirali v bližini nahajajoče se stražnike, ki so takoj pridrvel! na kraj atentata. Trg se je hipoma napolnil radovednega občinstva, ki je komentiralo dogodek in dajalo duška svojem« ogorčenju nad zavratnhn aten- tatom . Stražniki so pobrali v krvi ležeče žrtve in jih odnesli v bližnjo ambulan-co. Med tem so se drugi stražniki podali na zasledovanje ter stekli za ubeglhnl atentatorji. Zaradi temne no- Spremembe v vladi Za namestnika obolelega ministra javnih del je imenovan minister brez portfelja Nikola Uzunovrc. Beograd, 20. septembra. AA. Uradno se poroča: Nj. Vel. kralj je danes podpisal ukaz, s katerim se imenuje za namestnika ministrstva javnih del inž. Savkoviča za časa njegove odsotnosti v Inozemstvu minister brez portfelja Nikoja Uzunovlć. Minister javnih del inž. Savkovič je odpotoval v inozemstvo zaradi lečenja. (Minister Savkovič že delj časa boluje na sladkorni bolezni in išiasu in je odpotoval na Dunaj, kjer se bo zdravil v nekem tamošnjem sanatoriju.) Bolgarske informacije o obnovi piratskih pogajanj Bolgarski list priznava, da se Bolgarija ni mogla izogniti stvarnim in miroljubnim predlogom Jugoslavije Sofija, 20. sept. Današnje »Utro« poroča: Včeraj dopoldne, mnogo prej, kakor pa se je pričakovalo, je jugoslo-venski pooblaščeni minister Lj. NeŠič izročil predsedniku vlade Ljapčevu brzojavni pristanek jugoslovenske vlade, da se prične izmenjava pravilnikov, ki sta ji'h obe vladi izdelali v duhu priporočil piratskih protokolov. Izmenjavo je zahteval predsednik vlade LjapČev na prvem sestanku s poslanikom Ne-šićem. Kakor znano, piše »Utro« dalje, je bilo bolgarski vladi v Pirotu stavljeno v dolžnost, da izdela načrt pravilnikov, vendar pa je Jugoslavija odklonila, da bi jih sprejela. V poslednj svoji noti je predložila jugoslovenska vlada protinačrt (Osnovanje obmejnega pasu in likvidacijo obmejnih posestev. O. u.) Izmenjava ima namen, da se izdela nov splošen načrt pravilnikov. Ta načrt bo tvoril predmet novih pogajanj, ki se po prizadevanju Jugoslavije ne bodo vršila v Sofiji, temveč v Pirotu. Predlog v tem smislu je Ljapčev sprejel. Kot delegati pri novih nirotskih pogajanjih bodo bržkone nekateri naših prejšnjih delegatov. Novi splošni načrt ne bo imel za cilj likvidacije dvolastni-Ških posestev niti osnovanje nevtralnega pasu, temveč začasno izvedbo ukrepov, ki so bili sprejeti na nrvi pirotu konferenci. Kasneje po treh mesecih bi se imela pričeti stvarna pogajanja o dvolasniških posestvih in nevtralni coni. inski zaklad ▼ Beogradu ■ ♦ Ruski begunci so svojecasno skrili v Beogradu tresor pe tro grajske založne banke, v katerem je za pol milijarde dragocenosti — Dunaj, 20. septembra. Današnja »Die Stunde« objavlja iz Beograda naslednjo senzacionalno vest: V kleti neke hiše v Beogradu so našli tresor bivše Založne banke v Petrogradu. Vrednost najdenih predmetov in dragocenosti presega pol milijarde dinarjev. Po izbruhu ruske revolucije je banka prepeljala svoj tresor na polotok Krim. Ko je Vranglova armada pretrpela poraz, pa so njegove čete prepeljale tresor v Kotor. General Vrangl je po prihodu v Jugoslavijo imenoval komisijo, da upravlja z zakladom. Komisija je izročila generalu Vrangiu o prevzetem zakladu in dragocenostih potrdila. Kasneje je bil tresor prenesen v Beograd, kjer pa nobena banka ni hotela prevzeti tolike količine dragocenosti v svoje varstvo. Zato je morala komisija najeti klet in preurediti klet v tresorne svrhe. Komisija je seveda zamolčala skrivališče treso-ra in bi zadeva še danes ne prišla na dan, da ni skupina ruskih emigrantov sedaj stavila predlog, naj se tresor likvidira in s kapitalom prodanih dragocenosti in draguljev ustanovi velika ruska banka. V ruski koloniji je izzval predlog o likvidaciji tega tresora velik odpor, ker so mnogi ruski emigranti posestniki v t resoru shranjenih dragocenosti, ki jih bodo sedaj zahtevali nazal Obmejna pogajanja z Albanijo Bitolj, 20. septembra. Danes je odpotovala v Podgrad naša delegacija, ki bo vodila pogajanja z albansko delegacijo glede ureditve obmejnega prometa med našo državo in Albanijo. Pogajanja se bodo vršila na licu mesta in bodo trajala delj časa. Naš delegaciji načeluje bitoUski veliki župan Dragoljub Todorović. Znižanje mezd v angleški tekstilni industriji — London, 20. septembra. Razne tekstilne tovarne so obvestile svoie delavce, da bodo morale njegove mezde počenši s 1. oktobrom znižati za 10%. Zdi se, da ta sklep teh tvrdk nf bil storjen v soglasju s federecijo tekstilne industrije, ker so izbruhnila notranja nesoglasja. Ni izključeno, da bodo ta notranja nesoglasja ? či je bilo zasledovanje skrajno otežko-čeno. Za enkrat o atentatorjih še ni nobenega sledu. V ambulant? So zdravniki nudili napadenim žrtvam prvo pomoč. Dva izmed ranjenih sta kmalu nato izdihnila, tretja žrtev pa se bori z življeuiem. Policija je preiskala obleke vseh treh n£padenih in ugotovila, da se imenuje eden Grigov Barbarov, znan pristaš nedavno od JViihajlove skupine v makedonski revolucijonarni organizaciji ubitega generala Protogerova. Identitete druge žrtve sinočnega atentata Pa policija ni mogla ugotoviti kakor tudi ne more dognati, kdo je tretja, težko ranjena oseba. Vest o atentatu je bila takoj sporočena vladi v Sofijo. Dogodek je naprav;! v bolgarski prestolici zelo mučen vtis. Splošno sodijo, da gre za notranje obračune med frakcijami makedonske revolucijo-narne organizacije. Ustanovitev prve protituberkuJozne lige Ljubljana, 20. septembra. Snoči se je vršil v dvorani Okrožnega urada sestanek zastopnikov zdravniških, socijalno-zdravstvenih in stanovskih organizacij v svrho ustanovitve protituberku-lozne lige za vso Slovenijo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni kot predsednik ravnatelj Okrožnega urada dr. Bohinjec, kot odborniki pa zdravnik Okrožnega urada dr. Jamar, mestni fizik dr. Rus, zastopnik Higijenskega zavoda dr. Petrič, zastopnik Zbornice TOI dr. Pless in tajnik Delavske zbornice Uratnik. Pripravljalni odbor ima nalogo sestaviti pravila in skicati ustanovni občni zbor. Inicijativo za protituberkulozno ligo je prevzel Okrožni urad, ki je že začel z organizacijskim delom. Prctituberkulozna liga bo vodila točen seznam tuberkuloznih bolnikov, ki se nahajajo v domači oskrbi ali na ozemlju delokroga krajevne Hge, skrbela bo za seznam po jetiki okuženih hiš in stanovanj, ustanavljala in vzdrževala bo protituberkuJozne dispanzerje, okrevališča, zdravstvene kolonije itd. Skrbela bo tudi zato, da bodo v vsakem kraju njenega delokroga delovali v protituberkuloznem boju posebni poverjeniki- v kolikor niso podani pogoji in potreba za ustanovitev samostojne krajevne lige. Zopet odžagana glava Moskva, 20. septembra. Namestnik finančnega komisarja sovjetske unije Frum-kin je bil odstavljen, ker ie obsodil oficijelno agrarno politiko in podvizano izvajanje industralizacijskega načrta. Kaj je v Italiji prepovedano — Milan, 20. septembra. Policija je prepovedala izdajo Nobilove knjige »Italija na severnem tečaju««. Nobile opisuje v tej svoji knjigi, zakaj se je pripetila katastrofa, ki je uničila njegovo nesrečno ekspedicijo, kako je posadka živela na ledu, kako je bila rešena in zakaj je bil on sam odpuščen iz službe in zakaj je padel v nemilost pri fašističnih mogotcih. — Milan, 20. septembra. Cenzura je prepovedala uvoz in razpečavanle italijan skega prevoda slovite knjige nemškega pisatelja Remarqua »Na zapadu nič novega«. Macdonald in Snovvden londonska častna meščana London, 30. septembra. Na sestanku meščanske korporacije v Londonu je bil soglasno sprejet predlog, naj bi se predlagalo častno meščanstvo londonskega mesta za predsednika vlade Macdonalda in ministra financ Snowdena. Londonsko meščanstvo smatra, da sta si oba delavska državnika stekla v zadnjem času velike zasluge za Anglijo in njeno prihodnjost. Mestni svet je temu predlogu ugodil in proglasil predsednika vlade Macdonalda in zakiadnega kancelarja Snowda se upravni svetniki na naš račun dobro imajoc. Da bom kratek in da vendarle drastično in razumljivo označim to stvar, omenim le, da za pred sednika urada določeni mesečni skupni honorar (za seje, za redne tekoče dnevno delo po več ur itd.) znaša le Din 1680. S to odškodnino naj se primerja ogromno moralno in materijelno odgovornost, težavnost poslov, nemirno obiležje, ki se vedno ustvarja okoli socialnih institucij. S to od škodnino bi bilo primerjati odškodnino predsednikov drugih institucij, da se vidi, kako krivično javnost sodi tudi o samoupravi. Napačno je zato, ako se težnje po ekonomizaciji in pocenitvi soc. zavarovanja sučejo le okoli povdarjanja dobrot službenega razmerja uradništva in organov zavarovanja, okoli dobrot, ki jih ni. Povsod uradništvo soc. zavarovanja uživa privilegije in melius, pri nas pa »privilegija in peiusr. Neizpodbitno je, da je uprava v socialnem zavarovanju nekaj posebnega, svojevrstna, z mnogo večjimi težavami in borbami, kakor kjerkoli drugod. Z dnevnega reda mora enkrat domneva, da je za delavske institucije vse dobro, da se isto more v najrazličnejših pogledih omalovaževati. Ravno delavske institucije morajo dobiti močno autoriteto, ako hočejo zmagovati v dobro socialnega in gospodarskega napredka. Med delavskimi in gospodarskimi javnimi institucijami bi ne smelo biti nobene razlike, tudi v pogledu ureditve službenega razmerja uradništva ne. Le tako bo doseženo, da bo »socialen denar* socialno in gospodarsko koristno in najekrbnejše uporabljen. Predvsem je treba do dobra poznati analizo upravnih stroškov, njih sestavo in gospodarsko značenje posameznih postavk. Šele nato je možna kritika upravne režije in šele tako so tudi možni predlogi za dobro izboljšanje zavarovanja. Pozabiti pa ne smemo, da so za ekonomizacijo t. j. za pocenitev soc zavarovanja dosti važnejše ostale postavke izdatkov in pa oni momenti utemeljitve teh izdatkov, kateri leže popolnoma izven kroga upliva uprave in samouprave. Režijski stroški znači jo veliko, nikakor pa ne znači jo vsega. Zato je pogled obrniti na vse strani. Po gornifn mislih je od upravnih stroškov v 1. 1928 izIoSti: O Din 600.000 kot svoto, ki izvira Iz iztirJavania zaostalih prispevkov; 2.) Din 277.262.72. kot svoto, ki odpade na previsoko dotacijo pokojninskemu fondu uradništva radi izjemne in nenormalne strukture uradništva (razlika od 2006 na 10—13% 0d prejemkov); 3.) Din 43.660, kot svota, ki odpade na najemnine za stanovanjske hiše (od katerih prejema urad manj najemnine, kakor to odgovarja 7% obrestovaniu knjižne vrednosti); 4.) Din 196.396.54, kot svota, za katero bi btfa najemnina za uradno poslopje na Miklošičevi cesti znižana, ako bi bila določena na podlagi normalnih gradbenih stroškov od 10,000.000; 5.) Din 27.368.54, kot svoto, za katero bi se najemnine v ostalih uradovih hišah, kjer so nastanjene ekspoziture in njih anrbuIatorU znižale, ako bi bile te določene ne na knjižni, pač pa na dejanski prometni vrednosti. Računamo, da je prometna vrednost samo za 15% nižja od knjižne vrednosti, ugotovaUene 1. 1922; 6.) Din 112.176, kot svoto za pokojninsko zavrovanje dnevni carjev In neDragmatič-nia nameščencev, katerega zavarovanje okrožni uradi Izven Slovenije in Dalmacije ne poznajo; 7.) Bonifikacija nezgodno-zavarovalne panoge, predvidoma Din 580 tisoč; 8.) Đfcft 372.600 kot polovico prejem- kov kontrolorjev bolnikov, ker ima njih služba v pretežni večini bolj značaj zdravniško - pomožne službe, kakor pa značaj čisto administrativne službe. Pred vojno so bili tozadevni izdatki knjiženi na račun zdravniške službe in tudi danes Je to slučaj v drugi država. Skupaj odbitki 2,209.563.80 Din za kateri znesek se upravni stroški zmanjšajo, to je za 5.33% tako, da bi odstotek upravnih stroškov v L 1928 znašal 10.77%. Pa tudi ta številka ne nudi zanesljive slike o pravih režijskih stroških, ker je v njej skrito še vedno polno momentov, ki niso v direktni zvez? z izvajanjem zavarovanja kot takega. Ako bi vzeli za osnovo dohodkov povprečno zavarovano dnevno mezdo Din 40, koliko ista približno znaša v Avstriji, bi po odbitku približne bonifikacije nezgodno - zavarovalne Danoge dobili 8.9% upravnih stroškov, dočim isti v avstrijskem bolniškem zavrovaniu znašajo povprečno 12% (od 11.6%—13.2%). To pomeni, da je režija našega zavarovanja tako absolutno, kakor relativno cenejša. Da dobimo kriterij za primerjanje upravnih stroškov urada z upravnimi stroški drugih uradov, ki imajo 7% premijo, omenjamo, da bi se na tej 7% premijski osnovi upravni stroški urada automatično znižali na 12.6% in to brez odbitka gornjih postavk od 1—8. Če bi bil socialen položaj članstva urada enak socialnemu položaju članstva Pokojninskega zavoda t j. z Din 17.926 letnih zavarovanih prejemkov (po podatkih za 1. 1936) bi se upravni stroški urada znižali na 6.6%! Kritična presoja teh primerjav nas pelje do zaključka: ozdravitev našega zavarovanja ni v reformi režije. Varčevanje je zdravo in potrebno. Toda vsako varčevanje ni varčevanje. Varčevanje je le takrat koristno, ako omogoča napredek. Ni dokazano, da je ono zavarovanje najboljše, ki Je po režiji najcenejše ali nasprotno. Vedno je treba vprašati po notranji utemeljitvi režijskih stroškov, oceniti je treba uspehe, razmisliti je o nebroj drugih važnih okoliščinah, ki povzročalo šte-vilično svoto režije. Zanesljiva ocenitev vseh momentov iz vidika uvaževanj je težka. Zato je modro in resno, ako je tudi kritika režijskih stroškov previdna in stvarna. Referat ravnatelja dr. Bohinjca je trajal poldrugo uro. Nato je predsednik OUZD dr. Krek podal še kratka pojasnila, nakar je veleindustriialec g. Josip Lenarčič z Vrhnike kratko označil stališče pridobitnih krogov napram socijalnemu zavarovanju, obenem pa izrazil željo, da bi izšlo poročilo g. dr. Bohinjca v obliki brošure, da bi bila tako dana prilika vsem interesirancem natančno proučiti problem socijalnega zavarovanja. Sestanek je bil ob 12. zaključen. Pojasnilo k razgovoru z go. Šaričevo Ker naš urednic v razgovoru z go. Šaričevo, objavljenem dne 17. t. m. v »Slovenskem Narodu«, ni dobil vtisa, da bi gospa bila hotela žaliti ali omalovaževati katerega svojih kolegov ali celo ves ansambl, je glede na izjavo članov dramskega ansambla v včerajšnji številki pod naslovom »Na naslov ge. Šaričeve« gospo prosil za naknadni pojasnilni razgovor, ki se je tikal prevsem tistih stavkov, ki so povzročili omenjeno izjavo. Ga. Šaričeva je izjavila: »Glede stavka: »H koncu naj še omenim, da tu pa tam v igri popustim zaradi okolice. Kakor hitro vidim, da je vse okoli mene za nič, me obide...« pojasnjujejem njegovo pravilno pojmovanje v tem smislu, da sem jaz tgratsko boi} kakor drugI odvisna od svoje igralske okolice in da ono splošno nerazpotoženje, ki se včasih (tega ne more nihče tajiti) brez neposredne krivde tega ali onega na odru in med publiko pojavi, name lahko zet o oviralno vpliva. Ko sem pa govorila o odrskem delu, sem kot nekak ideal imela v mislili tako umetniško celoto, kakor so Hudožestveni-ki. Taka igralska skupina je seveda koncentrirana popolnoma na celotni stvarni uspeh. Pri njej je to mogoče, ker 90 ji dani za to vsi potrebni nmanji in notranji pogoji. Pri ustroju ostalih današnjih gledališč se je pa težko približati takemu idealu, čeprav bi morala biti po mojem mnenju to umetniška naloga in dolžnost vsakega ansambla. Napak je bilo, da nisem teh misli v prvem razgovoru tako točno in " tem smislu stilizirala. Nisem pa mislila, da bi se mogel mojim izjavam v prejšnji nepopoln* obliki podtakniti kakšen zloben ali celo žaljiv namen. V tem me je poučila šele reakcija podpisanih gg. kolegov v včerajšnjem »Slovenskem Narodu«. ČJudim se, da se niso hoteli pred takim javnim ožigosan jem o stvari z menoj osebno pomeniti, kar bi po desetih letfli skupnega poklicnega udejstvovanja vendarle smela upravičeno pričakovati, to tem bolj, ker si nisem v svesti, da bi bila kdaj komurkoli kaj »nepremišljenega in Jako neokusnega« storila. Njihovo postopanje vzamem na znanje, motivov pa, ki so jih pri tem rigoroznem postopanju vodili, si pri svoji naravi nikakor ne morem razlagati. Nesrečen boJntk. Zdravniik boflriilkiu: Z doma lahko Kire-ste, toda piva še me smete piti. — Čemju bi pa hodili potem takem z Delojemalci ne potrebujejo nasvetov in sodelovanja Tajnik Delavske zbornice v Ljubljani odgovarja na spomenico predstavništva gospodarskih organizacij mariborske oblasti K reformi delavskega zavarovanja amo prejeli od tajnika Delavske zbornice g. Uratnrka naslednjo zanimivo pojasnilo. Na spomenico predstavništva gospodarskih organizacij mariborske oblasti je odgovoril v »Slovenikem Narodu« že ravnatelj OUZD dr. Jože Bohinjec tako, kakor spomenica zasluži. Ker pa so si avtorji spomenice dovolili citirati tudi nekaj odstavkov is poročil delavskih zbornic, moram odgovoriti nekaj tudi jaz. Mene zelo veseli, da avtorji spomenice s priznanjem omenjajo, da so se slišale v preteklosti ostre in po njihovem cnneniu zelo upravičene kritike proti pretiranemu birokratizmu v delavskem zavarovanju tudi iz delavskih vrst Jaz bi videl v tem dokaz, da bodo znali delojemalci, če so znali spregovoriti pred tremi leti pravo kritiko o svojem zavarovanju, isto prav tako tudi dobro upravljati, vsaj tako kakor tisti, ki so to kritiko po treh letih prepisali. Zato je čisto nepotrebno, da bi jim dajali oni za bodoče kake nasvete ali pa celo. da bi so jim vsiljevali za upravitelje delavske imovine, če naj obvelja njihov predlog, da naj plačujejo zavarovalne prispevke delavci sami! Delojemalci ne potrebujejo nod takimi pogoji nikakLh nasvetov In nikakega sodelovanja. Avtorji spomenice gotovo dobro poznajo temelje sedanjega, na privatni lastnini slonečega družabnega reda, zato bodo naše stališče vsaj v tej točki morda popolnoma razumeli. V nadaljnem naj citiramo v odgovor na to spomenico nekaj drugih odstavkov iz naših publikacij, ki so jin avtorji spomenice namenoma Izpustili. V naši Dublikaciji Az statistike delavskega zavarovanja« čitamo: V koliko vpliva socijalno zavarovanje na ceno produktov in rentabiliteto podjetij? Predpis davka na poslovni promet je znašal v Sloveniji 1. 1925 42.1 milijona dinarjev, predpis dajatev za nezgodno in bolniško zavarovanje pa 38 milijonov Din. Leta 1926 je bilo razmerje 37.1 proti 42 milijonov Din. Iz tega bi sledilo, da so vsi izkupički v Industriji in obrti obremenjeni s socijalni-mi dajatvami v povprečju i 1%. Od tega se odbija 04% delavcem, 0.6% pa podjetnikom. Konkretno je odstotek obremenitve tam, kjer se izda več za mezde in plače, večji, tam, kjer se izda zanje manj, pa manjši. Ce bi bilo res, da je obremenjena brutto-produkcija, kje z 10% in več, bi se moralo izdati pri bruttoprodukciji 100 za same delavske plače 140 in več, kar Je očitno nezmiselno. (Delavske plače so obremenjene s socijalnim! dajatvami okrog 7.5%.) Ce se zde te zavarovalne dajatve komu visoke, jih naj primerja z naslednjimi številkami: V Sloveniji porabimo za živila letno okrog 2500 milijonov, za pijače okrog 800 do 900 milijonov, za obleko in obutev letno okrog 600 milijonov Din — skupno torej okrog 4 milijarde Din. Tudi od tega dajemo za nezgodno in starostno zavarovanje okrog 1%. Će računamo samo obrtne proizvodnjo, pa okrog 2% celokupne naše rudarske, obrtne In industrijske produkcije. To je videti mnogo, je pa malo, Če pomislimo, da imamo nad 50 let starega prebivalstva nad 18%, za katerega najnujnejšo prehrano moramo tako ali tako skrbeti. Je malo, če pomislimo, da gre tu za zavarovanje 80.000 ljudi. Ali naše narodno gospodarstvo pri teh številkah res ne more najti kritia za hrano in zdravila tistim, ki so bolni? Ali bi se res ne moglo najti kritja za hrano onemoglih? Če bi primerjali obremenitev našega narodnega gospodarstva z obremenitvijo narodnega gospodarstva v drugih državah, bi še izpopolnili dokaz, da Je ta obremenitev sorazmerno nizka. Naj navedemo še nekaj primerov, kako vplivajo bolniške in nezgodne dajatve na rentabiliteto posameznih večjih obrti in industrij. V gospodarski in lesni imdusltiji je zaposelnih v Sloveniji povprečno 10.000 delavcev. Ti plačajo za zavarovanje 5.5 milijona bolniškega in nad 1.3 mlijona Din nezgodnega zavarovanja. Vrednost gozdne produkcije pa znaša gotovo 500 do 600 milijonov Din. Povprečna obremenitev enega kubičnega metra lesa, ki stane okrog 500 Din, znaša okrog 7 do 10 Din in ne more vplivati odločilno na rentabiliteto. Ako bi znašala obremenitev 30 Din, kakor navaja to ing. Marinković. bi moral biti obremenjen 1 m* lesa z mezdami za 375 Din, tako da bi znašala obremenitev z mezdami ln sodjalnimi dajatvami nad 400 Drn! Lesno in gozdarsko podjetje, ki bi obra. tovaio v tako neugodnih legah, da bi moralo izdala« toliko za mezde, bi res težko Izhajalo. Pa ne radi socijalnih dajatev, temveč zato, ker bi obratovali v legah, kier se obratovanje radi lege več ne Izplača. Primerjajmo pa s to obremenitvijo Jesne produkcije drugo obremenitev, katere pa ne omenja tako pogosto, kakor socljalnfh dajatev in nikdar v prvi vrsti. Zaloge se obračajo v lesni trgovini po mg. Marinko-viču manj, nego enkrat na leto. Za v 1 m' rezanega lesa investirano zalogo v vrednosti 400 Din se plača obresti: ako Je ka- pital po 5% — 20 Din. ako je po 10% — 40 Din, ako je po 15% — 60 Din, ako ie po 20% — 80 Din. Oblačilne obrti zaposlujejo drugfa 10.000 delavcev našega zavarovanja in plačajo za bolniško zavarovanje okrog 2 milijona Din. K temu pride še nezgodni prispevek. Vrednost njih produktov pa se more ceniti na 600 mili-Jonov Din, obremenitev znaša tu 0.5%. Trgovino obremenjujejo socijalne dajatve z okrog 0.5% — trgovec pa more 0.25% še odbiti. Tudi tu je primera z obrestno režijo poučna. Ta režija obremenjuje trgovino v posebno neugodnih slučajih s celimi 4 do 5% prodajne cene. Tudi industrije so obremenjene s socijalnimi dajatvami redko višje, neto z 1% Izkupička. Najvišja, a še vedno relativno mala je obremenitev v rudarstvu, ker prihajajo tam delavske mezde kot strošek sorazmerno visoko vpoštev in ker imamo tam početke starostnega zavrovanja. A tudi te industrije socijalna bremena ne bodo uničila. Vrednost premoga, izkopanega na leto v naših rudnikih, znaša 360 milijonov, izdatek za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje pa bo znašal, kadar odpadejo Izredni prispevki za investicije bolniških blagajn le 18 do 19 milijonov Din, torej okrog 5%. Ta bremena podraže tono premoga za 10 Din. Ako pa odpade izredni prispevek za sanacijo zavarovanja (za stare rentnike), se bo znižala ta dajatev na 3.9% od vrednosti premoga. Socijalne dajatve dosegajo v tej industriji pravico izkazanih čistin prebitkov, ki se izplačujejo akcijonarjem. Za same upravne stroške socijalnega zavarovanja izda, ako računamo te izdatke z 90 Din na osebo podjetje z na leto Din 5 delavci 450 10 900 50 4500 100 ,. 9000 300 „ 27000 1000 „ 90000 Pocenitev upravnih stroškov bi mogla znašati samo ob sebi razumljivo le en del te vsote. (Zavarovanje bratovskih sklad-nic je za okrog 20% ceneje od zavarovanja SUZOR-a!) Polovico upravnih stroškov pa nosijo pri tem še delavci. Iz tega ie razvidno, kako deplasirano je, ako spravljamo problem pocenitve upravnih stroškov pri delavskem zavarovanju v zvezo z gospodarsko krizo m zboljšanjem rentabilltete posameznih gospodarstev. Kakor je treba povsod štediti in tudi tukaj, kar tudi mi ob vsaki priliki naglaša-mo, tako ne moremo dovoli ostro podčrtati: dobički Iz te štednje bodo za posamezni gospodarski obrat majhni, še nekaj o starostnem zavarovanju delavcev v obrti in industriji Trdi se, da ie starostno zavarovanje, kakor ga predvideva zakon, radi gospodarske krize neizvedljivo. Poudarjamo, da se nobena vrsta delavskega zavarovanja s takimi izgovori ne bi smela odklanjati. AH naj živi tisti, ki prodaja svojo delovno silo, samo tako dolgo, dokler je sposoben za delo? Ali je mogoče pustiti človeka, da lakote umre, kadar postane bolan, onemogel in star? Če si ne upamo postaviti tega principa, aH naj postavimo princip, naj dela delavec, dokler je zdrav v mestu In tovarni za plačo, od katere si za svojo starost ne more ničesar prihraniti, ko postane star, naj pa gre v svojo domovinsko občino ln se pusti vzdrževati od poljedelskega prebivalstva, ki samo ne živi v Izobilju in ga nI dolino vzdrževati? Če je tako starostna oskrba obrtnega in industrijskega delavstva važen problem za to delavstvo, ni nič manj važen problem tudi za kmetsko prebivalstvo, na katerega ob ne-urejenln razmerah bremena starostne oskrbe tako često padajo, dočim se jih obrtna in industrijska podjetja, ki so jih dolžna nositi, otresajo. Ce so taki poskusi realna gospodarska prizadevanja, potem rešuje tisti, ki meče sopotnlke-brodolomce Iz rešilnih čolnov, da bi se v njih sam udobneje vozil, realno brodolomce, Ml smo trdno uverjeni. da Je ogromna večina predstavnikov trgovine ta obrti ter ogromna večina delodajalcev samih daleč od take mentalitete. Tem mani pa more biti naloga čuvarjev lavnih Interesov, da bi dajali takim strem* ljenjem opero. K temu imamo mnogo pripomniti. Če pravi kdo: delavstvo naj za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti štedi, naj ve, da znaša povprečna dnevna mezda našega delavca 25 Din, povprečna dnevna mezda odraslih moških delavcev pa 33 Din. Tu je štednja za slučaj bolezni starosti in onemoglosti težak problem, ki bi ga znali tisti, ki Imajo te besede vsak dan na ieziku, najmanj rešiti. Opozarjamo še, da se beograjski obrtniki niso Izrekli proti prispevkom obrtnikov za delavsko zavarovanje ln da Je ost a-lo to pridržano mariborskim obrtnikom. To le dokaz, da se na mejah Balkana ne bi smeli o Balkanu vedno tako Izražati, kakor to pogosto delamo. Resolucija o starostnem zavarovanju Naj citiramo dalje konec resolucije, o starostnem zavarovanju, ki jo ie pretekle dni sprejelo delavstvo na številnih zborovanjih po vseh krajih Slovenije: Delavstvo se oklepa z globokimi simpatijami svojih bolnih, svojih pri delu ponesrečenih ln pri delu onemoglih tovari šev In Je bilo vedno pripravlieno. da si odtrga od svojih skromnih zaslužkov za njih vzdrževanje potrebne prispevke, zahteva pa, da postopalo tudi delodajalci enaka če so kje posamezni slučaj] drugačnega postopanja In nastopanla. delavstvo upravičeno pričakuje, da oblast s takimi pojavi nepijetete In nesocllalnosti ne bo računala in da bo Izvedla zavarovanje, kakor ga predpisuje zakon. Kakor vidite, se da tudi od te strani reči: Wir Wi!den sind doch bessere Leute! KOLEDAR. Danes: Petek 20. septembra 1929, katoličani: Evstahij, pravoslavni: 7. septembra. Sozont. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Osveta (Dolores del Rio). Kino Ideal: Deklica in trije klovni (Evelvue Holt). DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. — Sekcija Z. N. S. (SfoaSbeno.) Delegirajo se k tekmam dne 22. t. m. na igrišču Primorja o* 6-30 Slovan : Krakovo g. Marisič. ob 15.15 Reki : Oraiika g. DoJuiar, ob 14J0 Jadran : Svoboda Z. Pevalek. ob 16.15 IBrifla ; Henrae« g. Ahčan. Za tcJomo Primorje : Marfcor delegira sodnika poverjroš.t!vo v Mariboru. Faust (K danaSnji nretnoOeri.) Srednjeveško zgodbo o detoorju Tananu, U je ekLerJA svezo s budučem. k smela za Ifradi ie oa nakjdtaj silno privlačno moč, kar priča, da morajo biti v njej eJemeođ, U se tičctfo ozJrossa kl so se tikali zelo LmimnJh strani takratnega človeka. Doktor Faust sam Je tri! po srerJoderve*k*h vk-ii sanjač to cnrovudk. U Je sVuAaj priti do zadnjih resnic nadnara^-narn potom, s pomočijo m a 2 j e, ker Je uvridel, da so ČJove&kemu raz-uimu povsod pcistavljeoe meje- Klical k v ta naaneo rasne dubove, končno pa Je sklenil pogodbo s budočem, oblJrablBajoč nvu, da bo do sunrtd prepustil svojo duSo nJemu, ce mu bo on razkril misterij zsvJJenJa In veaoajsttva. Hodeč r* Je takoj peli! al skozi vse užitke tega sveta, dal mu je bogastva, močS, lepih žen — med drugara Je citirati iz podzemna tudi fepo Heleoo — končno pa. ko je priSla njegova ura, sa Js i svojimi pe&Jeosfca-mS pomrČBvk ssđsvđ ter od/vedel njepwt> duto v vedno pagublSeaje. To j« Jedro sflodbe. Id Je učiofcoveJa skooi več stoletij Dara/voost z magično močilo na £>-vetSko fasvtaici^a. Ni bitka, semo hnj| vtlfpoat ivoA-be, pestrost ngeoe vsebsns, Id Je prsvisoevsi srn vzaiecntrjete dubove, temveč Taost Je predoče-va-l budem moža, ki Je, ker nt moče* lejjaJn*n, skušal priti nelegalnbn, to ]• protizakonitim potom do svojega cllla. Zakaj zveza t budučetm Domeni prelom z bogom, s ceripv#o k s tem čuda x vsemi Oonreifcani saiaooi. Ce ponvisd'i-rao na absokitristAčno avtoritativno** cerkvenih krogov od srednjega veka sem p« vse do Ooe-tiheJevifa časov, tedaj se nam prskale Faust krx krik, kot odpor, kot revokssdjooaren pojav proti tafcraitzH tlačeoostd Čkvve&egs dona v ozJke vez! skolasttfne teologije. Faust je mod*, kj se Je od-tocid, da, če ne more r^^nsTn potom proti do končnega spoznanda livjjeata m vesoljstivm, bo ubral prctaaikoiuto pot, in Čeprav mora pla-eaJi to z večnem pogubljenjem. Goetoe se je seznami a to "čv+rifamo zgodbo ze kot otrok v macaooetoom giedaJaSou. Prevzela ga Je takoj in načrt zs »traged4oc je nosil potetm vse ži«vUeoje v svoji glavi. Odšomfce iz prvega dela je napisal že v ram* mdadoati, potem se Je znova in znova loteval stvari, sredi kopice drugih del, poslov ki obdftsga studita. Na starost Je legel Faust zopet aa njegovo dušo, in to naravno*: z demonsko sak>. Prvi del je bil končal, dovršiti Je bilo treba tudi drugega. Dela Je mrz&cno naglico, kot da ss boja, da bd ga samt ne prehitela. In resi Zadrti« scene Je napisal tik pred svojo smrtjo, tako da je Paru&t v celoti! izšel Sele po njegovi smrti. (Prej Je bil šzsei že prvi del in nekateri odaotnkfl lx drugega dela). Prvotno Je OoeJne nameraval aspisati cisto dramo, in pnvi del »aracedtje« J« sodi v resnici do&a/J boli dramatičen, kakor pa drugi. Toda krnaki so mu začele postajat« dr>uge osebe bolj in bolj epizod&čoe in celotno pooorooet j« osredo-točkl na Fausta ter Me^stofesa, ki apremfca *a>e-ka kot njegov temni, podzavestni »Jaz«. Tako Je posrtaj Faoast ne le Ooethejevo žirtfrensfco dek>, temveč budi njegova iivUesska Izpoved, razkritje njegovih testnih notranjih bojev n teženj, zablod Sn iskanja prave poti in zadnjega spoznanja zftv-Ijeraja ta vesokjtsrt/va. Dr. vi. B. — Sokol L priredi v nedeljo 22. t m. ta članstvo in oboji naraSčaJ celodneven peš izlet na Jan Če. Odpeljemo se iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.31 do Laz potem peš na Jan če — kratek odmor nato povratak v KaSelj, kjer naa pričakuje kuhinja s dobro pripravljeno jedačo. Za vse druge pe, ki bi jim bila ta pot predolga odhod popoldne 8 vlakom ob 2.10 ali s Gradovim avtobusom v Kašelj k gozdnemu pikniku ki se bo vrtil na travniku pri KaSeljskem mostu ob sodelovanju godbe. — Sokolsko dmitvo v Radovljici priredi v soboto, 21. t. m. ob 20. uri za ovoje Članstvo družabni večer v Sokolskom domu s predavanjem o >Jutrovemc potovanju ▼ Pariz in prosto zabavo. Pridite vsi I — Sokolsko društvo na Jesenicah priredi ▼ nedeljo, dne 22. t. m. popoldanski družabni Izlet na Selo pri Žirovnici k dolgoletnemu društvenemu starosti br. Rudolfu Oz-valdu. kleta se udeleži tudi polnostevilna druStvena godba na pihala, katera bo med pohodom in tudi na obširnem vrtu brata Ozvalda, zabavala izletnike. Odhod članstva a pop. vlakom z Jesenic povratek bo pel ali z večernim vlakom. Decs in naraščaj se zle ta ne udeleži. Sokol a t vo s Jesenic in tudi bližnjih društev iskreno vabljeno, enako dobro došli so tudi prijatelji sokolstva ter starši naraščaja in deee. » Dnevne vesti. — Kraljeva sahvala Slorenikemn dreltvu za varstvo živali v Llubljanl. Na vdanost-no Izjavo, poslano Ni. Vel. kraliu z ustanovnega občnega zbora je prejel društveni predsednik naslednjo zanvalo: Predsedniku Slovenskega društva za varstvo živali g. Rebernaku, Ljubljana. Njegovo Vel. kralj se srčno zahvaljuje za izjavo u dan osti, katero ste poslali v imenu udeležencev ustanovnega zbora. Minister dvora B. D. Jsv- _Sestanek zastopnikov slovanskih mest V nedeljo so se sestali v Poznanju zastopniki slovanskih mest, da te posvetujejo o ustanovitvi Zveze slovanskih mest. Konferenci je predsedoval varšavski župan ing. Slominski, ki J« zastopal obenem poljska mesta. Prago in češkoslovaška mesta je zastopal primator dr. Baxa, Sofijo in bolgarska mesta sofijski župan Vazov, Ljubljano in jugoslovenska mesta pa obč. svet Ivan Tavčar. Zastopniki slovanskih mest so na-glasali potrebo, da se Slovani strnejo v mogočno zvezo slovanskih mest, ki bi mogla uspešno nastopati tudi na mednarodnih konferencah in kongresih. V torek so se posvetovanja nadaljevala v Varšavi, kjer je bil podpisan oficijelni protokol o konferenci. Župan mesta Sofije Vazov je izročil dr. Baxi in varšavskemu županu Slominskeinu častni diplomi Sofije, zastopnik Varšave Jaworowski je pa izročil dr. Baxi, Vazovu in Tavčarju častne diplome mesta Varšave. Nadaljna pogajanja o ustanovitvi Zveze slovanskih mest so bila poverjena Zvezam mest poedinih slovanskih držav. — Slikar Jaka« odpotoval na ameriški sapad. Kakor nam poročajo iz Amerike, je odpotoval akademični slikar g. Božidar Jaka c iz Clevelanda na ameriški zapad, kjer se bo mudil delj časa. Ogledal si bo Yellow-stone National Park in se odpeljal v Seattle, Washington, nakar bo nadaljeval vožnjo deloma z vlakom, deloma z ladjo mimo San Francisca do Los Angelesa in Hollywooda, odkoder se bo vračal do Grand Cauvona. V vseh teh krajih se bo mudil po več dni. Pot ga bo vodila do Denverja, Colorado, nakar se vrne v Cleveland. Iz Clevelanda bo odsoten okoli dva meseca. Novembra meseca bo zopet v Clevelandu, kjer se bo vršila v d oglednem Času razstava v Slovenskem narodnem domu. Na svojem potovanju bo prevozil Jakac nad 6000 milj ameriškega kontinenta. — Opozorilo lastnikom nepremičnin v Avstriji. S 1. avgustom je stopil v Avstriji v veljavo nov stanovanjski zakon, s katerim so priznane hišnim posestnikom gotove pravice, ki jih doslej niso imeli. Toda inozemski lastniki stanovanjskih hiš v Avstriji se ne poslužujejo teh pravic in trpe občutno škodo. Ker so v novem zakonu priznane pravice vezane na določeni rok in ker bi utegnili inozemski lastniki stano-vanjskin hiš v Avstriji svoje pravice izgubiti, jih opozarja zveza inozemsk h .'asiri-kov nepremičnin v Avstriji na svojo informacijske pisarno, ki daje vsa pojasnila brezplačno. Pisarna je na Dunaiu, Johanes-gase 15. — Napredovanje v naši voiskl. Napredovali so v čin majorja pehotna kapitana Rudolf Staufer, Marij Zlobec in Mirko Gregorič, konjeniški kapitan Rade AvŠič, inženjerski kapitan Vekoslav Cener, admini strativni kapitan ekonomske stroke mornarice Anton Jezernik in mornariško tehnični kapitan Peter Puhar. — Kongres fotografov v Novem Sada. V sredo se ie pričel v Novem Sadu kongres fotografov iz vse države, katerega se je udeležilo okoli 100 delegatov. .Na r.oi-gresu so se razmotrivala razna stanovska vprašanja. Med drugim je bilo sklenjeno, naj se fotografom amaterjem, ki zahtevajo odškodnino, za materijal prepove fotogra-fii-anje. Fotografe - amaterje naj finančno ministrstvo obdavči z davkom na luksuzne predmete. Sedež zveze fotografov bo po vrsti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kar mora odobriti še trgovinsko ministrstvo. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Dušan Živojnovič iz Beograda, za njegovega namestnika pa med drugimi tudi foto* graf Franc Grabjec iz Ljubljane. Kongres je bil zaključen zvečer. — Kongres Narodnega saveza v Splitu. V dneh 29. in 30. septembra ter 1. oktobra se vrši v Splitu kongres Narodnega ženskega saveza. Kongresa se udeleže najod* ličnejše zastopnice in pobornice ženskega pokreta v naši državi. Razpravljale bodo o najvažnejših vprašanjih. Za Slovenijo bo referirala ga. Alojzija Štebi. — Nalezljive bolezni v liubllanski obla-stl. Od 1. do 7. tm. je bilo v ljubljanski oblasti 18 slučajev tifuznih bolezni. 3 griže. 79 škrlatinke, 31 davice, 7 dušljivega kašlja. 4 šena, 3 krčevite odrevenelosti. 1 vnetja hrbteničnega mozga in 1 ošpic. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 16. tm. je bilo v mariborski oblasti 61 slučajev kuge, 45 svinjske rdečice, 3 če-belne gnilobe, 1 šuštovca in 1 vraničnega prisada. — Razpisani službi. Komisar mariborske oblastne samouprave razpisuje službo kulturno te.mičnega inžerijerja pri oddelku za vodne zgradbe v Mariboru. Prošnje je treba vložiti v štirih tednih po objavi razpisa. Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto zvaničnika (zva-nlčnice) ali dnevničarja (dnevničarke). Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni List« št 94. z dne 20. septembra objavlja uredbo o ureditvi vojnega ministrstva in uredbo o polaganju prisege v resoru ministrstva za šume in rudnike v rudarski stroki. — Stan i cev a koča pod vrhom Triglava bo oskrbovana Še do 23. t. m. Kdor more naj ne zamudi v lepi jeseni napraviti turo na Rjavino ali Triglav. Oba vrhova sta oddaljena 2 uri od koče. Iz Mojstrane je preko Kota 6 ur preko Vrat in Praga pa 7 ur do Staničeve koče. —- T '"vskl dom na Kredarici ostane do nad. ;iiic;ga odprt in oskrbovan. — Koča pri Triglavskih jeze- rih ostane do nedelje 22. t m. v polnem obsegu oskrbovana; otvor jena bo do konca t m. _ Raspust društva. Društvo »Mladinska godba Smarjeta pri Rimskih toplicah« je razpušceno, ker nima pogojev za nadaljni obstoj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, ponekod možnost padavin. Včeraj je bilo v večini krajev naše države lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Beogradu 24, v Zagrebu in Skoplju 22, v Ljubljani 20.6, v Ms r i boru 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 9 stopinj. — Poziv. Izseljeniški komiearijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15 poživlja ■ tem Miller Leono Marto ix Drobrovnika, srez Dol. Lendava, sedaj nepoznanega bivališča, da mu sporoči, sklicujoč se na št 11545/29 svoj sedanji točni naslov, da se ji priobči odgovor generalnega konzulata v Newyorku in vroči po imenovanem generalnem konzu latu doposlani dokument. — 2elssniŠkim vpokojeneem! Društvo železniških vpokojencev obvešča svoje Čla ne, da ostane društvo še nadalje popolnoma samostojno, ter nima z združitvijo drugih društev vpokojencev nikake zveze in obveznosti. Odbor. — Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon- — Pravkar je izšel 4. zvezek letošnjega letnika, ki prinaša 4 slov. narodne pesmi v priredbi J. Pav č i č a za moški zbor, 1 A. M i h e 1Č i Č e v o cerkveno za mešan zbor. Zvezek ima zanimivo knjižno prilogo. Pevska društva, pev ci in pevke! Podprite svoj list s številnimi naročbanii? Čas je še, da se nanj naročite! — Iskopana turška okostja v Alibunarju. Pri kopanju temeljev za hišo Alibunarja v Banatu so delavci naleteli na 10—12 dobro ohranjenih okostij, ki so najbrž iz turških časov. Vsa trupla so bila pokopana po tur škem običaju z obrazom navzdol. Okostja so pokopali na tamošnjem pokopališču. — Tujski promet v Splitu. Tujski promet v Splitu lepo napreduje. Vsako leto je dotok tujcev večji. Lani je v prvih sedmih me secih v Split prispelo 5599 tujcev in 12.201 domačinov, letos pa 7564 tujcev in 11.106 domačinov. — Prepovedana knjiga. Notranje mini strstvo je prepovedalo uvažati in razpeča vati v naši državi nemško knjigo »Neues Handbuch der Geographiet. — Razbojnik Jakopin bo eskortiran v Maribor. Davi ob 5 so štirje orožniki v zaporih novomeškega okrožnega sodišča prevzeli tolovaja Franceta Jakopina in njegove tri tovariše, da jih eskortirajo v Ljubija no. Z jutranjim potniškim vlakom je ^skor ta prispela v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru, kjer je ob tem času najživahnejši promet, je vzbudila eskorta z močno vklenjenimi tolovaji splošno pozornost Orožniki so pripeljali v Ljubljano vklenjene na 16 let ječe obsojenega Franceta Jakopina, na 18 let obsojenega Kolenca, na 12 let obsojenega Avgusta Malija in na 11 let obsojenega Martina Malija. Orožniki so obsojence odvedli v jetnišnico justične palače. Jakopin in tovariši prenoće v Ljubljani, a jutri jih prepelje druga eskorta v mariborsko kaznilnico. — Se o Kalčičevi aferi. Včeraj smo pa ročali, da je bil v Novem Sadu aretiran trgovec Johan Kalčič, ki je poneveril velike zneske in ogoljufal mnogo strank, z!a-sti iz Slovenije. O Kalčiču prihajajo na dan nove zanimive stvari. Kalčič je priznal da je I. 1924, ko je bil v Somboru še borzni senzal, poneveril 450.000 Din. ter zaigra! okoli 177.000 Din. Njegov dnevnik, ki obsega več sto strani, se čita kakor roman. Policija je tudi ugotovila, da le Kalčič rodom Slovenec iz Istre. Kalčič je priznal, da ga je samo kvartanje in strast do igre spravilo na beraško palico. Nedavno je potoval v Monte Carlo, kjer je zaigral vse svoj* imetje. Na ruleti so ga tako oskubiii, da si je moral za potovanje izposoditi 100 lir na jugoslovenskem konzulatu v Milanu. Policiji se je prijavilo že veliko osleparje-nih žrtev, večina njfa pa je iz Slovenije. — Samomor poštnega upravnika v Gu-sinju. Lani v juliju je izvršil samomor upravnik pošte v Gusinju Milčko Mašovič. Šele zdaj je prišlo na dan, da je Mašovič poneveril iz postne blagajne okrog 120.000 Din. Ko je predstojnik zahteval od njega ključe, je odgovoril, da jih ima doma. Odšel je v svoje stanovanje in v naslednjem hipu je počil streL Ko so prihiteli poštni uslužbenci s predstojnikom v njegovo sobo, so našli Mašovica na postelji v mlaki krvi. V roki je držal revolver, s katerim se je ustrelil. Mašovič je zapustil ženo in dva otroka. — Zagonetna smrt V torek zvečer je bila v neki gostilni v Subotici zabava s plesom, katere se je udeležil tudi 221etni zidarski pomočnik Miha Barbar. Okoli 11 zvečer je zapustil gostilno in odšel domov. Drugo jutro so ga našli nezavestnega v jarku blizu gostilne. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Na glavi je imel globoko rano. Pri obdukciji trupla so ugotovili, da ga je nekdo s topim predmetom večkrat udaril po glavi. Za napadalci poizveduje policija. — Tragična smrt mladega delavca, V Splitu je včeraj električni tok ubil SOletnega delavca Joža Pilaćs. Pilać je hotel prenesti električno svetilko, bil pa je tako nepreviden, da se je dotaknil kovinastega spoja, na katerem je bila pritrjena žarnica. Močan tok ga je ubil. — Slovenec obsojen pred novosadskim sodiščem. Pred sodiščem v Novem Sadu je bil te dni obsojen radi poskušenega vloma v blagajno Marije Schonove v Bački Palanki Slovenec Aleksander Kodela na tri mesece ječe. — Bivši šolski inspektor na ebisftni kls-pi. Pred subotiškim sodiščem ae je te dni zagovarjal bivši šolski inspektor v Senti Vladimir Uvalić radi potvorbe šolskega Izpričevala in zlorabe uradne oblasti. Uvallč je obtožen, da je lani učenko Evko Brano-vački, ki je padla v več predmetih, brez po-navljalnega izpita pustil prestopiti v višji razred, za kar je prejel 50o Din. Pri preiskavi so dognali, da je Uvalić iz razrednice Izrezal list kjer je bila vpisana Evica Bra-novački. Uvalić se je pri razpravi zagovarjal, da gre aa zlobno kampanjo nekvalificiranih učiteljev proti njemu. Nekatere priče so izpovedale, da je inspektor res zakrivil očitano mu dejanje m da je bil sploh zelo pristranski. Obsodba bo izrečena čez osem dni. — Dve težki nesreči. V Ivanskem selu pri Rakeku je včeraj delavec Janez Slam-berger razstreljeval skalovje. Ker mina ni hotela takoj eksplodirati, je stopil bliže, da se prepriča, kje tiči vzrok. V naslednjem hipu je mina eksplodirala. Nesrečnega Slambergarja so včeraj popoldne s strahovito razmesarjenim obrazom in poškodbami po vsem životu prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Druga nesreča se je pripetila v Zapogi pri Smledniku. Tam je včeraj prišel po neprevidnosti pod voz 9-letni posestnikov sin Štefan Kopač. S težkimi notranjimi in zunanjimi poškodbami so fanta včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico. 17 Ljubljane —lj Francoski geografi v Ljubljani. Francoski geografi z dijaki so organizirali daljšo poučno ekskurzjo po Jugoslaviji. Ekskurzija bo trajala od 20. septembra do 1. oktobra. Geografi obiščejo vse v geografskem pogledu zanimive pokrajine naše države. Ekskurzijo vodi profesor geografije na Sorbonni Michel de Morton. Udeležuje se je 13 profesorjev raznih francoskih univerz in 31 dijakov oziroma dijakinj. Naši geografi so priredili francoskim gostom prisrčen sprejem. Do Jesenic so jim šli naproti docent geografije na ljubljanski univerzi dr. Anton Melik, šef beogradskega geografskega instituta prof. Milojevič in kartograf g. Lazič. Z jeseniškim brzovlakom so davi ob 8.38 prispeli francoski geografi v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru jim je bil prirejen prisrčen sprejem. V imenu slovenskih geografov so jih pozdravili docent dr. Kenk, asistent geografskega instituta dr. Rakovec in asistent metereoloiškega instituta dr. Reva. V imenu francoskega instituta je francoske goste pozdravil prof. dr. Pretnar. GoJen-ke mestne ženske realne gimnazije pod vodstvom profesorice ge. VVierglerjeve so gostom pripravile malo zakusko. Po kratkem odmoru so se gostje v spremstvu naših geografov odpeljali z beogradskim brzovlakom v Zagreb. Iz Zagreba potujejo preko Karlovca v Split, v Boko Kotorsko, Sarajevo, Beograd in v Južno Srbijo. V ekskurziji so zastopana vsa francoska vseučilišča, kakor Pariz, Lille, Nancv. Sfrass-bourg, belgijsko vseučilišče Lauvaine, vseučilišče Dijon, Toulouse, Grenoble, Lyon, Montpellier, Clermont, Ferrand in Alger. Poleg predstojnika pariškega geografskega instituta g. Martonna, ki je obenem vodja ekskurzije, so prispeli iz Pariza profesorja Chollet in Don, iz Ulla prof. Sorre, iz Belgije profesorica Lefevre. iz Bukarešte profesor francoskega instituta Nordom, iz Di-jona Chabot, iz Aixa Benvent, iz Strass-bourga Bailig. V Zagrebu jih podravi na kolodvoru prof. dr. Gavazzi s člani francoskega cercla. Mestna občina jim priredi v Gradskem podrumu obed. —lj Žalna seja. Na ravnateljski seji Mestne hranilnice ljubljanske dne 19. t. m. se je predsednik dr. V. Gregorič s toplimi besedami spominjal umrlega dolgoletnega člana uprave in pisarniškega vodje A. Sve-teka, ki je bil ž njim v občinskem svetu ljubljanskem, ko se je 6. decembra 1887 izvolil prvi upravni odbor hranilnice, in ko je 1. oktobra 1889 pričela poslovati Mestna hranilnica ljubljanska. — Pozna ga kot starega ljubljančana, ki je posvetil vse svoje posvetil vse svoje moči rodnemu mestu in se ves čas svojega javnega delovanja nesebično in numorno udejstvoval posebno na gospodarskem polju pri občinski upravi in Mestni hranilnici. —lj Še ena tekma! Ampak ne na športnem polju, nego v kuhanju na plinu. Gospodinje, ki že imamo plin v svojih kuhinjah, smo spoznale njegovo veliko prednost in želimo zato, da bi se vpeljava plina razširila prav po vseh hišah Ljubljane. Da vzbudi zanimanje za napravo, ki izdatno olajšuje in poenostavlja delo v kuhinji, je splošno žensko društvo še pred počitnicami razpisalo tekmo v kuhanju na plinu. One gospodinje in kuharice, ki skuhajo v najkrajšem času z najmanjšo porabo plina najokusnejši obed, dobe odlike v podobi dragocenih praktičnih daril. Tekmovalo se bo v dveh skupinah, toda le tedaj, ako se zglasi vsaj 10 gospodinj in 10 kuharic. Pozivamo iz nova, da se tekmovalke zglasijo najkasneje do konca septembra t 1. na naslov: Splošno žen. društvo (Tekma), Ljubljana, Rimska c. 20/IL —I j Po generalni skušnji »Fausta« v drami. Vsi, ki so prisostvovali sinočnji generalni skušnji »Fausta« so mnenja, da pomeni vprizoritev Fausta nov mejnik v razvoju našega dramskega ansambla. Ne Ie glavni junaki — Levar, Nablocka, Skr-binšek — temveč tudi vse manjše partije so izdelane premišljeno in po najboljših močeh. Višek večera je v cerkvi. Ta scena je res mogočna. »Fausta« je treba videti dvakrat. Tekst — priznani Funtkov prevod — je lep toda težak. Za premijero, ki bo v soboto dne 21. t m. za izven abonmaji a se interesiralo tudi mnogi abonenti. Cene so z ozirom na velike opremne stroške neznatno zvišane. — V nedeljo premijera zabavne francoske komedije »Velika abeceda«. —lj Invalidom, ki imsjo vžitke po starem invalidskem zakonu (is lete 1925), prenehajo ti vzitki s koncem septembra tega leta; po novem zakonu pa jim bodo vžitki tekli šele od 1. januarja 1990 dalje. Kdor ima pa po starem točno prisojene vžitke, mora doseči njih prejemanje tudi med 1. oktobrom 1929 in 1. januarjem 1930, toda mora zahtevo na predpisan način prijaviti invalidskemu sodišču. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na magistratu. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon! Danes, v petek zvečer ob osmih moški zbor za radio, v ponedeljek zvečer mešan zbor. —lj »Mestno središče ljubljanske trezne mladine« naznanja vsem članom, da se vrši prvi tečaj iz alkoholnega vprašanja v soboto 21. t. m. ob •/« na 5 v preddvorani »(Delavske zbornice« (vhod iz Miklošičeve ceste). —lj »Narava in ljubezen«:. Film, ki nam na izredno zanimiv način predočuje postanek sveta in Človeka, razvoj živalstva na zemlji od najnižje do najpopolnejše, razvoj rastlinstva, skratka vse življenje v naravi, je na sporedu ZKD jutri in v nedeljo. Film delo kulturnega oddelka berlinske Ufe, dokazuje, da jo ljubezen gonilna sila življenja pri slehernem bitju na svetu, da je najdemo celo pri živalih; le do izraza pride na različne načine. Predstave se vrže v prostorih kina Matice jutri ob 14.30 in v nedeljo ob 11 dopoldne. Poset dovoljen le odraslim od 16. leta dalje. Poučno razlago bo podal g. prof. Fr. Dolžan. Vse prijatelje lepih naravoslovnih filmov prav posebno opozarjamo, da si ogledajo ta spored. —lj Geometrska >rednja šola. Po odredbi ministrstva trgovine in industrije se 1. oktobra na Tehniški srednji šoli v Ljubljani otvori geometrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili Šest razredov gimnazije ali realke, ali dva letnika tehniške srednje Šole. šola traja dve leti in dobijo absolventi takoj državno službo geometrske stroke. Siromašni učenci s prav dobrim in odličnim šolskim u5j.»ebom la'.iko dobijo stipendijo mesečno ^UO do 50l) Din. Prijave (osebne ali tudi samo pismene) sprejema direktor tehniške srednje šole v Ljubljani najdalje do 29. septembra. S prijavo se mora predložiti zadnje šolsko izpričevalo. —lj Vidovičev klub r Ljubljani otvori začetkom oktobra svoje večerne učne tečaje, kjer se bodo predavali vsi predmeti nižje gimnazije (meščanske Šole) in predmeti višje gimnazije. S temi predavanji se nudi članstvu čim širša izobrazba. Pismene \ ri-jave z označbo tečaja, katerega se namerava udeleževati, je vposlati do 22. t m. na naslov kluba >dola na Ledin: t Ljubljaui«.. Ustmene informacije i^totam dne 25. t. m. ob 7 zvečer. —lj Slovensko drustro is verstva livadi v Ljubljani je imelo svoj ustanovni občni zbor 1. t. m. na katerem je bil za predsednika soglasno izvoljen živinozdravnik g Fran Rebernak, za njegovega namestnika radovljiški župan g. Resman in za tajnika g. Ciril Tomšič. Članarina znaša 1 Din mesečno, enkratna pristopnina pa 5 Din. Društvo posluje začasno v Ljubljani. Poljanska cesta 59. Vsi ljubitelji živali se vabijo, da pristopijo k društvu in ta svoj pristop javijo na navedeni naslov. Upamo, da bo to za naše razmere potrebno društvo našlo pravilno razumevanje pri vsej naši javnosti, od katere pričakuje blagohotnega sodelovanja in pomoči. —lj Pouk livih jeiikov (francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine, španščine) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do pol 7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Vod-stvo:Prof. S J. Jeras-Guinot. Skromen, a originalen iubilant Sluga naše drame Jože Bervar praznuje letos lOletnico svoje službe — Dobrodušnega starčka se je usmilil pokojni Milan Pugelj LJubljana, 20. septembra. Dandanes živimo ne samo v dobi elektrike, temveč tudi v dobi jubilejev. Jubilejev in jubilantov se spominjamo ob vsaki priliki. Nekaka »jubilejna« maniia je menda vsega tega kriva. So pa še drugi vzroki jubilejomanije. Žal pa se zgodi premno-gokrat, da proslavljajo preprosto in iskreno v svojem srcu jubileje in obletnice ljudje, ki so premajhni, da da bi si upali s svojim jubilejem na dan, v javnost, ker jim je usoda namenila, da niso postali splošno znani rodoljubi, pa so kljub temu jubilanti. So pač pod tako zvezdo rojeni; nikdar ne bodo deležni vse časti in slave svojih odličnih sodržavljanov. Zato pa njih obletnice niso nič manj prisrčne, vsaj v njinovih srcih, čeprav so skromnejše. Eden takih jubilantov je gotovo Jože, sluga v naši drami, ki obhaja letos lOletnico nehvaležne službe teatrskega sluge. Kdor pozna teater in njegove ljudi, mora poznati tudi Jožeta B e r v a r j a, ki opravlja dan za dnem vestno svojo službo v sobici vratarja ob stranskem vhodu v dramo. Jože skrbi seveda tudi za telefon in tisti, ki so že kdaj telefonirali v dramo, so gotovo že pri telefonu spoznali Jo* zetovo originalnost. Prav po domače, po gorenjsko se Jože odreže in malo se razburi, kar se mu pozna na govorici, posebno če pokličeš kako večjo glavo v teatru. Tudi da je dobričina spoznaš že po telefonu. To je torej Jože Bervar. Ce imaš pa opravka za kulisami, te prvi v drami sprejme Jože Bervar. 2e na zunaj je originalen. Gleda skozi debelo steklo v očalih. Prijazen je in že obraz ima tak, da človek nehote misli, da ie Joža teatrski človek, da je bil že od mladih nog pri teatru in se je morda Že udeistvoval n-»deskah, ki pomenijo življenje«. V resnici je Jože Bervar šele deseto leto pri teatru. Poprej je pa bil cerkveni organist polnih 28 let. V rami za kulisami vlada tako vrvenje in življenje, kakršnega nikier drugje ni. Včasih pa nastane tudi za kulisami mir. Mrak napolni hodnike, kulise mole iz njega kakor pošasti. Tam na odru za kulisami ie shranjen poleg drugi ropotije tudi majhen harmonij. Njega se spomni Joža Bervar, ko je v drami popolnoma sam. Dolgčas mu postane v celici, ko se zmrači, pa še ni ura, da bi zaprl Talijina vrata in šel domov. Tedaj torej se spomni harmonija, ob katerem ie presedel in preigTal celih 28 let. Spomni se morda obenem lepših, srečnejših ur in dni svojega življenja. Pa odkoraka počasi za kulise in iz mraka zadoni harmonij. Otožno se razlega po praznih prostorih za kulisami. 28 let ie bil Jože organist. Pol svojega življenja Je presedel ob orgijah ln harmonijih. Na stara leta jih je pa moral zamenjati s telefonom in kuKsami. Zato je ra« zumljivo njegovo veselje, ko mu tu pa tam čas in položaj v teatru omogoči, da stopi k staremu teatrskemu harmoniju in zaigra, Gmljivo ga je videti, kako se zatopi v igranje, kakor bi se zamislil v svojo preteklost. Jože je pa tudi zgovoren možakar in rad pove svojo »storijo«, ki ni ravno vesela, ki pa dokazuje, da je Jože človek tistega starega, poštenega kova. ki ]e zdaj že redek in ki spominja na dobre stare čase. S takimi ljudmi človek rad nokramlja, nekako prijetno, ugodno mu je ori srcu, če govori s človekom »iz dobrih starih časov«. Morda zato, ker je dandanes vedno mani ljudi, s katerimi se moremo pogovoriti pošteno z dušo ln mislimi na dlani. Vojna tudi Jožetu Bervarju nI prizanesla, čeprav ie bil že v letin, mora! le obleči vojaško suknio in »ekselcirati«. kakor drugi njegovi mnogo mlajši tovarni. Zaradi dobrega srca bi bil kmalu prišel ob življenje. V Judenburgu se je zavzel za svojega tovariša, ki ga je objesten korporal vrge! na tla in suval, ker se revež ni obrnil s svojim: starimi kostmi tako hitro, kakor Je hotel korporal. Jože je moral v zapor. Se preje so ga privezali na drevo. Ko je prišel pred sodnike, ki so ga obtožili nepokorščine ali morda celo veleizdaje, je priznal svoi »zločin«. Nič mu niso mogli, pač pa so ga pridelili »maršbataljonu«, s katerim ie moral na bojišče. V strelskih jarkih se je že priletni organist Jože tako prebladll, da bi bil skoro izgubil oči. Na pol mrtvega so ga poslali v zaledje in ga pridelili neki vojaški kuhinji. Samo domov, kamor si je tako želel, kjer je ime] Ženo in šest otrok, ga niso pustil:. Po prevratu je predla huda organistu Jožetu, ki službe organlsta zaradi oslabelega vida ni mogel več opravljati. Operirali so mu oči tako, da ni popolnoma oslepel. Toda kaj sedaj? 28 let je bil organist. v pokoj ni mogel, pokojnine mu niso priznali, ker nekaj let med vojno ni plačeval prispevkov v fond. Jože je moral žlvitl z 8 Din mesečno, ki jih je dobival kot vojni invalid. Kdo naj pomaga skoro oslepelemu starčku? Kaj bi bik) z nj-rtn, č« bi se ne našla dobra, res dobra duša. ki mu je preskrbela službo teatrskega sluge. Ta dobi a duša je bil pokojni MIlan Pugelj. On se je zavzel za Jožeta in posredoval pri tedanjem intendantu prof. JuvančiCu. Jože je res dobil službo ln Je bil s tem rešen bede, ki mu je pretila. Dobra duša Milan Pugelj je ie v grobu. Mnogi se ga spominjajo, toda najbrž nihče tako iskreno in hvaležno kakor organist Jože ki nosi v svoji listnici vedno pri sebi njegovo fotografijo, na kateri ie zapisano s trdo roko, ki ni vajena pisanja »Ta gospod je mene v službo spravil, Bog mu plačaj. Nepozabljenemu Jože Bervar.« Do svoje smrti bo nosil Jože Pugljevo fotografijo pri sebi. Pod četrtim intendantom že služi Jože Bervar. Prvi Je bil prof. Juvančič, drugi ravnatelj Hubad, tretji arh. Kregar in sedanji je Oton Zupančič. Z navdušenjem govori Jože o dobroti svojega sedanjega šefa in v skrbeh Je zanj, kajti slišal Je, da je nekam bolehen. Kaj rad pove Jože. kako Je čestital dosedanjim svojim šefom. Vsak ga Je vprašal, kolikim je ie služil in pripomnil: »Najbrž boste Še komu za menoj čestitali.« To je storija Jožeta Bervarla. Skromni je in morda brezpomembna, vendar v mnogem zanimiva kot spomin na čase in ljudi, kakršnih je med nami vedno manj. Iz Celja —c Z občnega sbora esljake Streljaeke družine. V sredo se je vršil v Celjskem domu občni zbor celjske Streljačke družine. Izvoljena je bila sledeča nova uprava: predsednik g. polkovnik V. Koatič, odborniki pa gg. major Vučinić, kapetan Slekovec sreski načelnik dr. Hubad, d. s. av. dr. Vlčar, pri-marij dr. Rebernik, prof. Mravljak ln tajnik Krneč. pos. Krajne. Letna članarina znaša 24 Din. Upati je, da bo čim prej pristopilo k družini čim več narodno zavednih Celjanov. —e Dežurna lekarniška služba. V Celju vrši od jutri dalje do prihodnjega petka nočno lekarniško službo lekarna »Pri orlu< na Glavnem trgu, —c Izgubljen prstan. Frane Cvtkslj, stanujoč v Gaber ju je izgubil preteklo nedeljo na cesti med Polutami in Bregom pel Celja okrog 90 ure tvoj zlati poročni prstan, vreden okrog 150 Din. Prstan Ima vgravirsno ime Ljudmila. Polten najditelj naj ga odda na policijL SVa valovih strasti <2ioman In retpublika ruska vlada prihaja. Spredaj ikoraika stapkia bhiz, oborožena od pete do fflaive, pod vodstvom A»nnanda Cambona, ki nosi na-Todino trobojarioo. To je »jedro bodoče mobilne ga-rde. Za teles/no stražo se prikaze stari Dippon-t d f Eure, katerega vodita za roke dva narodna gardista v uniformi. Po srcu -m poffkiiu je (mož še -mlad, v •resnicf Trm pa teži kolena visoka staro^. Za ri}Jm stopa Ar ago, plemeniti, veliki Arago, resen in slaven jumak vede, ki čita v zveizdah samo zmago svetlobe mad tamo, 'ki se še ni poklonil nobenemu kralju, razen bc-gu, noibernrn dvorjanom, razen veleli, du'hcv^o'sti im kremenftenTU Enačaju. Aragiu sledi Lam a rti ne. nesmrtni avtor »GircTiidistov« in priljubljeni pesnik »Jocelvna — Živel Dupont! Živel Arago! Živel Laimartine! Lamart:»ne! Laimartine! Liudstvo je najbolj navdušeno za La-mairitina. kakor da že stoti, v .rajem dušo celote. Magistrat odpira svoja vrata in republikanska vlada izgine skozi nje, toda samo za -trenutek. Kmalu se prikaže znova, toda na balkonu, katerega so zgradili' v ta namen tnađ vratfi maigistra-ta, visoko nad srlajva-rni valoveče -množice. Lamartine stopi k ograji balkona z zlato kupo v roki. Izprazni kupo, dvigne jo visoko nad glavo in zaikliče z mogočnim glasom: — Prijate^'i, ta banket smo namenili vam! In ko se vihar navdušenca poleže, nadaljuje: — Prijateliji! Zrnata! Zmaga! V piolin treh urah ste si priborili vse pravice državljanov i-n svobodnih mož! In če bi hotela slepa, brezbožna moč izrabiti nočne sence, da vas oropa teh pravic, sem prepričan, da boste znali braniti dragocene sadove svoje zmage. Muče-niki in bojevniki današnjega velikega d)ne, sprejmite zanvalo, sprejmite zahvalo v imenu domovine, v i m emu vsega sveta! Med klice neStetri-h glasov se pomeša rožljanje prekrižanih bajonetov in sulic, ki so se vzpele kvišku in se leske-čejo nad d a vami ljudstva kakor morska trava in bcevje, kadair se maje v valovih in tone v žarkih zahajajočega solnca. Tod& iz nepregledne množice se zadnje glas, ki govori za vse ljudstvo: — No, kakšni so vaši načrti in katj nameravate, kajti doslej ste govoril; samo o nas? — vpraša glas iz ljudstva. — Smo tisti, ki pripadajo z dušo in telesom vam, — odgovori Lamartine. — Smo nerazdružno zvezani z zmago ■pravice in enakopravnosti. Sežgali smo svoje ladje in zdaj se razprostira med mami in kraljestvom samo ocean. — Ste republikanska vlada? — Smo, toda samo začasna vlada. Od Francije je odvisno, ali bo pri&nana. — Francija smo mi, — je nadaljeval glas iz občinstva. — V Parizu imamo pcsJance, ki zastopajo vso Francijo. Vse pokrajine so tu zastopane. Mi smo kri, srce in mozeg Francije. — Torej se čutite dovolj močne, da uvedete sveti koledar nove republike? — Da, da, da! — so odgovorli vsi v en glas. Ta »da« je odmeval na drugi strani Se ine kakor grmenje v daljavi. — Hvaljen bodi bog! — je vzkliknil Lamartine. — Hvaljen bog, ki mi je dovoli videti solnce tega veliikega svetega dne! . . . Vive la republiojue! — za-doni od vseh strani. Ta čas. ko odmevaijo navdušeni klici od trga do trga, od ulice do ulice, se prerine divja postava ogromne rasti skozi gnečo, in ko se približa balkonu, dvigne proti Lamartinu e tehtal Hajek komaj polovico toliko. Že, ko sta se vzela, je imela nezakonskega otroka. To pa moža ni motijo in kljub temu jo je ime! r p j Toda že Čez dve leti, ko sta se preselila v Jesenico pri Pragi, se je spečala s trgovcem Jerat da prizor a očetovstvo, toda žena je izjavila, da proti sebi ne bo pričala. In to je izblo sodu dno. DomaČi ppjja«te'lj je nehal zahajati k Hajkovlm, dočim je poprej neprespano tičal pri n:'h. Domači prep-jri pa niso ponehali, marveč so se množili in končno je nastal •ic.rk-lT> -7. apr'1, ko je Haiel: na vrtu šestkrat ustreMl na ženo z revolverjem. >m si ga je bil kupil za samoobrambo, ke.r se je vračal večkrat pozno ponoči domov. Po umoru je odšel na orožniško postajo in priznal zločm. Ko ga je predsednik senata vprašal, zakaj je ženo umoril, je skomignil z rameni in odgovoril, da se ne spominja. Bal se je. da ga bo žena zopet pretepla. Ustreliti je ni hotel. Orožnikom je pa po umoru priznal, da se je že dve leti pripravljal nanj. Pred poroto se je zjjokal in zatrjeval, da ne ve, kaj je govoril in kako je prišlo do umora. Z drhtečim glasom je izjavil, da se je samo enkrat v življenju razjezil in še to je imelo tako tragične posledice. Mož je namreč slabič in žena je počela z njim, kar je hotela. Pričala je hčerka, pričali so sosedje. Hajkova je bila v splošnem poštena žena, toda ... In moža je pretepala. Cim je kaj zinil, za. je mamica takoj nabun-kala, je priipovedovala hčerka. Papa je pa godrnjal, da mora skrbeti za tuje otroke in pošiljal jo je k Jerabku. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje glede umora in dodatno glede uboja. Porota, v kateri je bilo pet žensk, je glavno vprašanje soglasno zanikala. dodatno glede uboja pa .potrdila z 9 glasovi. Hajek ie bil obsojen na 4 leta težke ječe. Med čitanjem obsodbe so nekatere ženske plakale in ena je celo omedlela. Miss Mehiko morilka Poročali smo nedavno, da je mehiška lepotica Maria Tereze de Landa, ki je na lepotni konkurenci v Galvestonu zastopala Metriko, ustrelila svojega moža, generala Vidala, ki je igral v metrskem življenju važno vlogo. Maria Tereza de Landa se je po po-vratiku iz G a lv es ton a poročila z generalom Vidalom. Zakon je bil prav srečen, dokler ni mlada lepotica zvedela, da je general že oženjen in da je ona njegova druga žena. Prva generalova žena, Maria Herrejson. ie namreč moža tožila zaradi bigamije. To je Mario Te rezo. kateri je general prikrival prvo razmerje, tako potrlo. da je segla v o samokresu in ga ustrelila. Po atentatu je morala v zapor im te dni se prične v Belem raziprava proti nji. Temperamentna lepotica, ki bi prvj teden v zaporu kmalu zblaiznela, se je že pomirila in sprijaznila s svojo usodo. Ženska nečimurnost je zmagala nad strahom pred razpravo in morilka je prepričan, da postane junakinja senzacionalnega procesa, o katerem bo govorila vsa Mehika. Zagovarjal jo bo najboljš. mehiški zagovornik Jože Lo-zano. V preiskovalnem zaporu je Miss Mehiko zatrjevala, da je samo časopistfe krivo n>enega nepremišljenega dejanja. Ko je prva generalova žena tožila generala zaradi bigamije, je časopije z naslado pograbilo afero in listi so pr-našali dolge članke o družabnem skandalu. General je ženi novine skr \ i!. Morda bi se mu posrečilo afero ženi prikriti, da niso isti cele tedn* ^-iro*!*: o nri. Tako je nekega dne s! u eni-o d-- Telefon štev. 7980 Jabolk S>rjbliiino 10.000 kg vseh žlahtnih •vrst proda graSčiina Bošftanu pr! Se\Tiicd. Kuipci naj se osebno zgla-&e. 19SI Posojilo iščemo za izidela^-o vsetstTaJtsiko ipriznanega »Pa.t-enta« meha-nhČTie stroke v znesku 20.000 do 25.PC* I>an. Cenj. ponudbe z naa'edibo odstotne mere na upravo »Slov. Naroda* pod »Kaipiltel 20.000 - 1978« Pozor, opekarnarji! Ustmik (Mundistuok mat Vbrse-rzivlat. te) in irjizo zz odrerova-nle (Ab-sormendetaseh) oboje z-a zajezni &trefewk k stroju sistema Stein-bruclk, Gtraiz, kupi opekarna Felaks Tajvčar, Vodice nad Liubloano. 1982 prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo: Premog domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe vseh vrst Pr Kovaški premog Krt L- c livamiški, plav-« K S žarski in plmski Brikete etni zavod za premog d. d v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/i. Makuiafurni papir k9 d Oin 4'-orodaia unnua " "?'ow Naroda" U«4uje: Jom> ZupiaćjC — z* .Nuodno ijskarao«; Praa Jeiertek. — Za upravo in ioseraou đel lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.