Štev. 13. V Mariboru, 10. julija 1U96. Tečaj XVII. I z h a j a 10. i n 25. dne vsakega mescea. Stoji za celo leto 3 -.'Id — pol leta 1 „ 00 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije 80 poštnine proste. POPOTNIK. Grlasiio ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Iz. d-ao a,t elj in urednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dop isi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera so želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna znamka. Na anonimno dopise so ncoziranio. Nefrankorana pisma, so ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. Iz ,, Za vez o slovenskih učiteljskih društev". Predsedništvo ,, Zaveze" je po državnem poslancu gosp. A. Koblarju vložilo prošnjo na naučno ministerstvo, da bi preskrbelo slovenske zemljevide za slovenske šole po Kranjskem, slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Primorji. Gospod poslanec je izročil prošnjo naučnemu ministru in se še posebej poklonil v tej zadevi gosp. dvornemu svetniku Fr. Šukljeju, koji dobi prošnjo v roke. Po istem gosp. poslancu je vložila ,,Zaveza" prošnjo na državno poslansko zbornico, da bi se podelile učnim osebam javnih ljudskih in meščanskih šol pri vožnjah po c. kr. državnih železnicah tiste olajšave, kakoršnje uživajo bolje plačani c. kr. državni ter c. iu kr. dvorni uradniki že nekoliko let. Predsednistvo ,,Zaveze" je še posebej naprosilo gosp. dvornega svetnika Šukljeja, pa bi se blagoizvolil zavzeti za stvar ter se potegniti za njo na pristojnem mestu. Dal Bog vspeh! Gosp. državnemu poslancu Ant. Koblarju izrekamo v imenu vsega slovenskega učiteljstva iskreno zahvalo za njegov trud in na njegovej naklonjenosti napram ljudskemu učiteljstvu. * * Ker južna železnica ne zniža vožnje udeležnikom k zavezinim skupščinam, opozorimo že danes slovensko učiteljstvo, da naj se vsak sam za se oglasi s prošnjo pri generalnem ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaji za znižano vožnjo do Matulj — v Keko se bo vsakdo lahko peljal iz Opatije na parobrodu, od koder odpljuje vsako uro — ter naj v tej prošnji izrecno prosi za polovično vožnjo v 111. razredu. Vsa slavna zavezina društva še enkrat lepo prosimo za letne doneske. ,,Zaveza" je morala plačati veliko lanskega dolga, ima obilo upravnih troškov, doneske so pa poslala šele 3 društva. Ob jednem opomnimo, da je letni donesek od vsakega pravega člana 20 kr., od podpornega pa 10 kr. Čeravno je tako plačevanje že tretje leto, vendar pošiljajo nekatera društva vedno le po 10 kr. od pravega in 5 kr. od podpornega člana. Dalje prosimo, da se nam razposlani „društveni izkaz" vrne o določenem terminu. Direktorij. - Pouk v pravopisjn. (Konec.) III. Učno postopanje pri pravopisnem pouku. Glavna stvar pri pravopisnem pouku je temeljita in ysestranska vaja, ter najboljše sredstvo za to — narekovanje. is Snov za narekovanje naj se vzame iz obravnavanih beril ali pa iz realnih predmetov. Pri utemeljevanju in vaji pravil naj se pa učitelj ne veže pretesno na obe poprej imenovani sredstvi. Celo prosti diktati umestni so samo na višji stopnji. Glede diktatnih vaj omeniti je še sledeče: 1. Večino besed pišemo pravilno tedaj, ako jih prav mnogokrat v pisavi rabimo. Zato naj se razne besede, ki se pišejo po istih pravilih, pišejo mnogokrat in v razni obliki. Pomen očesa kot sredstvo pri pravopisnem pouku se torej v tem slučaju ne sme popolnoma prezreti, akoravno se naš pravopisni pouk nanj ne naslanja. Pomena je to posebno pri spisovnih vajah; kajti tam morajo učenci obračati vse svoje misli vsebini, ne pa obliki. 2. Da se pa otroci ne navadijo pisati besede brez vsakega mišljenja, kar bi bila posledica, če bi se mehanična vaja preveč poudarjala, naj se pri ponavljanju vadijo v isti učni uri v prav raznovrstnih in po bistvu popolnoma nasprotnih pravilih; posebno pa se tukaj ponudi prilika, da sc seznanijo z raznimi izjemami. Tako naj se n. pr. pri vajah v razzlogovanju prepričajo, da pravilo: Kadar sta med dvema samoglasnikoma dva ali več soglasnikov, jemlje se prvi ali prva dva k prvemu, drugi k drugemu zlogu, ni rabljivo za vse slučaje. Izjeme delajo razun besed z lj, nj in šč navadno še besede z: br, dr, dl, gl, kr, ki, pn, pr, sk, si, st i št (n. pr. sre-bro. ve-dro, se-dlo, me-gla, mo-kro, de-kle, a-pno, ko-priva, voj-ska, ma-slo, go-sto, spo-štovanje; svin-čnik i. dr.). Pravilo ima se torej glasiti: Kadar sta med dvema samoglasnikoma dva ali več soglasnikov, jemlje se prvi ali prva dva navadno k prvemu, drugi k drugemu zlogu. 3. Pravilo naj se zmiraj razvija. Mej vajo naj se nanj opozarja, konečno pa se v celem stavku izreče. Na nižji stopnji naj bodo pravila spccijelna in kratka; tekom časa naj se, oziraje na duševno obzorje učenčevo, razširjajo in dopolnujejo, tako da dobi učenec na višji stopnji bolj splošna pravila. 4. Pri pravopisnem pouku pa mora učitelj že zgodaj gledati na to, da se učenci urijo v mišljenju. Dobro je. n. pr., da sc učencem na nižji stopnji, kakor tudi že v elementarnem razredu pokažejo znane stvari, katerih imena potem sami zapišejo. Tako navajajo se otroci, zabeležiti svoje misli v pravilni obliki, kar je tudi dobra priprava za poznejše vaje v spisju. 5. V začetku narekujejo se le besede; ozirati seje pri njih izbiri na navedene štiri vrste. Dobro je, ako učenci besede sami iščejo, kajti vadijo se pri tem v samostojnem razsojevanju, pa tudi zanimanje do predmeta se tako vzbuja, G. Kmalu naj se preide od besedij k stavkom; ti morajo biti glede na obliko in vsebino primerni duševnemu obzorju učenčevemu. Dobro je tudi, poiskati stavke iz obravnavanih beril, ali da jih učenci sami iz takih beril navedejo. Pri tem spomnijo se na marsikatero posebnost glede na pravopisje, na katero jih je učitelj opozoril pri obravnavi. 7. Z rabo ločil naj se učenci kmalu seznanijo. Zgodi se to najložje v zvezi se slovnico; kajti dobro morajo poznati bistvo stavkov, ako hočejo pravilno rabiti ločilo. Pretesna vendar v leni oziru ne bodi zveza, kajti vsakemu predmetu treba jo prostosti. Raba ločil je v ljudski šoli sploh težavna točka, in težko je doseči prav povoljnih vspehov. 8. Učitelj naj narekuje v navadnem govornem tonu. Neumestno bi bilo, pri raznih ločilih z glasom preveč povdarjati ali predolgo prenehati, ker to bi ne pospeševalo samo-delavnosti pri učencu. 9. Pri narekovanju naj se ozira na zmožnosti učenčeve; na srednji stopnji narekujejo naj se krajši, na višji stopnji daljši stavki; nikdar pa sc ne smejo stavki deliti v manjše oddelke, ampak poda naj se otrokom vselej celota. Učenci naj stavek večkrat ponove, da jim ostane v spominu, predno ga zapišejo. Na šolski tabli piše tudi kateri učenec ves diktat. Misli li učitelj, da bi napisanje celega stavka napravljalo učencem težkoč, naj ga kak učenec od besede do besede narekuje, in to posebno na srednji stopnji. Ko je stavek napisan, vrši sc poprava, in sicer najpoprej na šolski tabli. K tej naj se javijo učenci, ki pa morajo svoje trditve vselej tudi utemeljiti. Tako postopa se od stavka do stavka. II koncu naj si še učenci mej seboj zaostale pogreške poiščejo. Table se zamenjujejo, najdeni pogreški podčrtajo ter na koncu zapiše njih število. Na ta način vcepi se otrokom neko tekmovanje; vsak sc sramuje imeti več pogreškov. Seveda mora učitelj — kolikor mogoče — vsako ta-bličo še enkrat pregledati, ter se prepričati, je li vsaka podčrtana beseda popravljena, ali pa sploh pravično podčrtana, kajti mali popravljači so pri svojem poslu včasih prev-vneti. Na višji stopnji naj imajo učenci za diktatne vaje posebne zvezke. Pisanje na šolski tabli, kakor tudi mejsebojno popravljanje učencev naj sc omeji. Popravljanje pripada torej učitelju, ki pa naj celo besedo podčrta, da je tako otrok prisiljen, sam si poiskati pogrešek. Vsaka podčrtana beseda ozir. stavek mora se še jedenkrat pisati. 10. Dobro je tudi, da se učenci pridno vadijo v napisovanju na pamet naučenih pesnic in drugih sestavkov. Ti morajo biti poprej stvarno natančno obravnavani in me-morirani. Posebno pa služijo v ta namen pregovori, izreki, kakor tudi sestavki v prozi. Pri obravnavi takih beril, naj se vselej ozira na pravopisne posebnosti kakor tudi na ločila. Popravljanje vrši se lahko s pomočjo knjige. 11. Vaje v izpeljavi in sestavi besedij so zelo pripravne kot indirektne naloge; isto velja tudi v besednih skupinah. 12. Besede četrte vrste naj si zabeležijo učenci v svojih zvezkih s slovenskimi izrazi vred. 13. Pa tudi popravljanje po učencih je konečno velike važnosti, in rekel bi — istega pomena, kakor narekovanje. O hibah, ki so se našle pri mnogih učencih, naj se razgo-varja, ker ravno na tem mestu razvidijo otroci smoter pravopisnega pouka. Naloge naj torej učitelj vselej natančno pregleda, ter pri tem tudi večkrat premisli, kje je iskati uzrokov raznim pregreškom, ter s kakimi sredstvi da jim more prihodnjič priti v okom. 14. Kolikor možno, naj popravljajo učenci svoje naloge samostojno, ker le tako pospešuje se samodclavnost, ki je pri našem predmetu tako potrebna. Kadi tega je umestno, da popravljajo učenci više stopnje naloge doma, ker v šoli se tudi mnogo časa za to porabi. 15. Dobro je, da učitelj popravljeno nalogo še enkrat pregleda, da vidi, je li se tudi prav popravljala. Vedo učenci, da se učitelj mnogo ne zmeni za njih popravljanje, darovali mu ne bodo več iste pozornosti, katere nm je treba. Iz teh kratkih črtic razvideli smo, kako naj se uravna pravopisni pouk, da reši svojo nalogo. Pravopis je za praktično življenje prevelike važnosti, kajti človek ki pravilno piše, kaže tudi, da je naobražen. Torej: »Tako iz malega stvar nastane velika in slavna; volja se vzbudi, torej, truda ne strašite se!" Henrik Druzovič. -©se Društvo „Selbsthilfe" štajerskih učiteljev. Društveno vodstvo je vsem učiteljem in učiteljicam, ki so svoje prve doneske že vplačali, naznanilo vsprejem in določila ter je tudi vsem učiteljskim društvom v deželi razposlalo društvena pravila. Ob jednem se učiteljstvo vseh šolskih kategorij v deželi še lis* jedenkrat najuljudnejc vabi, da k tcnm društvu tako v svojem, kakor v interesu vsega učiteljstva pristopi.*) Tisti pa, ki so se žc oglasili, prosijo se. da \pošljejo dništvenino, kajti še le z dnem, ko se društvenimi vplača, postane dotičnik resnično ud društva. Tudi sc še enkrat opozarja, da se vso stalno uastavljeno učiteljsko osobje samo do 24. septembra t. I. brezpogojno v društvo sprejema. Vodstvo društva „S el b s t b i 1 fcu v Gai s horn-u, dne 25. junija 1896. J. Eichmeyer. Ivan Slana, tajnik. načelnik. *) Kakor smo zvedeli, je trojica slov. učiteljev iz spodnje Štajerske povodom svojega pristopa k novo ustanovljenemu društvu „Selbsthilfe der Lehrerscliaft Stcicrmarks4 izrazilo željo, da bi se v smislu jedna'(0-pravnosti obeli deželnih jezikov in v smislu skupnosti učiteljstva obeh narodnosti, društveni pečat in vse tiskovine, kakor: Pravila, prijavnice, vsprejeinne listine, poštno položne knjižice itd., ki so izišle le v nemškem jeziku, izdale tudi v slovenskem oziroma v obeh deželnih jezikih, na kar jim je društveno vodstvo laskavo odgovorilo, da je pripravljeno ustreči tej opravičenej želji ki se je zdaj še le prvokrat izrazila — ako bode to več zadružnikov in korist društva zahtevalo. Slovensko učiteljstvo na Štajerskem naj torej pri svojem pristopu k BSelbsthilfe" svojo jezikovno pravo vedno in dostojno pismeno naglasa. Uredil. Kako praznuj slovensko učiteljstvo 501etnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. (Dalje.) C. Notranja ureditev učiteljskih domov. § 175. Svrha učiteljskih domov je materijalna in duševna zveza vsega slovenskega učiteljstva. § 176. Da bodo učiteljski domi ustrezali svojemu namenu, morajo biti tako urejeni, da se bodo v njih nahajali sledeči prostori: 1. Pisarna in registra t ura Zaveze slovenskih učiteljskih društev. 2. Društveni prostori okrajnega za-veznega učiteljskega društva, v katerega področju stoji učiteljski dom. 3. Pisarna uredništev pedagogiških listov, knjižnice in časopisa za mladino, ki izhajajo v mestu z učiteljskim domom. 4. V učiteljskem domu v Ljubljani pisarna „Vdovskega učiteljskega društva". Te in vse one pisarne, katere bi bilo že treba za učiteljstvo in šolo ustanoviti, so lahko nameščene ali skupno v jednej dvorani ali pa ločene druga od druge. 5. Središnja pedagogiška knjižnica in učiteljska čitalnica. 6. Prostori za stalno razstavo učil oziroma za pedagogiški muzej. 7. Dvorana za zborovanja Zaveze, okrajnega učiteljskega, vdovskega učiteljskega itd. društva. 8. Prostori za morebitni konvikt učiteljskih vdov in sirot. 9. Stanovanja za predsednika, tajnika in tudi za druge, z društvenim delom obložene funkcionarje Zaveze. 10. Stanovanje za hišnika ali oskrbnika učiteljskega doma. 11. Stanovanja za vdove, katere so člani vdovskega učiteljskega društva v Ljubljani.*) 12. Prenočišča za učitelje, učiteljice-usta-novnike, -letnike, -dobrotnike, kakor tudi za potujoče učiteljstvo na dopustu ali v počitnicah. Skupna prenočišča se ločijo za oba spola. 13. Stanovanja za privatne stranke za osiguranjc investiranih glavnic. *) Razumeva se, da le tedaj, če pristopi to društvo k Zavezi, in če bode za vdove plačevalo stanarino, isto tako ni nobeno drugo stanovanje brezplačno, temveč v imenu honorarja primerno znižano. Pisatelj. 14. Ako se namerava učiteljski dom postaviti na prometnem prostoru, tedaj se sme v stavbenem načrtu ozirati tudi na prostore za trgovine, gostilno, kavarno itd. sploh za vse podjetja, katera sc plodonosno obrestujejo. Na poslopju učiteljskih domov se blesti napis: ^Slovenski učiteljski dom (z kon-viktom za učiteljske sirote), ustanovljen na oslavo vladanja cesarja Franca Jožefa I. (oziroma njegovega naslednika)." 1). Uprava zavezinega jubilejnega zaklada. § 177. Jubilejni zaklad upravlja Zaveza po delegaciji, upravnem odboru ozir. direktoriju, osobito po generalnem nadzorniku, kateri izvršuje vse sem spadajoče agende v smislu § f)l. teh pravil. Društveno blagajno vodi zavezin blagajnik. § 178. Doneski za jubilejni zaklad se pošiljajo predsedništvu Zaveze. Vsak donesek se mora v Zavezinem glasilu sproti izkazati in sicer tako, da se koncem slehernega izkaza priobči tudi celokupna svota vseh dohodkov zaklada. § 179. Glavnica zavezinega jubilejnega zaklada se na obrestne obresti varno nalaga v onih denarnih zavodih, katere določa delegacija. § 180. Glavnica zavezinega jubilejnega zaklada se dvigne iz denarnega zavoda le vsled sklepa delegacije in sicer v sledečih slučajih : 1. Ako se namerava vsa ali le neki del glavnice nemudoma vložiti v kateri drugi denarni zavod. V ta namen se sme sklicati izvenredno delegacijsko zasedanje. 2. Ako se neki njen del rabi za nakup stavbenega prostora ali za izplačilo razpisanih nagrad za najboljše stavbene načrte. 3. Ako je isto izplačati stavbeniku (stavbenemu podjetniku) za dozidani učiteljski dom. § 181. V vseh slučajih prejšnega § odpove upravni odbor oziroma direktorij denarnemu zavodu zahtevano svoto. Odpoved je le tedaj pravomočna, ako je previdena z uradnim zavezinim odtiskom in je podpisana od vseh članov direktorija. V to svrho je treba vložne knjižice vinkulovati z vsebino tega in sledečega § Zavezin blagajnik vsprejme pravomočno odpovedano glavnico od denarnega zavoda v prisotnosti vsega direktorija. Odsotnost posameznih članov direktorija uničuje veljavnost odpovedi. S 183. Vzdignena glavnica se mora po preteku jedne ali največ dveh ur izročiti v prisotnosti vsega direktorija svojemu namenu. § 184. Navadni upravni troški jubilejnega zaklada se namirijo iz zavezine blagajnice. § 185. Ako se Zaveza katerim koli načinom razpusti, preide ves iinetek jubilejnega zaklada v začasno posest Celjsko-Laškega učiteljskega društva, katero je Zavezo osnovalo in je iz njenega krila vzišla jubilejna preosnova Zaveze — ako bi tega društva več ne bilo, v posest vseh v bi vsej Zavezi stoječih učiteljskih društev, a gotovina jubilejnega zaklada v jednakih delih v upravo dotičnih, v bivšej Zavezi se nahajajočih učiteljskih društev, v katerih področju je glavnica jubilejnega zaklada uložena v denarnih zavodih. Ako li že za časa razpusta Zaveze obstoji jeden ali več učiteljskih domov, tedaj preide uprava gotovine jubilejnega zaklada v jednakih delih v upravo onih okrajnih učiteljskih društev, v katerih področju stoje učiteljski domi in sicer v vseh slučajih le začasno, to je tako dolgo, dokler se Zaveza ne obnovi. Upravljajoča učiteljska društva so podrejena neomejenemu nadzorstvu vseh učiteljskih društev. § 1*6. Upravljajoča učiteljska društva sinejo le tedaj proti odpovedi, podpisanej od vseh članov svojega odbora v prisotnosti vsega odbora vzdigniti iz denarnih zavodov glav- niče jubilejnega zaklada, ako je to Celjsko-Laško učiteljsko društvo v smislu § 180. teli pravil sklenilo, ali ako tega društva ni, če sta dve tretjini v bivšej Zavezi stoječih učiteljskih društev to v istem smislu sklenili. § 187. Prinosi, darovi i. t. d. namenjeni jubilejnemu zakladu se pošiljajo naravnost njegovemu generalnemu nadzorniku, kateri postane z razpustom Zaveze načelnik jubilejnega zaklada. Generalni nadzornik je dolžan sprejete doneske koncem slehernega tedna vlagati v denarne zavode, v katerih se prejšnja glavnica obrestuje. Tudi generalni nadzornik je podrejen neomejenemu nadzorstvu vseh učiteljskih društev. § 188. Ako se Zaveza več ne obnovi, tedaj se zgodi z imetkom jubilejnega zaklada to, kar sklenete dve tretjini bivših zavezinih učiteljskih društev. E. Uprava učiteljskih domov. § 189. Za lastnika učiteljskih domov se v c. kr. zemljiških knjigah uknjiži Zaveza slovenskih učiteljskih društev, katerej pripada vrhovna njihova uprava. § 190. Zavezina delegacija sme upravo učiteljskih domov izročiti dotičnemu okrajnemu učiteljskemu društvu, v katerega področju se nahaja učiteljski dom, pridržavši Zavezi vrhovno nadzorstvo. § 191. Generalni nadzornik jubilejnega zaklada je ob jednem nadzornik in poročevalec učiteljskih domov. § 192. Iz dohodkov različnih stanovanj in prostorov učiteljskega doma se plačujejo: u) Obresti investiranih glavnic. b) Letne rente članom jubilejnega zaklada označene v §§ 208., 209., 211., 214., 215., 217. in 218. c) Tekoči troški za dačo, zavarovalnino proti ognju in upravo doma. !i»ioič ni. p., Mju-tin ^sirnilc ni. p., predsednik kr. šol. sveta. sol. voditelj. Uradni štampilj. Uradni štampilj. Vsebina. I. Iz „Zaveze slov. učit. društev". —- II. Pouk v pravopisju. (Konec.) (II. Druzovič.) — III. Društvo „Selbsthilfe" štaj. učiteljev. — IV. Kako praznuj slov. učiteljstvo 50Ietnico itd. (V.) — V. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (XX.) — VI. Slovstvo. (Novosti.) — VII. Društveni ve.stnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. — IX. Natečaji in inserat. Lastnik in založnik: „Zaveza': Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)