Razgled po svetu. Babavost, ki ni aa, mestu. Kljab izkusjvom svetovne vo.'ske je Anglija fte \odno tista država, ki hoče celemu svefin ';;okazati, da je prva vele^ila na morja. Ta bahavost je angleške državaike dovedla do tega, da je aagleški lord-admiral zbral 'pred trdnja vo Gibral&ar aič maaj kakor 50 vojnih ladij, med temi 27 najve&zih. Do dfe o. lebruarja t. 1. pa ,ie prišla pred Gibralt-ir ge eaa divi2j'ja vojaih liid: j, potemtakem j<3 imela Arglijsipred Gibraltarjem zbranih 80 vojaih ladij, Stevllo, kakor ]\h iraa Italija, 1'raacija in Japouska skupaj. Venec na grob rajaemu papežu. Kakor znano, je rajnemu papežu BeneSikla XV. postavjlo nekaltoližko prebivalstvo Carigrada spomenik v zaak hvaležaosti za vse dobrote, ki ie jili oied vojao izkazal vsem narodom sveta, tocej tudi nekatoU6aaom la ne kristiaaom. Ko se je v Carigrada iz\edelo, da je uiarl veliki papež Beaedikt so ob aavzo6aosti maogotiso6ere IJudske maožice, odli6aib državnikov ia dosfoianstveBikov položili aa spo meaik celo vnsto krasaih veacev. Tako celo nekristjaai slavijo papeža Beaedikta XV. kot velikega dobrotaika \sega človoštva, aagel se je pa slovenski liberalai list, ki o poko.iaem papežu ai pisal posebao laskavo, 6eš, da -e bil v prvi vrsti Italijan, zatem še le papež. Zopet tatvine na pošti. Dragutin Radosavljevi6, brivec v Niša, je poslal poštai sluga aa progi N;ig—Cari brod, V prav kratkem 6asu je za6elo rasu ajegovo bogastvo iB ko je bilo že dovolj aakupi6eao, je gele postalo — sumljivo dragjim liludem ia Bazadnje tadi oblasti. Kupil si je voz ia koaje, ajegova žeaa, je kupovala dragoceao obleko, za same dragoceaosti je izdala aaeBkkrat 40.000 diaarjev, in prav nazadaje si je Radoslavljenifi vzel ge aeko gostilao vnajem iB za samo opre mo je plačal 23.000 diBarjev. V tej gostilni je bilo vsega v izobilju, bile so pobae kleti ia shrambe, lep_a živiaa je stala v hlevu in vse |e kar žarelo od biagostaaja. Sele zavist je vzdramila oblasti, policija je nekega dae začela preiskovati fo naglo vzrasio bogastvo m v hiši je Bašla st\rari, ki so Rado. savljeviča razkriakale kot poštaega ta ia. Z nekim tovarigem je ves 6as svo•e shižbe pri pošti kradel deaarnapis ma, najrajši ooa z anglegko in amerikaasko valuto, Tatia^i posel sta vrgila zelo drzao, ipred kakim nadzorst vom v našib upravnih poslib se res ai treba bati. Tatovi, ki so na tak m na podoben nafiin pokradli milijone , so ee ve6iB0ma sami izdallT predstoi niki v službi so še redko kedaj prišli komu aa sled Strašna tramvajska nesrefia se ]« zgodila dae 8. t. m. z]utraj v Dubrovniku v Dalmaciji- Tramvaj, ki je vozil iz Gruža, je sko6il s tira ter se prevrgel. Vzrok — led na progi. S tem tramvajem se vozijo ve6inoma dijaki iz okolice v šolo in tudi tokrat se je pOBesre6iIo ve6 Badebudaih bdtij, Trije dijaki so bili aa mestu mrtvi, šestnajst jih pa leži v bolaigoici. Ubit ie tudi eden od koadukter^ev in enemu orožniku so morali v bolaišaici odrezati poškodovaao nogo. Cndna kovOega, Pri pregtedovanju dnBa;skega D-vlaka so naglft dva kov6ega, ki sta bila izvaaredao težka. — No, ker sta bila 6isto postavao opremljena s tovoraimi lisii revizijskega uradaika, so ja pastili aaprej »proti Burlimpegdi. BudimpeSttaasika policija jo dobila ovadbo, naj zadrž!; kovoega, ker jo v B'ih zlato. Lastaik kov6egov je botel podkupiti cariaika s poaudbo poldragega miiijoaa kron. Carirfk pa ni bil podkupljiv ia je javil celo zadevo pobcCji. Ko je pa hotelo redarstvo kov«?cga zapleaitc, sta že bila odprav ljeaa naprej, Po Budimpegti govorijo, da je bilo v zabojib. preko 100 Mlogramov zlata. Za enega psa 100.000 kron nagra de. DuBajski li&ti so prinesli inserat slede6e vsebiae: WV pondeljek sq [e izgubil v Alserstrasse lovski pes» ki ima ovrataik z vrezafiim imenom last nika Eraest Stomge, Haasdorf. Kdo vrae psa, dobi 100.000 K nagrade". — Nekaj ftadaega je na Danaju, kjer vladit tako aezaosna dragiaja ia pomanjkaiije, da se poauia za eno zgabIjeao ?eene 100.000 kronska nagrada. Na Dunaju se bodo kmalu orgaaizira li ljudje, ki se bodo ukvarjali s pogonom za izgubl;eaimi kažki in vlekli pri rieziiataem trudu več tisoč broieče nograde. Cikago — aajveCja klavnica. Nt mesta na svetu, ki bi imelo vefije klavaice kakor amerigko taesto Cikago. Tudi ni mesta, v kateretn bi se •poldaJo ve6 živine, zlasti sviaj, kakor ravno v tem mesta, kajti v ta*-. niožiiiih klavnicah se zakrlje vsako u- | ro po Ł00 goved ter 800 svin), v&lod j ("esar ie dobilo Okago 'priimek ,,Por- ' ropolis" to je mesto sviBJ. Meso za- ! klnne Živiae ia sviaj se spravl'a v velika1 ske Iiladilaice ia so v zmrzaje nem stanu naklada na ladje, na kar terili se izvaža v vse dele svota. Pastor postal — rabelj. v pokrajiai Des Moiaes v Ameriki je bila raepr.saaa služba sodaijsklega rablja za. obeSan^e na &mrt obsojeaih zlx)6ino«v; Za to slažao se je med drugimi tud§ potegoval M. E. Robb, pastor nekelac mo^aje cerkve. Služba rablja mu ie bila podoliena ia Robb je vložil prošajo na cerkveao oblast, da odstopi kot pastor. VI aaglikaaski cerkvjl vladajo ftudn^e razmere. Slap reke. Niagare preplaval. — Ameriški listi poro6ajo o slede6em slučajU, ki nima primere v zgodo\ini: M Zdrržeaili državah Severae Aoierike so se uprli 6raci proti belokožcem in pri tem upora so bili ubiti triie belo kožci, kar je imelo za posledico, dasa med drugiaii 6raoi zaprli fudi obabrA ta Bulok. Lmdstvo je bilo tako raz jarjeno, da si je izbralo 30 belokožoev^ ki bi naj naskofiili ietnišnico ia iz nje izvlekli oba za;irta čraca, Naskok s« je posrečil ia oba brata Bulok sta se aahaiala v rokah raziar]eae ljudske maožice belokožcev. Eaega zamorcaje Ijudsfvo tako dolgo pretepalo, da je ott ležal mrtev. Sedaj bi naj prigel na vrsto ajegov brat Toda ta je izrabil ugodao priiito; suail je ob stran oba, ajegcva stražaika in zbežal, Beg je p» seveda maožica ljudstva kmalu zapazila ia ve6 kakor 1000 oseb je drvelo za pobo^liri zamorcem. Ko je prigel ta od liudstva na smrt obsOjeai zamoreo do slapov ceke Niagare, se je ge enkrat ozrl na množioo ljudstva, ki ga {a zasledovala, a v Cem hi^u Je sko6il v. valove reke ter v za6ud8nje vsega •)> supajeaega prebivtaistva Amerike — sre6ao ipreplaval slap reke Niagare Je to ediai slu6aj v zgodoviai, kajti vsak, kdor ije iskal zaaesljivo smrt, se je vrgel v valove reke Niagare, kjer je vsak utoail. Dosedaj ni zaan niti eden sluCaj, da bi bil kak še fako izborea plava5 pr6plaval slapove reke Niagare. Novl zakladl zlata. Ozemlje, na kateiem je zgrajeao ameriSko assta Buftalo, je jako bogato na zlati rudi» Kakor se poroča, se naha]a v vsakl toni poeestaega ali pouli6aega prahn zlatega prahu v vredaosti do 50 dol * V tem tprahu j« tudi oblo srebra. A« merlški Fsfi v Novem Jorku javljaj^a dta je Baiiljvlo pravcato mesto zlata. Velikost pradavBih živali. V prar starib časib so žtvele tudi na suhem. velikansfee živali, ki so pa že vse iaumrle. V Ameriki so nedavno našli okostje aeke take okameaele prastare velikanske živali. V mazeju v Novam Jorku so sestaviU okoslje tega vslikaaa. Izra6uaali so, da Je bila ta žival 22 m polga in 6% m visoka. — Teža tega orjaka je zaašalta kakili 500-600 ceatov. ^ Koliko hraae uporabi človek? — Clovek, ki je dosegel 50. leto svoje starosti, je aporabil v svojem življenju kot pr«hrano 8500 kg kruha, 6000 kg mesa, 1600 ,kg so6ivja ia zeleajavo sptl je zravea 3500 hl teko6iae, bodisi vode, viaa, piva itd. prespal je pa v 50 letili 6212 drii ali 17 let. Skozl kol ko stroj«v ? Skozt koliko strojev morajo aekateri industrijski iizdelki, predao so izgotoviijeir., bodi navedeao slede6e: givanka gro skozi 92 strolev, predao je golova, citre skozi 53 strojev, škatljica za vžigalico skozi 16, aavadnt papir 14, peresa 22, sviačniki 9 in žepni nož skozi 8 strojev. K;iko postaaeg slovit mož? Ce ukradeS 1000 K, }e to aečuveaa tat v:aa, 6e akradeš 50.000 K je to velelauina, 6e ukradeš 100.000 K je totatvina. 6e ukradeš 1 mlijoo kroa je to j;ol;ut'ja, 6e ukradeš 5 mili';o o\r K ie to korapcija, če ukradeš 10 mlijolov kroa je to neredaost, 6e ukrv.deS25 ui'lj inov kroB > to senz oijoneLii pravni spor, če ukradeS 50 m1jouov kron jo to iasolveatiost 6e pa Uivr.ideš 1 niilijardo je tc žemjalnost ia postal si slaven mož! Dobra žena ln mati inia vedoa nekoliko stekleBic l°karaarja Fedtera prijetno diš6e6ega «E!|safh|:da" pri hi5i. Dobro služi za drgaeaje hrbtia, rok, nog ia celega telesa, kot kosrae* t;kum za usta, kožo in glavo. Mnogo mof-aejši izdatnejši ia delnjo6i kakoe Iraaco&ko žgaa^e. Tri dvojnate stekleiiit-o aH 1 specijaiao steklenica skup z omoipm in j;ožt.iino za 48 K. pogilja Eugen V. Feller, Stubica donja, JSlsatrg šL 341. Hrvaško* O«