Pošt ar In a plačana. Štev. §0. Posssiszna Itav. Din 1923. Let© ¥8. Upravnišivo ..Domovine" v Ljubijan!, Prešernova ulica D4 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Star ednina: Četrtletno Din 6"—, polletna Dla 12-celoletno Din 24-—. EfRSnaSKHBfi Klerikalcem sc je začelo kolo sreče naglo obračati v nesrečo. 18. marca so farovški ljudje skakali od veselja ter vriskali nad sijajno zmago, da je bilo izvoljenih 21 poslancev SLS. od 26 poslancev v Sloveniji. (-.Slovenec-, c Domoljub®, «Straža», < Slovenski Gospodar* in drugi klerikalni listi so takrat kar noreli od zmagovite pijanosti, pisali, da so sedaj gospodarji v Sloveniji le gospouje od SLS., ter ljudem trobili, da je ljudstvo z volitvami pometi« demokrate ter jih potisnilo kraj ceste. Ni še devet mesecev od volitev, pa sedaj poslušajte, kaj govore in pišejo klerikalci! Kakor berač uši, se otresejo očitkov, da imajo oni na vesti vse gorje, ki jc prišlo nad slovensko ljudstvo zadnje leto. Na vse mogoče načine odvračajo od sebe krivdo, da se je uvedel kuluk, da so se krivično povečali davki, da se je povišala železnica itd. itd. Kar mraz jih spreletava, čc jim zabrišeš v obraz, da ima SLS. v Beogradu 21 tigrov, ki pa odpirajo na široko žrela le doma, pred Pašičem pa pohlevno irj^ajo z repom. Zadnjo nedeljo so klerikalci v Ljubljani žegnali novega škofa dr. Srebrniča, pred kratkim je bil v Mariboru dr. Karlin postavljen za škofa. Govori se, da bo postal nadškof v Beogradu sam dr. Korošec. Videti jc torej, da prav lepo napreduje cerkvena politika slovenskih klerikalcev. Cerkveni dostojanstveniki rastejo kakor gobe po dežju, duhovščina dobiva od vlade krepko podporo, dočim istočasno ljudstvo vzdihuje pod težkimi bremeni, ki pritiskajo (tanj po zaslugi klc-r:':r-'nih tigrev. Vse to vidi in na lastni koži občuti ljudstvo. Zato ni čudno, da se že vse, kar ima v sebi še količkaj moči in pameti, punta klerikalnim političnim sleparjem. Kdo pa ne bw divji, ako vidi, da je tako ogoljufati in ociganjen kot so biii volilci, ki so pri zadnjih volitvah vtikali pesti v farovške volilne skrinjice? Pojasnili smo žc v našem listu, kako so jo dobili klerikalni tigri po hrbtu pri občinskih volitvah v Zirih in na Rakeku. Na nedvoumen način v teh občinah pokazalo ljudstvo, da jc sito farovške komande in da je izpregledalo sleparstvo farovške politike. V nedeljo so se vršile zopet volitve v Gorenjem Logatcu, kjer je dobila SLS. le 76 glasov, JDS. pa 125. Demokrati imajo dve tretjim vseh občinskih odbornikov. Ako bi se napredni ljudje povsod zavedali svoje dolžnosti in ako bi bil v vsakem kraju vsaj ui mož, ki bi bil sposoben stopiti na čelo ijjidske armade, U tioce pod farovški ja- rem, pa bi lahko vsepovsod naprednjaki zmagali, kakor so v Zirih, na Rakeku, ali v Gornjem Logatcu. Treba je le korajže in vsaj malo požrtvovalnosti ter organiziranega dela, pa uspeh ne more izostati. Mi stojimo na stališču, da je treba cerkev ločiti od farovža, kakor se loči vera od fr.rovške politike, ki se imenuje klerikalizem. V cerkvi naj se razlega božja beseda, pa bodo ljudje rajše v cerkev hodili. Bogu bo veli!:o bolj ustreženo, če bo duhovščina v cerkvi molila in razlagala nauk o krščanski ljubezni, kakor če zlorablja vero in Boga v politične namene. Zunaj cerkve ne priznavamo črr.i gospodi nobenih pred-pravic. V Jugoslaviji jc odpravljeno plemstvo, odpraviti se hočejo veleposestva, skratka vse predpravice so postrižene. Zakaj bi župnik ali kaplan šc naprej imel neomejeno moč nad ljudmi tudi izven cerkve iu zakaj bi on vse strahova!, kakor to hoče in želi večina božjih namestnikov. Tudi Slovenci se morajo zavedati, da so oni gradili cerkve in farovže s svojimi žulji in da plačujejo duhovščino iz svojih žepov. Zato ima pravico vsak državljan zahtevati, d . duhovščina služi ljudstvu in ne narobe. Kadar se bo vsakdo zavedal resnice teh besed, ne bo več na Slovenskem klerika-r.-,ma. V cerkvah se bo zopet razlegala božja beseda. Pobožnost ljudstva bo veliko boij globoka in nauk Kristusov bo kaj za-legel. Danes pa je svet čimdalje bolj podivjati ravno radi podivjanosti politike duhovščine. Boj za svobodo ljudstva moramo brezobzirno nadaljevati do- zmage. Udarec za udarcem za SLS. že prihaja. Odnehati ne smemo. Cc se je sesula Avstrija in če smo sc otresli nemškega Dunaja, se bomo tudi še otresli klerikalizma in črnih hlapcev, ki služijo T)imu, mesto svojemu narodu. Svetovna vojna bo dajala še poznim rodovom mnogo dragocenih naukov. Ena stvar se je zlasti pokazala: Kdor hoče zmagati, mora imeti dobre vojščake, a dobri vojniki izvrstne vojskovodje. Avstrija se je leta in leta v svetovni vojni še dosti dobro držala. Če pogledamo nazaj, vidimo, da so fronte držali hrabri vojaki, ki so junaško puščali življenje in zdravje v strelskih jarkih. Vse njihovo junaštvo pa ni prav nič zaleglo, ker so za njimi stali nesposobni generali, ki so že naprej vse za-vozili in njihov trud uničili. Priti je mora! polom, ki je tudi prišel. Tudi v politiki se bije boj $ Tudi v politiki jc treba yojščakov, ki se po šaržah, zlasti pa po nalogah med seboj nujno razlikujejo. Kdor ima v političnem boju manjšo nalogo, ima zato tudi manjšo odgovornost Največja odgovornost pada na voditelje političnih strank; kajti oni imajo zato pravico, da v stranki nosijo zvonec, katerega mo-n.'o vsi bojevniki poslušati. Gorje stranki, ki se ji tako godi kakor avstrijski armadi v svetovni vojni. Gorje, če nalete dobri voj-šč.' i na 'abe generale! Vsak napreden človek je z veseljem ouazoval, kako so pred nekaj leti v Slo-v.-iiji nastopili samostojni kmetje, tisti naši preprosti, a zelo pametni in preudarni možje, ki se niso bali nobenega boja za to, da doseže slovensko kmečko ljudstvo dan svobode in neodvisnosti od farovžev. Na žalost to zdraVo gibanje ni napredovalo, kakor bi to vsak prijatelj našega ljudstva želel. In zakaj ne? Poglejte voditelje SKS., boste videli, da je moralo uriti tako, kakor je prišlo, in da mora priti tako, kakor bo še prišlo. Polom za polomom. Na koncu ! ~ žalosten pogin. Dve stvari hočemo danes omeniti, ki bi jih vodstvo nobene stranke, ki hoče biti napredna, ne smelo zagrešiti. cKmetijski list» je s slastjo ponatisnil iz cSlovenca» to, kar je ta napisal radi napredne sloge na deželi. cSlovenec» je namreč proti napredni koncentraciji, ker ve, da bi takoj po deželi zapihal drug veter, kakor hitro bi šli vsi napredni ljudje skupaj v boj proti klerikalcem. Naravno in raz-, uinljivo je, da piše tako farovški list. Nerazumljivo in sramotno pa je, če ponatis-kuie <:Slovenca» list, ki nosi ime «Kmetijski list,» glasilo SamostojneKmetijskeStranke. Klerikalci so voditelje SKS. kmalu izplačali. Pri naskoku na Kmetijsko družbo so jih polibirali, da je joj.. Najprej je napravil v Kmetijski družbi revolto klerikalni profesor Jarc in se hotel čisto polastiti Kmetijske družbe. Nato so samostojni vrgli iz družbe profesorja Jarca ter sami zasedli njene urade. Klerikalci so pa odgovorili s tem, da so vlado dobili na svojo stran ter dosegli pri njej, da je prepovedala občni zbor, ki ga je sklical g. Pipan za 16. t. m. Tudi se sliši, da bo razpuščen odbor in postavljen komisar. Tako se 5/1 na žalost in velikansko škodo vseh naprednih kmetov Kmetijska družba izmuzala iz rok SKS. in prav velika nevarnost je, da bodo v njej popolnoma zavladali klerikalci. In kaj so voditelji SKS. pri tej priliki še zagrešili? Proti profesorju Jarcu je nastopilo z vso strogostjo tudi <.Jutro* ter se potegnilo za SKS. in njene interese pri Kmetijski družbi. Prišel oa ie «KmctUskl list», ki jc objavil vest, da se SKS. zahvaljuje za podporo «Jutra» in demokratov, češ, da je čisto nič ne potrebuje. Ta puhloglava ošabnost in naduta nesramnost pa se je kmalu pokazala, kako škodljiva je. Danes je, žal, že skoro gotovo dejstvo, da je vodstvo SKS. tudi že Kmetijsko družbo zafuralo in da je veliko vprašanje, če se bo ta njihov greh in naj gredo na reševalno delo vsi naprednjaki, še dal popraviti. Tako se ne dela politika, kakor jo delajo generali SKS. pri zeleni mizi v Ljubljani. Škoda za dobre in vnete vojščake na kmetih, ako ta jara gospoda neumnosti uganja. Za vsako armado so največja nesreča slabi generali. PoSififni pregled Politični boj v Slovenjii je vedno živahnejši. Klerikalci dobro čutijo, da se jim ma-jejo tla pod nogami in zato napenjajo vse sile, da U se vzdržali na površju. Pa veliko jim vsi njihovi napori ne bodo pomagali, ker stebri klerikalne stavbe se resno majajo. Klerikalci pravijo, da je njihov temelj vera. Danes pa že vsak razsoden človek uvideva, da za obrambo vere ni potrebna nil.aka posebna politična stranka, ker veri nihče ničesar noče. Klerikalci sicer strašijo s pravoslavjem, toda mi smo že pet let v Jugoslaviji, ki ima pravoslavno večino, pa nihče ne mere trditi, da se je katoliški veri kaka krivica zgodila. To pa zato, ker pravoslavni Srbi niti od daleč r.iso tako nestrpni kakor naši klerikalci. Srb pravi: brJ: je mil, katere vere bil! Seveda, klerikalci si želijo nazaj nekdanjih časov, ko so škofi in duhovniki bili neomejeni gospodarji vsega, kar je na svetu, ali takim časom je enkrat za vselej odklenkaio in zato bo kmalu odklenkaio tudi našemu klerika-lizmu, ker vera in politika ne spadata skupaj. Anton Stražar: Ljabavna povest iz starih časov. (6. nadaljevanje.) IX. Težki časi so prišli v deželo. Začele so se francoske vojne. Po vsej Evropi je divjala besna furija, kakor plamteča burja je divjala iz kraja v kraj, iz države v državo, tuintam prejenjala, da je nato z dvojno silo nadaljevala svoj divji ples. Z vsem tem je bilo vezano ime velikega vojskovodje in francoskega cesarja Napoleona Bonaparte. Vodil je svojo armado proti srednjeevropskim državam, premagoval vladarje in si osvojil pol Evrope. Njegova državniška modrost je v osvojenih deželah ustvarjala podlago za napreden razvoj. Tudi Slovencem, ki jih je Napoleon odtrgal izpod avstrijskega žezla, je zasijala narodna svoboda, kajti Napoleon je oživel Ilirijo, v kateri se je nam zapadnim (Jugoslovanom obetala precejšnja samostojnost. Toda potrebe francoske vojske, kontri-bucije, soldačenje fantov in druga vojna bremena niso ustvarjala pravega navdušenja. In polagoma jc začela ugašati tudi zvezda Na- V Beogradu se nadaljuje boj med vlado in opozicijo, zato ker radikalska vlada misli, da so samo radikalci polnovredni državljani, drngi pa ne. Dolgo taka vlada ne more ostati na površju, ker je to nenaravno, kakor ie nenaravna radikalsko-turška zveza. ki je zopet bila obnovljena in so radikalci morali na škodo našega naroda v Macedoniji mnogo privoliti nekdanjim krvolokom tega našega ljudstva. Taka zveza se bo maščevala prej ali slej na kiv-vestni radikalski stranki, ki bi vse storila, samo da bi ostala na večne čase na vladi. Škoda te stranke, ki ima tako lepo preteklost, da se je tako pokvarila, da s svojo pokvarjenostjo razburja vso državo. Samo naši klerikalci so jim enakovredni bratci. Zato so zahtevali samoradikalsko vlado. Mislili so, da jih bodo radikalci podpirali v njihovih strankarskih stremljenjih, pa so se temeljito zmotili. Radikalci vladajo s Turki in z Nemci, za klerikalce pa se ne brigajo. Le kadar jim prede slaba, se spuščajo z njimi v podajanja in jih vabijo v vlado. Ker klerikalcem njihovi načrti ne uspevajo, so začeli z gonjo proti Srbom. tako nekako, kakor I. 1914., ko so Imjslali Slovence na vojno proti Srbom, ki so branili svojo pravico proti habsburški požreš-nosti. Danes klerikalci farbajo svoje uboge ovčice, ki so še tako neza ;dne, da ne vidijo, kam pes taco moli. Klerikalci pravijo, da so Srbi krivi današnjih slabili razmer, kakor bi bili vsi Srhi radikalci! Srbi'ravno tako trpijo pod slabo vlado kakjf Hrvati in Slovenci, in ravno med Srbi je najmočnejša demokratska stranka, ki bo edina prej ail slej zrušila slabo radikalsko vlado. Vsem se slabo godi. Zato bi bilo potrebno, da se vsi združimo v močni jugoslovanski dem okratski stranki, ki se razteza na vso državo, ker samo taka velika stranka, ako se še okrepi, ho mogla spremeniti vlado, ne pa take majhne stranke, ki imajo pristaše le v eni pokrajini, kakor so ravno klerikalci. Vse, kar dobro misli, se JJ»a v demokratski stranki, v zadnjem času tudi pri nas. Pričel bo čas, ko bo pri nas sramota za vsakogar, ki ne bo demokrat, ker ga bo vse smatralo za človeka, ki ne ve, kaj dela, in ne ve, kje je njegova in njegovega kraja korist! V naši soseščini pa vladajo čudne razmere na vseh straneh. Na Bolgarskem je bilo te dni otvorjeno narodno sobranje in tu je prečrtal kralj Boris svojo prestolno besedo. ki pa je bila prav medla. Veliko lepih besed o miroljubnosti in podobnem — da bi le te besede bile odkritosrčne. Mnoge vesti, ki prihajajo od tam, narn povedo, da se Bolgarska na tihem oborožuje, pač v prvi vrsti proti nam. Pa naj bi bila Bolgarska pametna, ker je veliko preslaba za to, da bi se z Kami igrala! Dvakrat jc že poskušala z malo Srbijo in vsakokrat je bila krvavo tepena! Sedaj bi pa imela proti sebi veliko močnejšo Jugoslavijo, s katero se kralj Boris s svojimi ministri ne bo mogel igrati, posebno ker je bolgarsko ljudstvo za zvezo z nami in ne za vojno. Te dni je stala vsa Evropa pod vtisom dogodkov na Angleškem, kjer so se vršile državnozbOrske volitve. Znamenit dogodek nc samo za vso Evrou^, temveč sko. o za ves svet, so vsakokratne volitve v angleški parlament. ker vsakokratni parlament odloča v Angliji tudi o zunanji politiki te velike države in o raznih drugih vprašanjih, ki zanimajo ves svet. Z"ato je bilo mnogo iznenadenja, ko se jc doznalo za izid angleških volitev, v katerih je dosedanja vladina stranka konservativcev precej nazadoval , da sama za sebe nima več večine v parlamentu. Pa tudi nobena druga stranka ni dobila take večine, da bi sama sestavila vlado. Najbrž bodo novo vlado tvorili liberalci skupaj z delavsko stranko, ki jih ene z drugimi združuje zahteva po svobodni trgovini, medtem ko poleonove slave. Ko se je temu velikemu zmagovalcu zahotelo vladarstva čez ves svet, je z velikansko armado rnarširal proti Rusiji. lam ga je zadela nesreča. Silovita severna zima je uničevala tisoče njegovih vojakov, ki so lačni in razcapani zinrzovali kakor mravlje. In kolikor ni opravii mraz, so pri strašnem prehodu čez reko Berezino opravile ostre sulice kozaških čet. Od pol-milijonske armade Napoleonove se je v domovino vrnilo le par desettisoč vojakov, zmedenih, razcapanih in duševno potrtih. To se je zgodilo v letu 1812. Napoleonu se je sicer posrečilo, da se je pravočasno vrnil v Pariz, toia njegov poraz na Ruskem je postal zanj usoden. Dvignile so se proti njemu še ostale evropske države, ga premagale, vjele in ga kot dosmrtnega vjetnika internirale na otoku Svete Helene, kjer je nekaj let nato umrl. Po prernaganju Napoleona je Evropa izgledala kakor pogorišče. Toda polagoma so se začeli zopet vračati prejšnji časi, prejšnje avstrijsko nazadnjaštvo... Zavladala je zopet nemška gospoda po svojem starem kopitu. V razdobju teh vojnih viharjev, kakor smo jih zgoraj popisali, se je pri Slapar-jevih marsikaj izpremenilo. Osivel je očka Slapar, enako ttrdi njegova zvesta žena Micka, toda najtežjo bol je v srcu prenašala Rezika. Leta, strašna leta vojnih grozot so minevala, od Toneta pa ni bilo nobenega poročila. Plaha slutnja je Reziki v težkih trenutkih navdajala srce, toda niti zamisliti se ni mogla v to, da se njen zaročenec ne bi vrnil nikoli več. Neprestano je mislila nanj, spominjala se ga v večerni molitvi. Enkrat se ji je prikazal v sanjah... s krvavo glavo... upadlim obrazom in umirajočimi očmi... Rezika je planila iz sanj in do jutra ihtela na svoji beli postelji. «Ne, ne... ah, saj ni mogoče! Ti ga čuvaš, usmiljeni Bog, in ga boš privedel nazaj v domačijo!...» Tuintam so se oglašali ženini. Rezika je odklonila vsakogar, dokler niso prejenjali. Oče in mati ji nista nikoli prigovarjala, tiho sočutje sta v svojem srcu skrivala za njeno trpljenje. Toda leta so tekla dalje in Reziki je venel zorni dekliški obraz... Prišlo je poletje leta 1814. Znova so bile črešnje obložene s sladkim sadjem. Vladal je svečan nedeljski popoldan, oče Slapar in Rezika sta sedela pod košato črešnjo, molčeča in zamišljena. Črez čas izpregovori oče: ♦Rezika, poslušaj, na Toneta sem se: zamislil. Sedemnajsto leto že poteka, kar so so konservativci za uvedbo carin na razno tuje blago. Konservativci ao baš zato na-Zi. Jovali pri volitvah, ker Angleži so že od nekdaj prijatelji svobodne trgovine. Važno Je tudi vprašanje, kako se bo držala nova ai.gl.vlaJa nasproti Nemčiji in v kaki smeri se bodo razvijali v bodoče odnošaji med rA lijo in Francijo. V tem smo prizadeti tudi mi, ker pred nami je odprto vprašanje: ako se razideta Anglija in Francija, s kom bomo šli mi? Podoba je, da bomo šli s Francijo, s katero nas veže staro prijateljstvo in odkritosrčno zavezništvo iz svetovne vojne, ko je Francija edina stala popolnoma na naši strani. Dopisi RADOMLJE. Zadnji sestanek demokratske stranke je naše klerikalce tako zbegal, da so šele po par mesecih prišli do sape. Kako razočaranje sta morala doživeti tisti dan naš 'dobrodušni Janezek in pa urnopeti Jakec. V navdušenju sta si baš mela roke in gledala v duhu, kako oduševljeno drve Radomljam v Štrcinov tabor, ko se nenadoma prikaže celo množica zvestih demokratskih somišljenikov. Ni čudo, da sta siromaka izgubila sapo. Štejeta, štejeta, pri številki petindvajset pa se jima zamegli pred očmi. Da zve širni svet o tej nesrečni smoli, je poskrbel «Domoljub», ki proglaša število 25 kot povsem merodajno — in seveda ne pozabi pristaviti, da demokratska stranka v Radomljah ne more dobiti tal. 'Je pač križ. Radi verjamemo, da je neprijetno, če pride na demokratski sestanek sto-seJein pravih somišljenikov, dočim je bilo na Štrcinovem shodu par ovčic. Klerikalno seme v Radomlju za vraga ne vzklije. OVSiŠE. Naš župnik g. Jože Ocepek je imel minulo nedeljo namesto pridige prav za prav nekak političen govor. Najbolj ga boli •Domovina*, menda zato, ker rada pove resnico, a resnica vedno peče. Tudi radi davkov se je togotil, toda ni povedal, kdo je kriv povišanja zemljiških davkov. Dne 18. marca so zmagali v Sloveniji klerikalci in dobili skoro vse poslance. Klerikalcem pa se ni nič bolj ga vtaknili v vojake — Bog vedi, kje se siromak potika. Ali pa trohni v daljnji zemlji, zapuščen in nepoznan...» Rezika si zakrije oči in med solzami iz-pregovori: «Nikar, oče, taka beseda mi reže v srce kakor meč. Tone gotovo živi, toda kje? če pa resnično prebiva nad zvezdami, naju posluša, da se ga spominjam, in vč, da sem mu ostala zvesta.* Ko sta se še nadalje razgovarjala, nista opazila, kako se jima je v zaledju približal krepak možak m ju poslušal. «Dober dan!» Slapar in Rezika se presenečena ozreta. Odkod neki je tuji mož? «Ne zamerita,» pravi mož, «da sem prisluškoval. Vračam se z vojne in sem namenjen k vam radi prijaznega sporočila. Mošni-kov Tone, o katerem sta ravnokar govorila, se vrača domov in vas vse prisrčno pozdravlja .. Reziki zažarijo lica, očka Slapar pa s smehljajem veselega presenečenja reče: «No, vendar, vendar! Bog bodi zahvaljen!* «Pa ga nemara ne boste spoznali,» nadaljuje mož. «Kaj ne bi, kaj ne bi!» se smehlja očka Slapar in vabi moža v hišo. Rezika, ki je ves mudilo kakor to, da so z Markovim protokolom omogočili samoradikalsko vlado, ki nas je osrečila z novimi davki ta podobnimi «dobrotami». To bi moral naš župnik povedati in obsoditi klerikalce, ki so ob volitvah obljubljali raj, po volitvah pa pozabili na vse In s slabo politiko prinesli ogromno nesrečo slovenskemu narodu. Ko so možje pri omenjeni pridigi zadaj govorili, je zakričal, naj bodo tihi, ker ima tu le on sam govoriti; ako ne, pa ga naj naznanijo. Nazadnje je dejal: «Dajte me v ,Domovino'.« Naš župnik hodi ponoči baje okrog oken in posluša, kako ljudje molijo. Če misli, da je to lepo in vredno dušnega pastirja, se zelo moti. Več zmernosti in pameti! SODRAŽICA. Narodni praznik ujedinjenja smo pri nas lepo praznovali. Zjutraj je bila svečanostna služba božja. Raz mnoge hiše so plapolale zastave, zvečer je pa priredilo naše delovno sokolsko društvo Savezni dan v proslavo petletnice osvobojenja na korist JSS. Slavnostni govor je imel br. starosta Obrstar, ki je v obširnem govoru razjasnil pomen narodnega praznika ter delovanje Sokolstva sploh. Nato je vrli mešani zbor pod vodstvom br. Kovača zapel Bože pravde ter nastopil še s par lepimi pesmi. Dramatični odsek je imel igro «Damoklejev meč», nakar se je razvila prosta zabava, tekom katere je v daljšem govoru nastopil starosta loškopotoškega Sokola br. Rus. Govoril je o delovanju Sokolstva med vojno, o razsulu Avstro-Ogrske, zatiralke našega življa, ob kateri priliki so prvi bili Sokoli, ki so stopili v obrambo naše ljube svobodne domovine. Razjasnil je pomen ujedinjenja za ves jugoslovenski narod. Ožigosal je vse one, ki rujejo proti naši domovini ter spodbujal h krepkemu delovanju, kar so živahno odobravali navzoči bratje in sestre. Pevski zbor je h koncu zapel Lepo našo... Drugi dan 2. t. m. se je ponovila igra v korist zgradbe Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Dne 5. t. m. je društvo priredilo za otroke Miklavžev večer in je Sokol obdaril ves svoj naraščaj ter drugo mladino. TRBOVLJE. Na narodni praznik se je opazilo, da naši posestniki še vedno nimajo čas stala nepremično in z zamaknjenimi očmi motrila tujčev obraz, nenadoma vzklikne: «Tone!» Da, bil je Tone. Po dolgih letih zopet objame svojo zvesto izvoljenko. Pa se je v resnici izpremenil. Košata brada mu je ob-rastla obraz, pa se nalašč ni hotel obriti za povratek; prestane muke so v njegov obraz in čelo zarisale moške črte. «Rezika, zvesta si mi ostala vsa dolga leta, odslej ti bom jaz vračal zvestobo do konca življenja. Kajne, očka Slaparjev?* Očka Slapar stisne Tonetu roko in reče: «Sem mislil, da si le duh, pa si vendar še duh in telo v enem! Zdaj je vse prestano. Pojdi, pojdi, Tone, v hišo, da se razgovo-rimo!...» * Mnogo je Tone pretrpel v vojaški suknji. Prebrodil je brezštevilne vojne nevarnosti, premeril na marših obilo dežel. Marsikod se je odlikoval s svojo razumnostjo in odločnostjo ter kmalu postal četovodja. Posebno vroče se mu je godilo pri Ulmu v Nemčiji, kjer je na dan 18. oktobra 1805. bil skoro ves polk domačih kranjskih fantov ujet in razbit. Huda mu je predla tudi v grozni bitki • vsi zastav, ali jih pa iz gotove mržnje nočejo izobesiti. Ne čudimo se, če tega v farovžu ne store, da pa občina na svojih hišah, kjer stanujejo njeni nastavljene!, tega ne stori, je pa le preveč. Ko se je škof pripeljal pred letom, so imeli novo, torej nI izgovora. Na slavju sv. Barbare, ki ga običajo priredi rudniška godba v Delavskem domu, so neki nedorasli fantalini povzročili pretep, polomili stole, pobili steklenice ter mirne goste pretepavali. Ena oseba je bila težko ranjena in so jo morali odpeljati v bolnico. Nekaterim pri godbi svetujemo, naj vživajo manj alkohola, čeprav je brezplačen, ker sicer izgube prav vsak ugled. Pretepačem s preklanimi hlačicami pa naj orožništvo našteje 25 gorkih, ker prej ne bo miru. B@S®z§te + Sijajna zmaga demokratov v Gornjeui Logatcu. Pri občinskih volitvah v Gornjem Logatcu je dobila demokratska stranka 125 glasov (6 mandatov), klerikalci pa 76 glasov (3 mandate). Število klerikalnih glasov je od zadnjih volitev v narodno skupščino znatno padlo, dočim so demokrati lepo napredoali. Gornji Logatec naj nam bo za vzgled vztrajnega dela. Ako bomo delali povsod tako, se bo klerikalizem v Sloveniji kmalu zrušil. + Stare metode. Kadar so klerikalci v hudih škripcih, takrat pričnejo zlivati v svojem časopisju gnojnico in gnoj na napredne voditelje, zdaj na tega, zdaj na onega. Posebno dr. Žerjav jim je na poti «Domoljub», «Stra-ža» in «Slovenski Gospodar® počenjajo lahko največja častikrajna banditstva, pa jim nihče ničesar ne more, ker pišejo za hrbti odgovornih urednikov poslancev. Poštenjaki, ven iz hiše s takimi časopisi, kulturni sramoti Slovencev. Kdor količkaj kaj da na čast, ne bo podpiral takšnega rokomavharskcga tiska. + Tisti, ki ]ih ne bo nikdar srečala pamet, so ljubljanski gospodje samostojneži, to so namreč taki kmetijci, ki znajo sicer jesti krompir, a ne vedo, kako se prideluje. Saj se ne zahteva od njih, da gredo orat, toda kmete morajo pa vendarle nekoliko natančneje po- pri Aspernu dne 21. in 22. maja 1809. Vendar ga je povsod spremljala sreča — in spomin na Reziko. Kolikokrat je ponoči ob vojaškem ognju mislil nanjo in na domači kraj, kolikokrat v duhu pošiljal pozdrave 1 Sporočiti pa ni mogel ničesar, ker je bil danes tukaj, jutri tam, danes v kratkem odpočitku, jutri zopet v peklenskem boju... Ravno na dan, ko je prav za prav odslužil svoja leta, dne 18. oktobra 1813. je bil pri hudem naskoku pri Lipskem ranjen v nogo. Odnesli so ga iz boja. Zdravil se je na Češkem, rana se je tekom mesecev zacelila, in zdaj se je po sedemnajstih letih vrnil domov... Kako so ga poslušali, znanci in sosedje, posebno pa še Rezika! Stari Tonetov prijatelj, Jurca, se je kajpak naslednji dan znašel pri Slaparju in odtlej sleherni večer prihajal tjakaj. Kadar je Tone zaključil svoje pripovedovanje, je Jurca vsakikrat pomenljivo pristavil: «Vidiš, Tone, zdaj sva oba doslužena vojaka. No, ti si še več prestal kakor jaz. Ej, drugi pa nič ne veste, če niste čuli, kako žvižgajo soldaške krogle!...» • Z umerjeno naglico so sc vršile priprave za svatbo. Po vsej fari je šel vesel glas, ko znati, če se M tako «vnetos štulijo med »je. Žalostno je, da so se danes vsilili Samostojni stranki ljudje, ki so šli v njo samo, da bi ovirali napredno slogo. Teh ljudi ne bo srečala pamet, ker je sploh ne iščejo. -f Javen shod v Dragatušu (Bela Krajina). V nedeljo dne 16. t. m. se vrši ob 11. uri dopoldne po glavni maši javen shod v Dragatušu v Beli Krajini. Poročal bo o političnem položaju dr. Rapc iz Ljubljane. Vabimo vse, ki hočejo slišati ncizkrivljeno poročilo, da sc shoda udeleže. PEŠAM JE KRVI VSLED SORODSTVA. Slabi uspehi v živinoreji se danes radi pripisujejo krvnemu sorodstvu. Marsikdo misli, da živali nazadujejo v svojih prvotno dobrih lastnostih, ker si stoje v bližnjem sorodstvu. Iz tega izvajajo potem zahtevo, da je treba tujih plemenjakov, da se kri zopet osveži in popravi. Stvar pa ni tako nevarna, kakor sc zdi na prvi pogled. Večkrat so to le izgovori, s katerimi se hočejo prikrivati napake, ki jih delamo v živinoreji. Goveja živina prenese precej sorodstva v krvi brez škode, če je lc reja sicer dobra. Še več! Z bližnjim sorodstvom so se dosegli že najlepši uspehi, ker se da na ta način ugodne lastnosti najbolj vkoreniniti v potomcih. Pri nas se o slabih posledicah krvnega sorodstva ne da dosti govoriti, pač pa o slabili uspehih, ki jih imamo s slabimi ple-menjaki, ker se za nje šc zmeraj premalo brigamo. Po eni strani slabi plemenjaki, po drugi pa razne druge pomanjkljivosti, zaradi katerih trpi naša živinoreja, to so vzroki, da nam živali pešajo v svojih lastnostih. Kaj mislite, da je to dobro za živino, če nam leto in dan tiči po naših hlevih? Ali mar mislite, da se more živina uspešno razvijati, če trpi zaradi pomanjkanja potrebne krme? Vse to, ta nenaravna reja po hlevih in to pomanjkljivo preživljanje, to so poglavitni vzroki, da nam živali pešajo v svojih prvotno boljših lastnostih. Iščimo tedaj ..vzroke nazadovanja naše živine predvsem doma in izbijmo si misel o neobhodni potrebi vnanjih pasem • in bikov iz glave. , • .. >- Zakaj nam pa zarod po tujih*plemeuja-kih tako hitro peša? Ali vsled krvnega sorodstva, ki ga sploh ni? Ne, ampak zaradi pomanjkljivosti naše reje, katerim tuja živina ni vajena. Zazrimo tedaj vzroke za pešanje krvi predvsem v pomanjkljivi reji in ne v krvnem sorodstvu. Seveda, če se slabi reji pridruži še krvno sorodstvo, potem to gotovo ne more imeti dobrih uspehov. To je jasno. Toda pešanje krvi je pri nas do sedaj veliko bolj posledica slabe reje kakor pa krvne sorodnosti. Tukaj ne pomaga državna subvencija za vpeljavanje tujih plemenjakov toliko časa, dokler ne popravimo naših napak, ki jih delamo s slabo rejo in slabim oskrbovanjem naše živine in ki trajajo od prve mladosti vse življenje naprej. ZVEZA SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV. Pokrajinska zveza jugoslovenskih vinogradnikov za Slovenijo je imela dne 2. t. m. v mariborskem Narodnem domu ustanovni občni zbor, katerega so sc udeležili zastopniki krajevnih vinarskih društev in "drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza šteje že danes 14 krajevnih organizacij z 838 člani. Želeti je, da Iti bil vsak vinogradnik Član krajevne organizacije, ki danes obstoje v Mariboru, Ptuju, Šmarju, pri sv. Bolfenku pri Srcdiščn, v Ormožu, Gornji Radgoni, Brežicah, Ljutomeru, Rogatcu, Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu in Krškem, kajti čim močnejša bo organizacija, tem laže bo braniti ogrožene interese vinogradništva. Kjer šc ni krajevnih organizacij, naj sc čimprej ustanove. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik: j Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mari-| boru; podpredsednik: Bohuslav Skahcky, 'kmetijski svetnik in ravnatelj kmetijske šole na Grmu; tajnik: Josip Zabavnik, višji kletar ski nadzornik v Maribortrr blagajnik: Ivo Zu-panič, strokovni učitelj na vinarski ii» sadjarski šoli v Mariboru; odborniki: Miha Brenčič, posestnik v Spuhli pri Ptuju; Fran Kirin, posestnik v Krškem; Frane Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urek, posestnik v Globokem pri Brežicah; Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi; Jože Nc-manič, posestnik v Želebeju pri Metliki; Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovclb; Alojz Supanič, posestnik v Vajdnu pri Jare-nini; Franjo Žebot, posestnik v Mariboru; Fric Zemljič, veleposestnik in vinski trgovec v Ljutomeru; Srečko Robič, župan in posestnik v Limbttšu pri Mariboru; Petar Miovšč, posestnik v Mariboru. Občni zbor ie soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Pokrajinski savez jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je »a svojem ustanovnem občnem zborn dne 2. decembra 1923., na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz vse Slovenije s skupaj 838 člani-vihogradniki, sklenil pridružiti se zahtevam vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki jih jc ta stavil v svoji Spomenici z dne 10. junija t. 1. štev. 717, in si jih osvojiti. Zlasti zahteva pokrajinski savez od visoke vlade: 1.) da sc pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo dosežejo za uvoz naših vin iste ugodnosti, ki jih je Avstrija koncedi-rala Italiji (znižanje uvozne carine od 60 na 30 zlatih kron za hI in za Slovenijo — kontingent vsaj 100.000 hI lažjega naravnega vina, oziroma vinskega mošta od 8 do 12 % alkohola, odnosno 14 do 20 % sladkorja); 2.) da pritegne k trgovinskim pogajanjkn z vino uvažajočimi državami — predvsem sedaj z Avstrijo — vedno eksperta iz Slovenije, ki natančno pozna razmere vinogradništva in vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da so k trgovinskim pogajanjim z republiko Avstrijo pritegne tudi en delegat iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske; so župnik oklicali Toneta in Reziko. Tone je med tem že prejel obvestilo, da dobi na kamniški sodniji «cesarsko s!tižbo;>. To pa v znak priznanja in ker se je pri vojakih, posebno še v bolnici izvrstno izučil v pisarniških poslih. Tone je hodil vabit v svatovščino in na-kupovat potrebščine. Rezika, ki ga je spremljala, se je ob pripravah na svatbo očitno pomladila. Pa tudi Jurci, ki je hodil -.raven, se je vrnila zopet stara živahnost. X. Od palovšltc svatbe dalje, kjer sta Tone in Režika sklenila prvo ljubezen, ni bilo na Mali Lašni take poroke kaleor je zdaj bila njuna, pa tudi težko, da bo še kdaj v našem kraju. V cerkvi se je trlo ljudstva iz cele fare. Veselo sta poročencia s svati stopala pred oltar, kjer jc osiveli župnik sklenil njuno večno zvem Vsi so dejali: Redko se zgodi tako, da bi se dva ljubila sedemnajst let in po takih hudih časih učakala veseli dan!... Tudi nebo je bilo dobrotno v poznem, pojemajočem poletju, jasno je bilo kot ribje oko. Fantje so streljali z možnarji in pištolami, da je odmevalo čez dolino in pobočja. Svatba pri Slaparju je bila imenitna. Sla-parjeva mati so na peki i toliko potic in ko- iačev, da se je miza šibila. V zadovoljnih pomeni; ih sta ob starešini sedela Tonetov oče in stari Slapsr, Tone in Rezika pa sta veselo kramljala vseKrižem. Vrstile so se napitnice, godci so zbijali šale in nategovali instrumente, da se je strop potreial. Končno je še veseli Jurca, ki ga seveda tudi ni manjkalo poleg, povzel besedo m v dolgi napitnici tako genljivo govoril o zvestobi in življenju, da so si vsi utrinjali solze. Nazadnje pa ie le zasukal na šaljivo plat in dejal: «Bog živi ženina in nevesto, ki sta se dočakala zvesto, zdaj sta žena in mož, pa bc za botri jo kokoš...» Kaj pa štefkov Boltižar? Ko je izdal Toneta lovcem in go ga ti odpravili k vojakom, je storil po svoji misli veliko delo, ker si je tako o.lvrlil najtežji kamen s pota. Ali je bil zato zadovoljen ali ne? .. Ni bil! Njegovo izdajstvo je tudi zanj rodilo grenke sadove. Rezika rnu je parkra* očitno rekla:«Judež!» K Slaparju ga ni bilo več, še blizu ne. Pa tudi Jurca mu je, kadar je le mogel, vpričo ljudi očital njegovo grdo delo. Vendar Boltižar j j ni kazalo drugače, kakor da si je poiskal nevesto V predpustu leta 1798. je šel na Tuhinjsko povprašat in je našel nevesto. Toda U:e'i mu je bila za petami. Ženska, ki jo je dobil, ga ni marala, vzela ga je le radi grt;nta in pa, ker se je bala, da ostane zarjavela devica Komaj pa je bila ped zakoasio kapo, so že začeli ljudje govoriti to in ono, da druge bolj obrajta kakor svojega Boltižavja — in tako dalje.. Boltižar ni imel ieč notranjega miru, še v spanju ni imel »jotoja. Pogostoma se mri je sanjalo o Tonetu: enkrat, da ga Tone podi in ga hoče s puško naldestiti, drugič, da Tone leži mrtev in mu z mrtvimi očmi očita izdajstvo... Da bi ublažil svoje stanje, je Boltižar začel piti. Večkrat je pijan obležal kje zunaj pod milim nebom. Prehladil se je in po dveh letih jetičnega hiranja umrl v letu 1800. • Tone in Rezika sta se kmalu po svatbi preselila v Kamnik, kjer je Tone nastopil službo. Živela sta srečno in zadovoljno Ob -'■ 3.) da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1907., ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmaciji, uveljavi la vso državo ter da se zopet začne izvajati z vso strogostjo; 4.) da sc prepreči vsako vtihotapljanje vina iz Madžarske in Italije v našo državo; ; 5.) da se nkinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki povzročajo mnogo stroškov in še veliko več-zamude časa in — če že to ne gre — da se naj izdajo kontrolnih listov poveri občinskim uradom, ki so bolj pri roki; 6.) istotako naj se ukine uredba, po kateri morajo slovenski vinogradniki vsako leto svoj pridelek naznaniti finančni oblasti. 7.) Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki iz prejšnje Avstro-Ogrske radi prejšnjega državljanstva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih pogajanjih z republiko Avstrijo kot delegatje in eksperti. 5.) Zahtevamo, da vlada v slabih letinah dA za sladkanje vinskega mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prosti sladkor. 9.) Ker vinogradi letos zbog slabe vinske letine niso bili aktivni, v največ slučajih pri delek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da finančnim oblastem da nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne pre-zentirajo takakega čistega dobička, letos obče ne obdavčijo.« TRŽNI PREGLED. ŽITO: Cene čvrste. Na novosadski blagovni borzi 11. t. m. so bile cene: pšenica 335 do 342 Din, oves 220 Din, turščica 220 do 235 Din, moka «0» 550 Din, otrobi v papirnatih vrečah 135 do 140 Din. FIŽOL se je tržil istega dne na novosadski blagovni borzi po 600 Din. Tudi fižolu so cene narastle. ŽIVINA: Cene čvrste. Na zagrebškem letnem sejmu 10. t, m. so bile cene za kilogram žive teže. voli prvovrstni 14 do 15 Din, drugovrstni 13 do 14 Din, tretjevrstni 12 do 13 Din, mlada živina 9 do 10 Din, svinje pitane prvovrstne 26/2 do 28 Din, drugovrstne 25 do 26 Din 25 par, tretjevrstne 20 do 22 Din, teleta prvovrstna 22% do 23 Din, drugovrstna 22 do 22'/2 Din,. Konji so se prodajali po ko- madu: kmetski 10.000 do 19.500 Din, fijakar-ski 3500 do 5000 Din. KRMA se je tržila na istem sejmu: seno po 100 do 115 Din, otava po 135 do 150 Din, detelja po 150 Din za 100 kg. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 11. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog I2V2 pare, 100 češkoslovaških kron za 258 Din 50 par do 259 Din 50 par, 100 italijanskih lir za 384 Din 50 par do 385 Din 50 par, 1 dolar za 87 Din 75 par do 88 Din 75 par, 100 madžarskih kron za 45% pare do 46l/2 pare. = Obtok bankovcev v naši državi. Dne 30. novembra je bilo v naši državi v obtoku za 5 milijard 826 milijonov 400 tisoč dinarjev papirnatega denarja. = Kmetijski pouk po deželi Oddelek za kmetijstvo priredi nastopna predavanja: v nedeljo 23. t. m.: Suhor, o živinoreji; Moj. strana, o živinoreji in o planšarstvu; Besnica, o živinoreji; Begunje pri Lescah, o mlekarstvu; Bloke, o gnojenju; Zagorje ob Savi, o čebelarstvu; Novo mesto, o kmetijstvu; Ge-derovei (Prekmurje), o kmetijstvu; v sredo 26. t. m.: Štnarčna pri Šoštanju, o sadjarstvu; v petek 28. t. in.: Metlika, o zadružništvu; v nedeljo 30. t. m.: Stičina pri Višnji gori, o sadjereji in o naobrazbi kmeta; Stražišče, o pridelovanju krme; Lož, o travilištvu; Tacen, o čebelarstva; Slatina-Radenci, o kmetijstvu. — Železniška direkcija v Ljubljani. Iz Beograda poročajo, da je ustanovitev železniške direkcijo v Ljubljani zagotovljena. Celokupno omrežje nove ljubljanske direkcije bo znašalo 1120 km in bo obsegalo poleg vseh slovenskih prog tudi dele hrvatskih. nedeljah sta prihajala na obisk domov, kjer je očka Slapar izročil gospodarske vajeti starejšemu sinu. Ko je prišla težka nesreča, da je Tonetu umrla ljubljena Rezika, je ostal v Kamniku, da je dopolnil svoje trideseto sh ž-beno leto. Nato se je, utrujen od izkušenj in dela, preselil v rodno Genovsko vas, da v mirnem pokoju pričaka konec svojega življenja. Mladim vaščanom je rad pripovedoval svoje zanimive doživljaje — poleg pa se je tudi vedno spominjal svoje ženice Rezike, Slaparjevega očka in marnke ter Balanicvega Jurce, ki so se vse preselili na oni svet. Po-gostoma je na njihovih grobovih molil za pokoj blagih duš. V visoki starosti devetdesetih let je tudi njega pokosila koščena znanka — Smrt. Odšel je za svojimi. V naših krajih pa je nanj ostal spomin, kakor je to popisala pričujoča povest. Pripovedovali so nam o njem naši očetje, ki So bili takrat v fantovskih letih, ko se je iz Kamnika v zatišje domače Čepovske vasi preselil izkušeni Tone ali kakor so mu takrat dejali: Mošnikov stric. Konec. PrlsfoiHiB VSi f? Mfitloi m Klerikalni poraz pri ebčinskili volitvah v ©ornsercs (Logatcu (Dopis.) Občinske volitve so, hvala bogu, za nami. Izpadle so tako, kot smo prerokovali, z zmago napredne demokratske liste, ki je dobila 6 mandatov izmed 9. Vse ba-hanje nasprotnikov, ki so slepili sami sebe in pridigali naš poraz, vse laži in obrekovanja, vse obljube in podkupovanja, vso grožnje in straliovanja, vse jc bilo zasloni. Teune in tedne se je pehal «protiniagnatski agitacijski odbor« ponoči in podnevi; pilo se ie na žive iu na mrtve; enega člana so parkrat prinesli onemoglega domov, pa vse ni nič pomagalo. Ostal je samo velik maček. smo obrazložili svoje stališče, javno smo izpovedali, kako želimo, da se bo v bodoče gospodarilo v naši občini. Nismo obljubljali nemogočih stvari, pač pa smo dali občanom na razpolago svoje najboljše moči, svoje skušnje, in kar je največ vredno, zastavili smo svojo čast in poštenje, da bomo delovali le v korist občine. Svojo listo smo tako sestavili, da bodo po njej v občinskem odboru zastopani vsi stanovi od delavca do kmeta-gospodarja. Kako vse drugače so postopali kleri-. kalei? Najprvo so nad starim naprednim občinskim odborom gromadili laži nad laži po «Domoljubm>, potem so raznašali med ljudi različne bajke o slabem gospodarstvu v občini; nadalje so tercijalkam namalali strašen bav-bav: tujec-notar bo župan! In slednjič so sklicali skupaj svoje verne ter jim za zaprtimi vrati ponovili vse strahote liberalne vlade na občini. Zakaj niso prišli na javni shod, ko so bili vabljeni in jim je bilo obljubljeno, da dobe za vse potrebna pojasnila in odgovor? Zato, ker so se bali, da bi se tu Ji njihovim .pristašem utegnilo posvetiti v glavi, in pa zato, ker so figa-možje, ki si ne upajo v javnost, ker so nočne tiče, ki jih boli dnevna svetloba. S sramotilnimi sredstvi se je klerikalnemu generalnemu štabu posrečilo, da so naravnost sfanatizirali svoje omejene ovči-cc. Pripravili so jih na pravo križarsko vojno. Marijine dcvice so gredoč od spovedi trgale raz hiše napredne lepake, misleč, da,nabadajo krivoverske liberalce. Isto je delala mlada čukarija. Na dan volitve so švigali klerikalni agitatorji kot nori tja in sem in spravili na volišče vse svoje pristaše od Škofje Loke do Grča-rcvca. Niso imeli usmiljenja niti z bolniki, ki že leta ležijo. Nekega starčka so pač pripeljali na volišče, nazaj jc revež moral peš. Obljube so frčale kot nekaterim pridigarjem sline iz ust. Kdor je izrazil žeijo, da bi imel rad cesto do svoje hise, žc mu je bila obljubljena. Zadnji dan je celo novi župnik indirekt-. no posegel v boj. V svoji pridigi jc vehe-mentno napadal vse časopisje, ki ne nosi katoliškega imena, češ, da imamo samo dvoje vrst časopisja: katoliško iu — slabo. Zahteval je, da morajo verniki z novim letom odpovedati vse časopise, ki niso •(katoliških. Ljudje so se spogledovali in % mraii. Ako župnik misli, da bo s takim nastopom koristil veri. cerkvi in sebi, slo- Ljudje se vprašujejo, kdo je ti pel vso i bodno mu, dovoli naj nam le, da izrazimo stroške. Govori sc eno in dr igo, tudi tako, svoj dvom o tem ki ni ravno po tem, ua bi večalo ugled nradništvu. Morda bo gospod okrajni glavar sedaj posegel vmes in napravil red na glavarstvu, ki izgleda kot nekak klerikalni agitacijski lokal. Naši ljudje so se izvrstno držali, prednjačiia je vas Kalce, ki je daia le neznatno številce (zapiše se z eno samo številko) klerikalnih glasov. Tudi Gorenja vas, ki jo smatrajo klerikalci za svojo trdnjavo, je dobro odrezala. Ce bi se glasovi tehtali, bi demokratski daleko liad-kritili klerikalne, tako so pa dosegli klerikalci v tej vasi le par glasov večino. Gorenji Logatec sam ie zopet dal znatno napredno večino. Agitacija z naše strani je bila odločna in vztrajna, pri tem pa resna in poštena. Uskoštvo. gospoda s sokolskim znakom nam fo jc čelo olajšalo. Na javnem shodu Na pomoč jc prišel celo prejšnji žnpnik iz daljne Škofje Loke. Zlobni jeziki sicer trde, da ni prišel radi volitev, marveč je prinesel ie 3000 Din za plačilo načrtov, ki jih je bil sam naročil za prezidavo župni-šča. Drugi zopet spravljajo njegov prihod v zvezo z_____ 110, pa kaj nas brigajo prn vatne zadeve. Iu vendar vse skupaj ni nič pomagalo. Celo organizator iz Ljubljane ni mogel preprečiti klerikalnega poraza. Kmalu po peti uri so izginili klerikalci kot ščurki. Nekaj se jih je skrilo v Sajovčevo hišo, ki je bila zavita v popolno temo. Da bi jih ne bilo strah, jim je napredna mladina v bližini zakurila kres. Takoj po razglasitvi volitvenega izida se je formiral sprčvod s harmoniko na čeiu in radostno sc je širila po občini vest, da sta zmagala čast in poštenje. Od volitev naprej nosijo vsi klerikalci, ki se sploh prikažejo zunaj, klobuke globoko na očeh. O onemoglih izlivih jeze nad porazom bomo poročali prihodnjič. PlovostS * Prihodnja številka »Domovine*, ki bo imela božično prilogo, izide en dan kesneje. " Povratek kralja. Kralj Aleksander je prispel v sredo iz Pariza. Kraljica Marija mu je prišla do Slavonskega Broda nasproti, nakar sta se oba podala v Sarajevo, kjer bosta praznovala krsno slavo. * Kralj za oškodovance po povodnji. Hrvatski pokrajinski namestnik dr. Cimič je prejel 100.000 dinarjev kot prvi dar kralja Aleksandra za oškodovance po poplavi. * Dva ministra v Sloveniji. Te dni sta potovala po Sloveniji ministra Trifkovič in Vujicič, da se uverita na licu mesta, kje vse je napravila povodenj škodo. Na podlagi njunega poročila bo odredila vlada nujno pomoč oškodovanemu prebivalstvu, ki se nahaja rad! povodnji res v bedi. " Petdesetletnica vseučiliškega profesorja dr. Josipa PSemlja. Dne 11. t. m. je slavil petdesetletnico g. dr. Josip Plemelj, vseučiliškl profesor v Ljubljani. Rojen je bil na Bledu 11. decembra 1873. Ko se je osnovala slovenska unvierza, je bil dr. Plemelj prvi njen rektor. Plemelj je kot matematik učenjak svetovnega slovesa. * Načrt novega invalidskega zakona je dovršilo te dni ministrstvo za socialno politiko. Načrt je že tiskan in razdeljen članom vlade v proučavanje. * Odpustitev kazni vojaškim beguncem. Ministrstvo vojne in mornarico razglaša na-redbo, po kateri vojni begunci, ki so doslej niso poslužili kraljeve amnestije, to še lahko store najkesneje do 21. januarja 1924. Pomilo-ščeni bodo vsi, ki se pravočasno zglasc. * Italija nam je vrnila dve ladji, in sicer «Split» in »Dubrovnik®. Tretje ladje, ki ima ime «Zadar», Italija še ni vrnila, dasi je po pogodbi v to obvezana. * Hrib se je zrušil. Pri Podbrdu na Goriškem se je zrušilo pobočje hriba in zasulo tamkaj se nahajajoče lesene barake. Tudi mnogo kmetskih hiš je močno ogroženih radi velikih skal in zemlje, ki je bila nanešena v dolino. * Pozor pred goljufom. Po Sloveniji potuje neki Ulja Kezič in dviguje po občinskih pisarnah potne predujme na račun občine Banja-luke v Bosni. Gradsko poglavarstvo Banja-luke opozarja, da je imenovani nevaren potepuh in goljuf. 4 Čuden državni uradnik. Cvetko Zimič iz Črne gore se je v vojni dobi bavil z vohunstvom v korist Avstrije. Izvršil jc v tej dobi nad 200 umorov in ubojev. Pod napačnim imenom Dušan Kapetanovič se je štiri leta skrival v raznih krajih naše države in si je izposloval tudi maturitetno izpričevalo. In tako je prišel tudi v državno službo. V zadnjem času je služil pri finančni upravi v Subo-tici, kjer se je oženil. Nekega dne pa ga na ulici spozna dijak Satič, nakar jc Kapetanovič izginil. Sedaj ga je policija dobila v roke in ga izročila sodišču. * Kelifce je šel prodajat v Trst. Trgovcu s cerkvenimi potrebščinami v Trstu, Henriku ToffolettU, je neznan človek ponudil te dni v prodajo več kelihov, srebrnih krožnikov, ciborijcv in drugih cerkvenih posod. Za vse predmete .ic zahteval samo 400 lir. Toffoletti je cenil vrednost predmetov na 15 tisoč lir in je zato sumil, da so bile posode ukradene. Obvestil je takoj policijo, ki je neznanca aretirala. Mož se je izkazal za 241etnega Avgusta Peč-nika iz Ljubljane, ki je izjavil, da mu je izročil cerkvene predmete neki ljubljanski dijak z imenom Novak. Policija je sumljivca obdržala v zaporu. * Mlca Kovačeva v hlačah. Potreben božjih darov je zavil delavec A. H. v Narodno kavarno v Ljubljani. Natakar mu je nekaj časa donašal vse zaželjeno, končno se mu je vendar zazdel malo sumljiv. Gladni možak pa se radi tega ni prav nič razburjal, ampak se je poskušal zabavati s samogovori in je zabaval celo kavarno. To ga je tako navdušilo, da je zahteval še vina. Tedaj pa je pristopil plačilni natakar in ga pozval, da plača. Veseljaku pa to nikakor ni šlo v glavo, zato je kavarnar poklical stražnika, ki ga je odgnal na policijo. * Posledica praznoverja. V Spodnji Šiški pri Ljubljani so dobili pred kratkim v neki obitelji majhnega. Pred nekaj dnevi so odšli domač! na delo, malčka pa je zibala stara mat;. V hišo jc stopil star možak z dolgo brado in pro ,il miloščine. Babica je pokazala beraču jokajočega Janezka in izrazila željo, da postane vojak, ker se je tudi njen že mrtvi mož bojeval pod Radeckiin v Italiji. Berač je pristopil k otroku, mu naredil plav križec na čelo in izjavil, da postane gotovo — general. On da mu je to začaral. Starka se je tega tako razveselila, da mu je izročila vse svoje prihranke. Bilo jc okoli dva tisoč dinarjev, ki jih je berač seveda takoj z veseljem vtaknil v žep in se prijazno poslovil od dobrosrčne ženske. Zanimivo je samo to, da je taka praznovernost mogoča v mestu, in to v dvajsetem stoletju. * Italijanski raj. Zadnje čase sc ponavljajo v Pulju in bližnji okolici roparski napadi. Neki vrtnar jo bil nedavno v neki stranski ulici napaden. Na njegovo klicanje je priskočil na pomoč neki kmet, ki so ga banditi ubili. V neki vili so našli te dni umorjeni dve ženski, gospodinjo in njeno 52 let staro hčer. * Samomorilni poskus 731etnega starca. V Novem Sadu si je ponoči z britvijo prerezal grlo 731etni natakar Ivan Weiss. Njegova žena je čin odkrila šele zjutraj in takoj poklicala zdravnika, vendar ni upanja, da bo starec-samomorilec ostal pri življenju. * laletna deklica radi poskusa umora pred sodiščem. Tc dni se je pričela v Subotici razprava proti 151etni deklici Jelisavi Patoč, ki je obdolžena, da je v maju t. 1. napadla ženo tamošnjega župana dr. Petroviča z namenom, da jo umori. Obdolžcnka izjavlja, da je imela z dr. Petrovičem razmerje ter da je na njegovo prigovarjanje in na njegovo obljubo, da ji bo dal 5000 dinarjev, sklenila umoriti gospo Petrovič. Gospa Petrovič je pri zaslišanju izpovedala, da živi s svojim možem v najlepši slogi. Isto zatrjuje njen mož dr. Petrovič, ki pravi, da Patočeve sploh ne pozna. Razni znaki pa kažejo, da so izpovedi Patočeve resnične. Razprava še ni končana. O izidu bomo šc poročali. §s raslih krajev * V Spodnji Šiški je umrla ga. Elizabeta Žagar, soproga strojevodje na državni železnici. Zapušča moža in dva nepreskrbljena otroka. — Blag ji spomin! * V Toplicah pri Novem mestu je priredil Sokol 25. novembra na lastnem odru gledališko predstavo eOsvcta». Igralcem, ki so dobro rešili težke vIoec, vsa čast. Na praznik uedinjenja je priredil Sokol družabni večer s predavanjem in na Miklavžev večer igrico s sijajnim nastopom Miklavža. * V Št. Jerueju na Dolenjskem je umrla po dolgotrajni bolezni v 58. letu starosti ga. Jo-sipina Hudoklin, rojena Kessler, posestnica in podobarjeva žena. Bila je velika dobrotnica ubožcev. Zapušča pet otrok, skrbno vzgojenih v naprednem duhu. Vrli ženi blag spomin! * V Moravčah je bil dne 3. t. m. protestni shod proti nasilju Italijanov nad našimi brati v Primorju. Shod jo priredila podružnica Ju-goslovcnske Matice. Otvoril ga je predsednik podružnice, g. Ccrar, ki je po kratkem pozdravu oddal besedo profesorju Zgrabliču iz Ljubljane. Protestni shod je sijajno uspel in dokazal, da čuti tudi naše kmetsko prebivalstvo z brati tam preko. Popoldne je priredil učiteljski zbor v Zadružnem domu šolski mladini Miklavžev večer. * V Žirovnici je po dolgi mučni bolezui umrl g. Fran Kalan, trgovec in hišni posestnik. Pokojnik je bil daleč po Gorenjskem znan in spoštovan. — N. v m. p.l * Pri Stchanji vasi so napadli trije oboroženi neznanci posestnikovega sina Josipa Viranta iz Sodražice, ko se ic vračal z vozom domov, ter ga oropali za 2000 dinarjev. * V Dragi pri Kočevju si je Marija Nikolič, 681etna posestnica, privoščila malo preveč kapljice in je v takem stanju legla na vročo peč. Dobila je težke opekline. * Na Planini pri Tlnjah je v noči na 30. novembra odpeljal neznanec iz hleva posestnika Martina Pongraca pet let starega vola. * V Tevčah sta se dne 27. novembra oglasila pri posestnici Ani Bezgovškovi v Tevčah mlada ciganka in starejši cigan. Pod pretvezo, da ji bo odvrnila od hiše vsako nesrečo, je ciganka izvabila Bezgovškovi 1575 Din, šest zlatih prstanov, zlate uhane in več obleke. Ciganka se je za vse skupaj lepo zahvalila in čez noč izginila iz tamošnjih krajev. * V Grlžah pri Celju je Dramatično društvo priredilo lepo uspel Miklavžev večer, pri katerem so svirali tudi društveni tamburašl. * V Koprivnici pri Rogaški Slatini sta nedavno umrli najstarejši osebi v občini; moškf, star 94 let, ter ženska, stara 90 let. Tako starost sta dosegla kljub veliki bedi, v kateri sta živela vse svoje življenje. * Na Jezerskem je delavcu Franu Krem-zerju, zaposlenemu pri tvrdki Hainrlhar, težak hlod zmečkal levo nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. Prosveta Iz Zveze kulturnih društev. V soboto dne 15. t. m. se vrši v Sokolski dvorani v Krškem predavanje o nebesnih telesih. Predava gospod dr. Čadež iz Ljubljane. Naslednjega dne se vrši ob 7. uri zjutraj predavanje g. profesorja Dolžana o postanku in razvoju sveta na Raki pri Krškem. Sokolstvo ŽUŽEMBERK. Dramski odsek Sokolskega društva vprizori na Silvestrov večer v društveni dvorani trodejanko »Raztrgana Višnja gora in zakrpan Žužemberk*. Igro ie dramatiziral po J. Jurčičevi narodni pripovedki doktor Ivan Lah. Spored večera naznanimo, pravočasno. Zdravo! — Odbor. GORNJELOGAŠKI SOKOL je tudi letos priredil lep Miklavžev večer. Okrog 100 mladih srčkov je trepetalo v pričakovanju darov, in v strahu pred hudimi parkelini. Miklavž je vedel za vse dogodke, javne 111 skrite, in je marsikoga spravil v zadrego. Angelci so bili ljubki in dobri kot se drugače ne more pričakovati. Obdarovanih je bilo nad 80 otrok. Nekateri izmed njih so prav lepo deklamirali. Vse priznanje prirediteljem! RAKA. Sokolsko društvo na Raki je priredilo dne 5. t. m. Miklavžev večer za naraščaj in za člane. Preko 60 naraščajnikov je moralo Miklavžu deklamirati, peti, telovaditi itd., tako da je večer nudil vsem udeležnikom obilo zabave. Po odhodu Miklavža je pridno sviral prenovljeni in izpopolnjeni tamburaški odsek. nudil roko, katero je Johnston prisrčno stisnil. Domačin ga je nato privedel nazaj v njegovo taborišče, kjer je zopet našel svoje nosače zamorce, ki so se med tem zabavali s pripovedovanjem — kako je grozni bog s svojim pogledom usmrtil drznega belokožca. Zanimivosti PRI BOGU KAMERUNSKEGA GOROVJA. Znameniti poznavalec Afrike Anglež Johnston je izdal nedavno knjigo, ki jo imenuje «Zgodovina mojega življenja». V tej knjigi opisuje svoje pustolovščine in doživljaje med zamorci v Afriki, posebno natanko opisuje svoje preiskovanje gorovja Kamerun, ki se nahaja ob zapadni obali Afrike. Nosači njegovih stvari, tamošnji domačini, so mu pri preiskovanju kameninskega najvišjega vrha sledili do okrog 3360 m, dalje niso hoteli iti. »Zadnjih 600 inctrov,» piše Johnston, «ki jih je še merila gora do .vrhunca, je po pripovedovanju teh domačinov domovina nekega boga, strašnega bitja, katerega prednja stran je tako grozna, da človek od pogleda nanj umre. Komur se posreči priti na vrhunec gore za hrbtom tega boga, temu se nič ne zgodi.« Johnstona seveda to pr aznoverje m zadrževalo, in ker nosačev ni mogel pregovoriti, je šel sam naprej. Oborožen in opremljen z vsem potrebnim je prispel srečno na vrhunec. Tu je začel preiskovati ozemlje in se toliko zabaval z raznimi odkritji, da ga je prehitel mrak in se istega dne ni mogel več vrniti nazaj. Utrujen se je vlegel na travo, ko je nenadoma ob slabi mesečini zapazil krdelo petih ali šestih «strahov», ki so se prikazali izza nekega izmed mnogih ugaslih ognjenikov. No, pa so se «strahovi» kmalu izkazali, da niso poslanci hudobnega boga nego antilope, pisane z belimi progami, kakršnih še do takrat ni videl. Vsa utrujenost ga je minila in Johnston se je tiho dvignil ter se bližal pisanim živa- ^^ . lini. V njihovi bližini se je skril za drevje t^mTn^mo^ki t klice, ki so bili d:.s*ej uidržani ie za it:» ške. Sicer se dobijo ženske, ki so tem po- to jevu je španski bezeg v polnem cvetju, v Odesi se prodajajo sveže vijolice in v vsej Ukrajini cveto črešnje. Medtem, ko je na severu Evrope toplo vreme, je na jugu mraz. V južni Franciji je zapadel visok sneg. Celo v severni Afriki, v Alžiru, je snežilo in je nastopi! občuten hlad. X Razstava mačk. Kakor vsako leto tako. se je tudi letos otvorila v Londonu znamenita razstava mačk vseh vrst Na razstavi so se videle mačke vseh barv: bele, črne, rdeče, rjave, zelene in pisane v raznih barvah. Najbolj čudna je bila neka zelona ogromna mačka, ki je imela eno oko popolnoma plavo, drugo pa popolnoma žolto. Ta mačka je bila kupljena za ogromno vsoto. X Tekma nedolžnosti. Tekom ravnokar minule, zelo ljute volilne borbe v Angliji so se našli tamkaj ljudje, ki so brez zanimanja za volilni boj organizirali tekmo, katere cilj je bil, da se ugotovi ženska, poročena ali neporočena, ki bi izgledala najnedolžneje. K tekmi se je prijavilo lepo število Angležinj, ki so imele večji ali manjši izraz nedolžnosti na obrazu in v očeh. Tekma se je končala še pred volitvami in je dobila pravo darilo gospodična Makdžilova, katere izraz v obrazu in očeh je baje tako mil, da očara celo najbolj zakrknjenega sovražnika žensk. Časopisje piše, da bo gospodična Makdžilova imela kmlau vse polno čestilcev, ki se bodo potegovali za njeno roko. Za smeh in kratek las JANEZ ZASTONJKAR. Zgodba <• katoliškega« sreniskega poglavarja. Ima naš Janez ženkico s kopd otrok Alenkico. Kljub temu je neštetokrat še v mlin prihajal vasovat. Presladkih ur nebroj je vžtt, pri mlinarici se gcstiL Ol, srečni čas, ljubezni čar zakaj si že zapustil nas! Iz vojne mlinar je prišel, začudil se je in zavzel... Nezvesta žena prebledi, in v strahu v tla upre oči... Zdaj konec bil je vseh dobrot, ki jih je vžival tam falot. Sedaj zastonjkarski dolgin preklinja njega, njo in mlin... Često se trdi, da je treba ženske odvračati od takih poklicev, ki za) tevajo izdatno telesno moč. To je pravilno, a se vendar ne sme pretiravati. Pripomniti je, da mnoge ženske izbirajo baš take poklice, ki stavljajo precejšnje zahteve na telesno silo, n. pr. negovanje bolnikov. Sicer pri tem ni toliko važna sirova telesna moč nego spretnost in izvežbanost. Izučena negovalka bolnikov more mnogo laže prenašati bolnike s postelje na posteljo nego močan moški, ki pa se glede negovanja bolnikov ni ničesar učil. Moč mišic ni edino, kar pride pri takih poklicih v poštev.» X V Rusiji cvetoče črešnje — v južni Franciji sneg. V Rusiji jc nastopilo toplo vreme kakor poleti, dasi je druga leta ob tem času ležal tain navadno že visok sneg. V Ki- Ni jih Izgubil. Mati Mihcu: «Nesrečni dečko, s kom si se pa zopet pretepaval, da si izgubil tri zobe?« Mihec: «0 ne, mati, nisem vseh izgubil, dva imam v žepu...» Ženski kotiček Zdrobova jabolčna jed. (Za dve do tri osebe.) Vzemi eno skodelico zdroba, eno skodelico posnetega mleka, po potrebi sladkorja in dober pecilni prašek ter dobro stepi vse v testo, kateremu prideni še okrog 300 gramov drobno zrezanih prhkih jabolk. To mešanico položi v z mastjo namazano posodo ter jo peci četrt ure pri enakomerni vročini. Potem vzameš zmes in jo daš v vročo vodo ter jo kuhaš slabo uro. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. L. v Kandijl pri Novem mestu. Žal, Vaš spis nI primeren za tednik. Pesem bomo upo ■ rabili, ako bo prilika nanesla. Rudar. Take prigodbice in pripovedke bi bilo prav dobro došle. Lepota? Svežosi mladosti? Priljubljena vnanjost? Vse to si lahko ohranite in za-branite prerano osiarelost samo, če racio-uelno negujete svoj obraz, svoje telo, svoje lase in svoje zobe. Izrednega učinkovanja so že čez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote, kakor: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada, 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 25 dinarjev, Elza-po-mada za rast las, 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 40 dinarjev, z 10%nim doplačilom, in drugi Elza-preparati, kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolon-ska voda itd. Vse navedeno razpošilja: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Doaja, Elzatrg št. 360, Hrvatsko. (e) Pohištvo fino vsake vrste, Kakor tud' mrtvaško krste; Okna in vrata Zaloga velika in bogata. Cena nizka ne robata. Delavnica strojnega obrata. Hmeljarji, vi ste vabljeni K Itepiču na Polzeli Za slabotne otrok©. Emutzija ribjega ©sja. 66 Vsak teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribja olje. Izdeluje jo: Lekarna lilAMOR v Liub ani, Miklošičeva cesta Cpri glavnem kolodvoru). 3elo priročna lekarna za vse, ki hodijo v Liubljano po zdravila. HHMOIIKE ziiBikc„DR9VB" so najboljšo ter prekašajo vso dosedanjo izdelke, po Bebno drsgo Lubasove. Tri vrst do, dvakrat uglašene Din 2200 —; tri vrstno, trikrat uglašene Din 2500*—; štirivrstne, dvakrat uglašene Din 2tHX/—; štirivr3tr;e, iriiirat uglašene Din 3000 —; ktivirui akardeon Din 4600 — . Prepričajte sol — Naročajo se pri trrdki 72 M. A. iVlusič, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Kiafsits in berite 5Poper In paprika4 hudomušne kratkočasnice. Cena 3 Din, po pošti 3 Din SO p. s Trttani zadrugi 9 Ljubljani. Dobiva se Sukno, cajge, obleke, kontonlno, barliente, srajce, rimnko moško perilo, ženske pletene majice, otroške jopice in č*pice iz čisto valne, nogavico, moške, žensk« in otroške, rokavice, ženske rute, barhentaste in volnene, kravate, robcc itd. kupite najbolje in najceneje edino le pri tvrtlki l SiiHIi, Stari trg št. 16 Ne zamudite! Solidna postrežba! Onovaiki na razpolago! 69 Imaš ti šolnine pege, zajedavce, nabore, ogrne? Ali želiš imeti kožo belo. mehko, čisto in zdravo? ilpr Mjaj flza-otao mM Upor Mlaj HzaHBHn miecoo milo. Ali I iS imeti lep vrat, obraz in lepe roke? AH se pritožuje! o izpadanj« las, prliaju in osivelostf ? Uporabljal [iza-ntao sobico! Hporaiiljaj Mi-pM n m las! Ali so ti rake in obraz občutljivi pozimi in ob »etru? Ali želiš bujne mehke in lepa lase' lIparelM flza-lilijiiio mlečen milo I OporaH® Bza-pudo za rast las! ■ Ali hočeš biti in ostati lep? A!i hočeš, da bi to povsod radi videli? Ali so hočeš veselit, svoje sliko t zrcalu? Poskusi prave Fellor ovo Gin-preparate ir. kmalu boš rekel tudi ti, kakor vsakdo : TO «1E ONO FRaVO! Iiči v vseh poslovnicah sarao prave Elza- preparate lekarnarja Fellerja. Ako naroči? naravnost to stano z zavojmuo in poštnino vrod, če donar naprej pošlješ ali sprejmoš po povzetju; 2 velika porcelanasta lončka Elza obracno pomade 2a Din ; 2 velika porcelanast«. lončkai Elza-pomade za rast las 26 Din ; 4 veliki kosi Elza litijine«, mlečnega mila 40 Din. S^ČS : ^Icko " frkomaa t Din; najfinajži Hoga-puder drja. Klugerja v velikih ori- »hfr.i Sf Dn- na» «*»,' vnMk ..Hega" v patentnih dozah 15 Din; puder «a damevrt^ ^ i-r^il ' pra,9,0k r * r>ln, v vrečicah po 3 Din ; sachel (diiava) m perilo 4 Din SamooTsa ™menii0 oh,r>" 12 P!3mov' 20 Dln; najfinejši partemt od 20 S« navzgor7°-vet ™ -5 Din; EUa-katranovo milo 8 Din. Pri razpošiljanju raill6nlh predmetov se zaračunavata' /avojnSi in poStnlna posebej. K tem cena ni se priračunava Se 10*/0m' doplačila. Naročilna pisma taj se naslavljajo takole: EVOES V- FBLLEE, lekarnar, STUBICA D03TJA, Elsa-tr* i te v. 360, Hrvatako. edini pupilarnovarni denarni zavod na ozemiju okrajnih sodišč Velike Lašče, Ribnica, Kočevje-- brestuje hranilne vloge & 7® Cs^o) brez vsakega odbitka davka in brez ^^ odpovedi ie v!©g inad 40,000.000 Kdor hoče denar dobro nalagati, naj vlaga pri nas! Tu je varno in plodonosno lanai Delniška glavnica Din 50,000.000 - in rezerve preko Din 12,500.000- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celja, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Snšnk, Šibenilr, Sabac, Vršac, Wien, Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Roaario de Santa Fe. AflHjacIjl,- Slovenska banka, Ljubljana; Jusfoslavenska industrijska banka d. d,, Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. p iin^T^sf^^T?!?! ii f^nTrrif!Tnin"Tf;'i iTi i'i' ;1?i Ifflmnnriiiimm Odgovorni urednik Andrei Ražem, Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delnih tiskarna, d., d. v Ljubljani..