UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4’50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
i Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoA .* .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	*. \
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do :2. dopoldne in od 3. do 7. zvečat, Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■i .. n.-— Reklamacije lista so poštnine proste.	■■■
Štev. 199.	V	Ljubljani,	v	soboto	dne	3.	februarja	1912.	Leto	II.
Izpor praških kovinarjev.
Praga, 31. januarja.
V	Pragi jc danes blizu desettisoč kovinarjev brez dela in kruha. Nobenih »nemogočih« zahtev niso predlagali. Ne stavkajo. Pognali so jih iz dela tovarnarji, izprli so jih, ker niso delavci hoteli podpisati novega delavnega reda, ki bi jim vzel v mnogih težkih bojih pridobljene pravice, uničil kolektivne pogodbe in delavce potisnil za petnajst let nazaj. Novi delavni red ie bil že zaradi tega nesprejemljiv, ker so v njem razne točke v nasprotju z obrtnim redom.
Pri delodajalcih je stara navada, da se radi delajo kavalirje, med tem ko očitajo delavcem terorizem, nelojalnost in vse mogoče slabe lastnosti. V sedanjem slučaju imamo imeniten primer, kakšno je to kapitalistično kavalirstvo. Sklenili so z delavci kolektivne pogodbe, a zdaj jih sami kršijo. V privatnem življenju se imenuje tako postopanje nečastno, in gotovo ne zasluži drugega imena. Ali če bi se posrečilo, bi prineslo fabrikantom lep dobiček, zatorej se jim zdi dopustno. In noben meščanski časopis nam še ni prišel pred oči, ki bi bil obsodil to ravnanje.
Novi delavni red pa nikakor ni edini vzrok velikega izpora. Kovinarski podjetniki so se zbali, da bi delavci porabili ugodno letošnjo konjunkturo in prišli spomladi z mezdnimi zahtevami. Razumljivo bi bilo kaj takega, zakaj plače so slabe, organizacija pa je velika, Podjetniki imajo od letošnje sezone pričakovati izredno lepe dobičke, pa slutjo, da bi delavci v svojih slabih razmerah tudi hoteli imeti nekoliko zboljšanja. Zato so že zdaj, ko še ni naval dela tako velikanski, provocirali konflikt z delavci. To se jasno vidi odtod, da je delovni red, ki so ga hoteli vsiliti delavcem, enostavno nesprejemljiv. V drugačnih razmerah se ga tovarnarji gotovo ne bi upali predložiti političnim oblastim, še manj pa delavcem.
Veliki fabrikanti so imeli še drug namen. Rešiti so se hoteli konkurence manjših podjetij, ki niso dosti močna, da bi mogla slediti kartelski politiki velikih tvrdk, pa životarijo z malo konkurenco. Tem so velekapitalisti namenili smrtni udarec.
Delavstvo je ravnalo v tem konfliktu zelo spravljivo in ni dalo podjetnikom nobenega Povoda za opravičene pritožbe. Takega delovnega reda, kakršnega so izdali fabrikanti, ni moglo sprejeti. Ali naznanilo je organizaciji podjetnikov, da so strokovne organizacije pripravljene pogajati se, kak bi se dal delavni red izpre-meniti, da bi postal sprejemljiv. To pa so podjetniški hujskači odklonili, ker so hoteli imeti konflikt. Nastavili so delavcem nož na prsi: Ali sprejmejo brezpogojno novi delavni red, ali pa se razglasi izpor.
Delavci niso uklonili tilnika pod jarem in tako je prišlo do izpora. Ali podjetniki bi bili radi ptiči. V nekaterih tovarnah razglašajo splošen izpor, za najnižnejša dela pa bi si vendar radi pridržali toliko delavcev, da ne pridejo v prehudo zadrego. Ta račun pa delajo brez krčmarja. Zakaj delavci predobro vedo, da bi bilo tako delo ravno toliko vredno kolikor delo stavkokaza, pa se ne bodo dali zapeljati. Za to je že poskrbljeno.
Drugačno pomoč pa dobivajo fabrikanti tam, kjer je v Avstriji vedno pripravljena zanje. Oblasti ovirajo delavske shode, izdajajo izred-
ne odredbe, delajo sitnosti delavskim strokovnim stražam, povrh tega pa so se vrgle še nad časopisje in izvršujejo konfiskacij-sko prakso kakor že dolgo ne.
Kljub temu igrajo podjetniki zelo nevarno igro in če se boj zavleče, bodo še bridko obžalovali, da so ga pričeli. Velika naročila tovarnam za stroje se že pripravljajo, deloma tudi že oddajajo. Slišati je, da se bodo mnoga dela, ki so bila namenjena za češke tovarne, oddala nižjeavstrijskim in moravskim, ker se naročniki boje, da jih češke ne bodo pravočasno izvršile. Med tem je tudi ministrstvo pregledalo delovni red in spoznalo, da je pomanjkljiv, nejasen, ter da se v mnogih točkah ne vjema z določbami obrtnega zakona.
Na ta način so izgledi kapitalistov veliko manjši od njihove ošabnosti. Delavci sicer niso hoteli tega boja. Ali zdaj, ko jim je vsiljen, ga bodo vodili tako, kakor so jih že dosti vodili prej. Če mislijo podjetniki, da jih bodo utrudili, se ravno tako motijo, kakor če mislijo, da jih ustrahujejo.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Nadaljevanje.)
Zakone imamo torej, pravi sodrug dr. Tuma, čedne zakone in še bolj čedne programe. Recimo, da ima prav. Toda kaj nam pomagajo vsi zakoni in vsi programi, če jih ne moremo izvršiti? Ne rečem, da nam niso potrebni tudi programi bodočnosti. Prav potrebni so, saj so kot svetle zvezde, ki nam kažejo pot po puščavi. In posebno tak program, kot je naš socialistični maksimalni program, je nam potreben v vsakdanjem življenskem boju. Tista gonilna sila je, ki nas žene naprej, ki nam daje upe v boljšo bodočnost, ki jo bodo uživali za gotovo naši potomci. In mi smo tisti, ki jim pripravljamo pot. Bodri nas zavest, da se borimo za pravično stvar, in zavest, da se ne borimo zastonj. Tendenca gospodarsko socialnega razvoja vodi nevzdržema in po zanesljivih zakonih k socializmu. Nič ne de, da se je Marks zmotil glede časa, v kojem bi se proces socializacije imel dovršiti — imel je — pred očmi pač prekratko dobo — temelji njegovi nauki se nam uresničujejo pred našimi očmi »dan na dan«.
Toda računujoč z dejstvom, da je treba živeti tudi v sedanjosti, ravno zato tudi, da tem ložje in gotoveje pripravljamo boljšo pri-hodnjost, si je socialna demokracija postavila v okvirju svojega maksimalnega programa tudi svoj minimalni program. Postavila je mejne kamne na daljno pot, da si na njih lahko odpočijemo in naberemo moči za daljšo hojo, in za kažipota, da ne zgrešimo cilja.
Ali tudi minimalni program ne more biti drugega nego okvirni program. Življenje je tako pestro in potrebe so tako individualne, da je treba te programe vedno znova in znova revidirati in spopolnjevati.
Del našega minimalnega programa je tudi hruški program s svojo nacionalno avtonomijo, na kojega se sklicuje sodrug dr. Tuma v svoji polemiki. Sodrugu dr. Tumi ta program zadostuje. Meni ne. In že takrat, ko se je sklepal, mnogim udeležencem shoda ni zadostoval. V
programu je uveljavljen teritorijalni princip,
opozicija (med temi je bil tudi naš Etbin Kristan) je povdarjala personalni princip.
In danes nam brnski že celo ne zadostuje več. Od vseh strani se sliši klic po reviziji tega programa; oglasili so se v prvi vrsti češki sodrugi, a tudi nemški, rusinski in tudi mi jugoslovanski sodrugi čutimo potrebo po novem narodnostnem programu socialne demokracije v Avstriji.
Brnski program je postal meglen baš zato, ker ga še dosedaj nismo znali izpeljati v konkretne, določne oblike. Prišlo je tako daleč, da so si celo narodnjaške stranke (med njimi naša domača v Narodnem domu) izposodile našo nacionalno avtonomijo za svoje programe. In ker je izključeno, da bi narodnjaškim strankam prijal isti narodnostni program kot nam socialnim demokratom, je zmešnjava narodnostnih programov gotova stvar.
In zakoni? Kaj nam pomagajo, če nimamo moči, da bi izsilili njih izpolnjevanje? Kaj nam pomagajo, če so pa tako kljukasti, da jih vsak minister drugače tolmači?
Kaj nam pomagajo, če so tako splošni, da povedo grozno veliko, a prav za prav ničesar? Le poglejmo n. pr. oni famozni § 19. avstrijske ustanove, ki govori o enakopravnosti avstrijskih narodov.
Eni tolmačijo to enakopravnost z ozirom na starodavne historične privilegije, drugi zopet z ozirom na svoje zasluge za prestol in cerkev, tretji z ozirom na svojo polno mošnjo, četrtemu so merodajni rimski orli in beneški levi, petemu slovanske starožitnosti itd. itd. brez konca in kraja.
Zakaj govorim vse to?
Ne morda zato, da bi odrekal zakonom ali programom vsako vrednost, ampak da povdarim, da je ta vrednost le relativna. Tudi ne držim tega traktata radi mojega nasprotnika v debati, sodruga dr. Tume. On je desetkrat uče-nejši od mene in ne potrebuje mojega pouka. Govorim pa onim sodrugom, katerim je morda napravilo kak utis dr. Tumovo precenjevanje zakonov in programov.
Ako trdim, da mi zakon nič ne koristi, da mi program sam na sebi nič ne pomaga, in če imam pa živo, nujno potrebo pred seboj, ali bom čakal kot oni osel, da bo prej trava zra-stla? Ne, marveč zagrabil bom za edine uspešno sredstvo, ki mi gre na razpolago, za sredstvo samopomoči.	(Dalje	prih.)
Srbska kriza.
Milovanovičev kabinet je podal demisijo in Pašič postane baje njegov naslednik. Že pred par tedni se je ta demisija naznanila. Zdaj je postala kriza akutna.
Milovanovič je prevzel vlado lani meseca junija. Staroradikalci, na katere se je opiral, pa nimajo zadostne večine v skupščini in večkrat je prišla vlada vsled tega v mučen položaj. Milovanovič je predlagal kralju, naj razpusti skupščino. Ali Peter se ni mogel odločiti za to in nazadnje ni ostalo Milovanoviču nič druzega, kakor vložiti svojo demisijo. Mladoradikalci so bili sklenili, da se ne odzovejo nobenemu političnemu vabilu kralja, dokler ostane Milovanovič ministrski predsednik.
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
V	predsobju je Pierre opazil pet ali deset oseb, ki so prišle med njegovo avdienco in so zdaj čakale. Tu je bil škof, prelat, dvoje starih dam; in ko je pred odhodom pristopil k don Vi-giliju, je z velikim začudenjem opazil, da se pogovarja z velikim, plavolasim mladim možem, Francozom, ki je, tudi ves v čudu, vzkliknil:
»Kaj, Vi tukaj, gospod Abbe? Vi ,ste v Rimu?«
Duhovnik je bil trenotek negotov.
»A, gospod Narcisse Habert! Prosim za odpuščanje, nisem Vas takoj spoznal. To je res neodpustno, zakaj vedel sem, da ste od lanskega leta dodeljeni poslaništvu«.
Narcisse je bil vitek, visoke rasti, zelo eleganten, imel je čisto polt, bledomodre, skoraj slezične oči, plavo, fino kodrasto brado in je imel kodraste lase na florentinski način čez čelo pristrižene. Prihajal je iz zelo bogate, bojevito katoliške sodniške obitelji ter je imel strica Pri diplomaciji. To je odločilo o njegovi usodi, sicer pa je bil v Rimu njegov pravi prostor, 'kukaj je imel mnogo sorodnikov; vsled zakonskih Zvez je bil nečak kardinala Sarna, čigar sestra ie bila poročena za pariškega notarja, njegovega strica; razun tega je bil bratranec pravega tajnega komornika monsinjoraOamba delZop-Po, sina ene njegovih tet, ki je bila vzela italijanskega polkovnika. Iz tega vzroka so ga dodelili poslaništvu pri Vatikanu. Tam so mirno trpeli njegovo nekoliko fantastično bitje in njegovo večno nepokojno umetniško stranko, ki ga Je gonila na brezkončno iztikanje po vsem Rimu. Sicer je bil zelo ljubezniv in skrajno gosposki, pri tem pa pravzaprav zelo praktičen in čudovito izkušen v denarnih zadevah; in tako se Piu je včasi celo zgodilo, da je moral — kakor to dopoldne — v imenu poslanika obiskati kakega kardinala in se s svojim trudnim, nekoliko skrivnostnim obrazom razgovarjati o kakšni Važni zadevi.
Takoj je odpeljal Pierra v globok okenski prezidek, da bi se z njim tam mirno pozabaval.
»Dragi moj Abbe, kako sem vesel, da Vas vidim! Ali se spominjate na prijetne razgovore, ko sva se seznanila pri kardinalu Bergerotu? Označil sem Vam slike, ki ste jih morali ogle-gledati zaradi svoje knjige, miniature iz štirinajstega stoletja. Ali da veste, od danes nanrej Vas ne izpustim. Pokažem Vam Rim, kakor Vam ga ne bi mogel nihče pokazati: Vse sem videl, vse prebrskal. Oh, kakšni zakladi, kakšni zakladi! Ali pravzaprav je tukaj le eno samo delo in k njemu se vedno vrača človek. Botticelliji v sik-stinski kapeli — o, Botticelliji!«
Glas mu je zamrl; napravil je otrujeno kretnjo občudovanja. In Pierre mu je moral obljubiti, da se mu popolnoma prepusti ter da pojde z njim v sikstinsko kapelo.
»Ali veste zakaj sem tukaj?« je končno vprašal Pierre. »Mojo knjigo preganjajo; naznanili so jo kongregaciji indeksa.«
»Vašo knjigo? Ni mogoče!« je zaklical Narcisse. »Knjigo, v kateri spominjajo nekatera mesta na prekrasnega svetega Frančiška asiškega?«
Uslužno se mu je dal povsem na.raznolago.
»Čujte me, naš poslanik Vam bo lahko mno^o koristil. To je najboljši človek na svetu, očarujočc ljubeznjiv, pravi starofrancoski vitez. Še danes popoldne ali pa najkasneje jutri donol-dne Vas predstavim, in ker želite takoj avdijen-co pri papežu, bo gledal, da Vam jo priskrbi... Ali omeniti moram, da to ni vedno lahko. Kakorkoli ga sveti oče ljubi, mu vendar včasi spodleti; težko je dostopen papež.«
Pierre res ni mislil na to, da bi se poslu-žil poslanikove pomoči; v svoji naivnosti je mislil, da se odpirajo obtoženemu duhovniku, ki se hoče zagovarjati, vsa vrata kar sama. Vzhičen je bil od ljubeznive Narcissove ponudbe in se mu je tako živahno zahvaljeval, kakor da mu je avdienca že dovoljena.
»Sicer pa, če naletimo na težave — saj veste, da imam sorodnike v Vatikanu,« je nadaljeval mladi mož. »Nič ne rečem o svojem stricu
kardinalu, ki nam ne bi bil za nobeno hasen, ker se ne gane iz propagandine pisarne in odklanja vsako posredovanje. Ali moj bratranec, monsinjor Gamba del Zoppo, ki pripada papeževi zaupni okolici in prihaja vsled svoje službe vsako uro do njega, je jako uslužen mož. Ce bo treba, Vas povedem k njemu in on najde brez dvoma sredstva in pot, da Vam priskrbi razgovor, če tudi se s svojo veliko previdnostjo včasi boji da se ne kompromitira... Torej velja. Zanesite se v vsakem oziru popolnoma name.«
»Od vsega srca, moj ljubi gospod Habert!« je vskliknil Pierre ves srečen in olajšan. »Saj niti ne veste, kakšno tolažbo mi dajete. Odkar sem tukaj, mi hoče ves svet jemati "Ogum; Vi ste prvi, ki mi vrača zopet nekoliko moči, ravnajoč po francosko.«
S pridušenim glasom mu je pripovedoval o svojem razgovoru s kardinalom Boccanero, od katerega nikakor ne sme pričakovati niti najmanjše pomoči, o slabih vesteh, ki jih je prinesel kardinal Sanguinetti, in končno o tekmovanju, katero je občutil med obema kardinaloma. Narcisse je smehljaje poslušal, pa je tudi začel blebetati in pripovedovati zaupnosti. To tekmovanje, ta "redčasni boj za tiaro, po kateri oba strastno koprnita, že dolgo razburja črno družbo. Pod edadčino so neverjetno zapletene spodnje struje in nihče ne bi mogel natančno nove-dati, kdo vodi obširno spletkarijo. Na sploh je znano, da zastopa Boccanera nepopustljivost, katoličanstvo, ki ne pozna nobenega kotvmonii-sa z moderno družbo in nepomično čaka, kdaj da- premaga Bog satana, pa se vrne rimsko kraljestvo svetemu očetu in stori skesana Italija pokoro za svojo svetoskrunstvo; o Sangu-inettiju pa, ki je zelo gibčen in političen, vedo, da namerava povsem nove in drzne kombinacije, nekakšno republikansko federacijo vseh nekdanjih malih italijan. državic pod papeževim pokroviteljstvom. Skratka, boj dveh nasprotnih misli: Prvi bi rad rešil cerkev z brezpogojnim spoštovanjem stare tradicije, drugi naznanja njen neizogibni propad, če se ne pripravi, da se udeleži preobratov bodočega stoletja. Vse pa je
Min isiEr Dr. D6 e nhoch t
V	skupščini bi se bili konflikti neizogibno poostrili, če bi bil ostal položaj neizpremenjen. Zdaj pričakujejo mladoradik. da ustanovi Pašič ministrstvo iz obeh radikalnih strank. Ko bo novi kabinet zbran, bo tudi skupščina razpuščena. Mladoradikalcem pa gre tudi za to, da ne bi iz samih staroradikalcev sestavljena vlada vodila novih volitev.
Staroradikalci se pa upirajo ravno želji mladoradikalcev. Oni zahtevajo ministrstvo, ki naj bi bilo sestavljeno samo iz njihovih vrst. Jasno je, da ne mislijo ne eni ne drugi na čiste volitve, zato se tako pehajo oboji, da bi prišli do vlade.
Sedanja skupščina je bila izvoljena pred štirimi leti.
NO V K L.
* Poraba premoga in podnebje. Na podlagi podatkov, ki so jih dale rneteorologičue pisarne Združenih držay, je prišel ameriški inženir Bolton do mnenja, da mora gorkota, ki je raz-v:ja neprestano kurjenje s premogom in izpuhteva v zrak, polagoma vplivati na podnebje Novega Jorka in okolice. Bolton ceni težo premoga, ki ga vsako leto porabi miljonsko mesto, na 19 iniljonov ton in na 440 ton težo premoga, ki bi ga morali pokuriti, da bi proizvedli gorkoto kakor jo ima pet miljonov ljudi. Od leta 1870. pada toplota Novega Jorka vedno redkejše pod — 17 stopinj Celzija, in to zmanjšanje gorkote se popolnoma vjema s povečanjem porabe premoga. Obenem tudi narašča število jasnih dni leta in zlasti po zimi vedno manje dežuje in sneži.
*Rast človeka. Po preiskavah Franca Schvvarza se je izkazalo, da so dečki od šestega do enajstega leta večji nego deklice te starosti. Od dvanajstega do petnajstega leta pa prekašajo deklice svoje moške sovrstnike. Po 16. letu starosti moški spol zopet hitreje raste kakor ženski; dečki prvič močno zrastejo med 9. in 10. letom, deklice pa 10. letu, kar je pač v zvezi z menjavo zob. Druga nagla rast moškega spola je v 14., ženskega pa v 13. letu, ko se pričneta obadva spola razvijati v zrelost. Okolica in mir vplivata na dolžino telesa in ves njegov razvitek. Otroci premožnih staršev so večji kakor njih ubožni sovrstniki. Otroci se-
tako negotovo, da javno mnenje končno sodi, da ne postane niti Boccanera niti Sanguinetti naslednik sedanjega papeža, če poživi še nekoliko let.
Naenkrat je Pierre ustavil Nareissa.
»Pa monsg. Nani — ali ga poznate. Snoči sem tukaj govoril z njim... Tako glejte! Tam prihaja«.
Resnično je Nani pravkar s svojim smehljajem na rožnatem, ljubeznivem prelatskem obrazu stopil v predsobje. Njevov fini talar, njegov višnjevi svilnati pas se je bleščal z odličnim razkošnim in prijetnim sijajem. Bil je zelo uljuden z Abbejem Paparellijem, ki ga je ponižno vodil in ga vdano prosil, naj blagovoli milostno počakati, dokler ga ne more sprejeti Njega eminenca.
»O, monsinjor Nani!« je mrmral Narcisse, ki se je ves zresnil, »to je mož, s katerim se mora človek sprijazniti«.
Poznal je njegovo zgodovino in jo je polglasno povedal Pierru. Nani je bil iz Benetk, iz propadle plemiške obitelji, ki je štela mnogo junakov. Ko je končal svoje prve nauke pri jezuitih, je šel v Rim študirat v rimskem kolegiju, ki so ga vzdrževali jezuitje, filozofijo in teologijo. S triindvajsetimi leti je bil posvečen za duhovnika. Takoj je spremil nekega nuncija na Bavarsko, odkoder je odšel za avditorja nun-ciature v Bruselj in potem v Pariz. Tam je živel par let. Njegov sijajni nastop, njegov živahni duh, tako mnogostranski in tako poučen kakor malokateri, vse je kazalo, da je rojen za diplomacijo; naenkrat pa so ga poklicali nazaj v Rim, kjer so ga skoraj tisti hip postavili na mesto prisednika pri svetem oficiju. Trdili so takrat, da se je to zgodilo na izrecno željo papeževo, ki ga je dobro poznal in ga, hoteč imeti takega moža pri svetem oficiju, poklical nazaj, češ da bo njegova služba več vredna v Rimu kakor pri nunciaturi. Nani, že prej hišni prelat, je pred kratkim postal kanonik pri svetem Petru in pravi apostolski patronator, ter je lahko upal, da postane danes jutri kardinal, če najde papež drugega asesorja.
vernih rodov so večji kakor alpskih in srednjeevropskih. Z ozirom na težo so deklice od 12. do 16. leta težje od dečkov. Pred 12. in po 16. letu so pa dečki težji od deklic. Otroci premožnih staršev so seveda težji od otrok -ole-tarcev. Glava je pri dečkih večja kakor pri deklicah. Odrasli imajo bolj podolgasto glavo kakor otroci in nedorasli, ker se glava vedno bolj daljša z leti. Dečki imajo večji obraz kakor deklice, moški spol ima daljši in ožji obraz od ženskega.
ur	rt *	i rt K rw
— Ožja volitev v obrtno sodišče ljubljansko. V veliki in mali obrti je potrebna ožja volitev — termin zanjo še ni določen. V veliki o-brti je ožja volitev med kandidati delavskih organizacij in klerikalci, v mali obrti pa med kandidati delavskih organizacij in liberalci. Volitev v obrtno sodišče ni politična, nego je nepolitična volitev, ki nima nobenega drugega namena, kakor da delavstvo izvoli svoje zastopnike v obrtno sodišče. Naloga strokovnih organizacij je, da ob takih volitvah enotno postopajo, in da store isto tudi njih posamezni člani. Dasi so organizirani delavci nastopili pri zadnji volitvi častno, smo opazili tudi posameznike na liberalnih in klerikalnih listah ter jih srečali na voliščih kot agitatorje obeh meščanskih strank. Celo načelnik neke strokovne skupine je agitiral proti kandidatom strokovnih društev, in res ne vemo, kako bi nazvali tako ravnanje. Vse strokovne organizacije imajo po pravilih dolžnost v interesu svojih tovarišev podpirati one kandidate, ki jih določijo organizacije po svojih odborih, ne pa kršiti delavsko disciplino na ta način, da podpirajo razni odborniki in posamezni člani kandidate nasprotniških politiških strank. Ne vemo, ah je to nezavednost ah kle-čeplazstvo, vsekakor pa je huda kršitev dolžnosti, ki jih imajo organizirani delavci. V obrtno sodišče spadajo ljudje, ki se zavedajo svojih delavskih dolžnosti, ne pa ljudje, ki napravljajo med delavstvom zdražbe, na ta način, da podpirajo stranke, ki so po svojem bistvu delavski politiki nasprotne.
— Zdržuj se mesnih jedi ob zapovedanih postih. Tobačni preddelavec Gorenje je tako navdušen član orlovske organizacije, da včasih kar tuli. Nekdaj se je izdajal za socialnega demokrata; ko pa je izprevidel, da pri nas ni mesta za zbijanje raznih burk, se je izpreobrnil in postal vnet pripadnik viških ledrarjev. Možakar ima vse potrebne lastnosti, ki morajo di-čiti vsakega pravovernega kristjana. Povzdigovati oči proti nebu, trkati se na prsi in zabavljati na socialiste zna mož tako dobro, kakor malokdo. Le ene lastnosti mu še manjka do popolnega svetnika. Ni namreč puščavnik, ki bi hotel živeti ob sami travi in kobilicah. Mesna jed mu prav dobro diši, najrajše ima pa kračice. Nedavno so bili oče Belič zelo hudi, ko so zvedeli za to Gorenjčevo slabost. Pravijo, da je bil velik direndaj v hiši, ki dela gg. frančiškanom velike skrbi. Ne bo nič dobrega, če se g. Gorenje ne bo držal zapovedanih po-
stoy!
— Iz uradniških krogov nam pišejo: »V »Zarji' ste v neki notici, v katerigkritizirate tlačanstvo uradnikov dež. odbora, izrekli mnenje, da v vsej državi ni urada, koder bi uradniki morah garati vsak dan od 8 zjutraj do 12. opoldne in od 2. do 6 popoldne. Resnici na ljubo Vam poročamo, da morajo tudi uradniki Mestne hranilnice ljubljanske, ki ima v svojem vodstvu »poosebljeno demokraško prepričanje' g dr. Karla Trillerja, delati vsak dan 8 ur, če si hočejo krvavo prislužiti svojo borno plačo.'
— »Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 4. svečana 1912 ob pol 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor« (Stelzer), Kolodvorska ulica s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev višine podpore in mesečnih prispevkov. 4. Raznoterosti.
— Pogrebno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani vabi na VI. občni
zbor, ki bo v pondeljek, dne 5. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v salonu gostilne »pri Levu. Ce bi v smislu § 8. društvenih pravil ne bil občni zbor sklepčen, se vrši 30 minut kasneje brez ozira na število došlih članov in je sklepčen.
— »Slovenska filharmonija' priredi v nedeljo, 4. t. m. koncert v veliki dvorani hotela »Union'. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 v.
— Elektroklnematograf »Ideal'. Spored za soboto, dne 3, nedeljo 4. in pondeljek 5. februarja 1912: Popoldanski spored: »Pri Murutih'. (Prekrasen naraven posnetek v barvah) »Little Hans lovec na roparske živali'. (Velekomično.) »Junakinja lz leta 1864“. (Zgodovinska drama.) »Gg. Reli, umetnika z obroči'. (Varietetna slika v barvah.) »Moric detektiv'. (Velekomično. — Igra gosp. Prince) Večerni spored 7.—8'/2., 8 '/2. do 10., v nedeljo 6.—7 'h., 7V2. —9, 9,—10'/a. »Ako umrje ljubezen'. (Moderna senzacijska drama iz življenja; firma Nordiskfilm Co.) in pet izbornih novosti iz popoldanskega sporeda. Dne 12., 13. in 14. februarja 1912: »Tripolis'. V torek, dne 6 februarja: Iz serije Aste Nielsen: »Izdajalka' (Dramatski prizor iz vojne.)
-— Vodne naprave papirnice v Medvodah. Delniška družba Leykam-Josefsthal namerava zgraditi med Medvodami in Zgor. Pirničami nove vodne naprave, obsegajoče 300 m dolg in 10 m širok jarek, jez 400 m nad mostom čez Savo in pa strojnico s petimi skupinami strojev, vsaka skupina s svojo turbino. Komisijski ogled na licu mesta je razpisan na 26. februarja.
— Z novomeškega odra. E. Kristanova drama »Samosvoj«, ki so jo uprizorili novomeški visokošolci dne 27. januarja, je uspela nad pričakovanje povoljno. Sicer se to izvajanje ne more staviti igralcem po poklicu ob bok, a če upoštevamo, da je mnogo izmed igralcev nastopilo to pot šele prvič, oziroma drugič na odru, je prirediteljem na uspehu le čestitati. Vse pomembnejše vloge so bile v dobrih rokah, zlasti je treba pohvalno omeniti Sitnika in Komarja. Rome je bil v nekaterih partijah predeklamatoričen, Mižan celotno preveč »profesorski«. Ženske vloge so našle popolnoma sposobne interpretantinje posebno Marjana, tudi kmetje so dobro rešili svojo nalogo, le tu pa tam so pretiravali kmetsko robatost. V celoti je uprizoritev naredila na mno-gobrojno občinstvo povoljen vtis, vsled česar se drama na željo mnogih v nedeljo 4. februarja ponovi. Pričakovati in želeti je, da se na novomeškem odru kmalu zopet uprizori kak dober domač dramatičen umotvor, kolikor mogoče pa se naj opuste plehko izumetničene tuje burke, ker ni nikjer zapisano, da bi se moralo občinstvo naslajati ravno nad tako banalno šaro.
— V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je pripetil že drugi slučaj, da si je bolnik sam vzel življenje. Lani je skočil neki starec v Krko in utonil, sedaj pa je skočil, kakor smo že poročali Janez Gregorčič iz Gorenje vasi, skozi okno drugega nadstropja bolnice in je ostal na mestu mrtev. Sicer je res nemogoče biti vsakemu bolniku vedno za petami, a če se pri kom opazijo samomorilni nameni ali omračenje duha, kakor se je to ravno zgodilo pri Janezu Gregorčiču, potem je pač potrebno posvečati takemu bolniku zadostno pažnjo in ga nastaviti v kraju, kjer postane nenevaren sebi in drugim.
— Podružnica »Vzajemnosti« za Novo mesto in okolico je dobila svoj društveni lokal proti primerni mesečni odškodnini od novomeške bolniške blagajne. Nahaja se ta soba na Glavnem trgu v hiši sodruga dr. Slanca v desnem pritličju.
— Kamenje proti vlaku. Med Predolami in Grosupljem so stali ob dolenjski železnici 24. m. m. štirje neznani moški. Ko je privozil vlak, je zagnal eden kamen proti vagonom. Kamen je razbil šipo in zletel v službeni voz vlakovodje.
— Kdo bo župan? (Dopis iz Tržiča). Tukaj se mnogo ugiblje kdo bode bodoči župan. Eni prisojajo temu več sposobnosti, drugi pa pravijo zopet: eh, kaj sposobnost — župan bo tisti, ki je najbližji župniku. Poslednji imajo prav, kajti kakor se je pokazalo izza občinskih
ETBIN KRISTAN:
Kdo je blazen?
Šala v enem dejanju.
(Dalje.)
Peter: Kaj pa delajo moje pipe?
Milka: O, vse so pripravljene. Le povej, katero "hočeš.
Eva: To pa poskrbim lahko jaz.
Peter: Ne, ne, Milka, le prinesi mi tisto z rdečim trakom. ( Prebira po knjigah, tako da je obrnjen s hrbtom v sobo.)
Milka (potihom Evi): Vsa se tresem. Če pride Vladimir! Kako naj ga varujem! (Odide.)
Peter: Treba bo govoriti z Milko. Pripraviti jo moramo. Danes ali jutri pride Martin. Do sodnega dneva ne more čakati in dekle naj prej ve, kaj jo čaka.
Eva: Pusti vendar sedaj take reči.
Peter: Pusti danes, pušti jutri. To ni red. No, danes se mi ne ljubi, ali dolgo se ne more odlašati.
Milka (prinese pipo in tobak. Pipo izroči očetu, potem zažge užigalico): Tako, tata. Ali bo prav?
Peter (kadi): Aha, to že diši. To je toba-ček! Dobra pipa gre nad vse. Hm — ampak —
Milka: Kaj pa, tata?
Peter: Če bi vedel, da te ne izmuči —
Milka: Izmuči! — Kaj bi me izmučilo? Le povej kaj bi še rad. (Vsa nervozna se ogleduje po materi in nemirno stopica.)
Peter: Svalčice so mi pošle. Zvečer pa moram v mornarski klub in tam ne morem kaditi pipe. Fgf pa ti je?
Milka: O nič. Kaj bi mi bilo?
Peter: No, ker tako cepetaš. Če nisi trudna, bi mi lahko nabasala nekoliko svalčic. Ali samo, če nisi trudna. Saj je dosti, da jih nabašeš sto, da jih imam tudi nekaj za prijatelje. Ali če nimaš časa...
Milka: Naredim ti jih, tata. Kako da ne?
Peter: Saj to opraviš sede.
Milka: Seveda. Grem vun na delo. (Pogleda žalostno mater in odide.)
Eva: Jaz grem pa v kuhinjo nekaj časa moraš že ostati sam.
Peter: Le pojdi, le pojdi.Itak moram čitati, kakšna neumnost je to, da hočejo razganjati meglo na morju. Haha, taka neslanost! Če bi ne vedeli, kaj je megla, bi nas že kdo potegnil.
Eva: Pa se dobro zabavaj. (Odide.)
Peter (vzame knjigo in čita. Nemiren je.)
Anica (vstopi): Gospod Mravec —
Peter (ne da bi jo pogledal): Kaj?
Anica: Gospod Mravec, zunaj —
Peter (položi knjigo na mizo): Kaj je zunaj? Kaj pa stojiš kakor lipov bog? Kaj pa ne govoriš?
Anica: Saj —
Peter: Saj — saj — saj menda ne veš, kaj hočeš. Še par vrstic ne more človek prečitati v miru. Zunaj — zunaj... Kaj neki? Dan je zunaj. — No, kaj je?
Anica: Nekdo je zunaj.
Peter: Nekdo! — Kaj se to pravi? Mar naj rešujem uganke? Kdo je, no?
Anica: Nekdo, gospod Mravec. Ne poznam
ga.
Peter: Ne poznam ga! O, to je krasno. Kar ne poznam ga. Jaz naj pa duham, kdo da je?
—	No?
Anica: Saj ga še nisem nikdar videla. Odkod naj ga poznam?
Peter: Kako naj ga pa jaz poznam? Ali je sedaj čas, da hodi človek nadlegovat mirne ljudi?
Anica: Ne vem, gospod. Najbolje bo nemara, če pride sem. Pa boste videli, kdo da je. (Koketno šaljivo.) Zdi se mi, da je prav prijeten gospod, mlad in ljubezniv —
Peter (oponaša srdit njeno koketnost): Mlad in ljubezniv! — Kaj pa imam opraviti jaz z mla-
volitev je župnik avtoriteta vse drugo pa je v Tržiču — figa. Da bode bodoči župan klerikalec in župnikov oproda, o tem menda ne dvomi nihče. Tržiškemu delavstvu si zaradi-tega ni vredno beliti glavo, naj bode župan ta ali oni, saj se tako nič ne izbere. Delavstvo je za tri leta izključeno od občinskega gospodarstva. Kaj pa sme pričakovati od svojih šovinističnih izkoriščevalcev, ki so izvoljeni v občinski odbor, se že sedaj kaže. Ako se delavstvo hoče zmuzniti izkoriščevalcem iz krempljev s tem da ne kupuje svoje potrebščine v konsumnem društvu ali pa da naroči cenejša živila pa že zatulijo kot gladni volkovi ter kličejo kompetentne in nekompetentne oblasti na pomoč. To naj si delavstvo zapomni: kadar bodo zopet prišli narodno klerikalni hinavci z vabljivimi obljubami, naj jim obrne hrbet!
■— Rop. Fred kratkim se je vračal tesar Eranc Novak z Jesenic domov na Savo. Na stranpoti blizu Save sta ga napadla dva neznana fanta in ga oropala njegove gotovine pet kron. Nato sta se spustila roparja v beg in vrgla prazno denarnico na cesti proč, kjer so ,ic pozneje našli. Mlada roparja sta bila poprej beračila na Jsenicah in Savi po gostilnah. Govorila sta samo nemški in jako oblastno nastopala. Eden roparjev je star 20 let in precej velik. Oblečen je bil v sivo štajersko nošo, na glavi je imel rjav klobuk, drugi je bil star okolo 27 let in prav tako precej velike postave. Imel je rjavo obleko in športno čepico. Fri prosjačenju sta roparja pripovedovala, da sta prišla z Beljaka.
Ubogi Urban!
»Lieber ein Hund sein, wenn ich von Fiissen getreten vverden soli, als ein Mensch!«
K 1 e i s t.
V	Kostanjevici na Dolenjskem je veliko samostansko poslopje. Bilo je do Jožefa II. last Cistercijencev — belih menihov. Zdaj je last verskega zaklada in so v njem nastavljeni ju-stični uradi, notarska pisarna, gozdarski upravniki. Dosti ljudi stanuje v tem poslopju in med temi se nahaja tudi vratar, uslužbenec gozdarskega urada. Leta 1907. je stanoval v tem samostanskem poslopju notar Mate Hafner. Tedaj ie bilo nekaj prerivanja liberalcev in klerikalcev v Kostanjevici zaradi volitve občinskega odbora. Mate Hafner je hotel priti v odbor in hotel izpodriniti nekatere mu neljube ljudi. Začetkoma še ni kazal klerikalne barve. Da zamore v časniku obdelovati one, katerim ni bil simpatičen, in to je čutil, se je sprijaznil z župniščem in dobil prostor v »Slovencu«. Spisal je pamflet proti dvema svojima merodajnima nasprotnikoma ter ga tiskati dal v kat. tiskarni. Pošto je nosil v samostansko poslopje in tudi Mateju Hafnerju tedanji vratar Urban Zupančič. Prinesel je enkrat ob teh občinskih volitvah notarju paket pamfletov, Notar mu je dal en iztis, da ga bere; dajal ga je notar tudi sam drugim. Njegov pisar, 17 leten fant Ivan Sajovic je pa preskrbel glavno kolportažo teh pamfletov. — V pamfletu napadena sta vložila ovadbo zaradi žaljenja časti proti Mateju Hafnerju pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Pri tej priliki je državno pravd-ništvo zvedelo, da je M. Hafner tudi kolportiral pamflet in ga obtožilo pri okrajnem sodišču v Kostanjevici zaradi kolpartaže. M. Hafner je uvidel, da bi obsodba njega zaradi kolportaže tudi dokazala žaljenje časti navedenih, ki bi se sodilo po porotnikih in bi kaj ostreje kazni bilo, lotil se je dela, da sebe oprosti prestopka kolportaže. Njegov pisar, mladi Ivan Sajovic je vse vzel nase. Klican je bil k obravnavi tudi vratar Urban, ki je prinesel s pošte notarju pamflete. Ta vratar je bil nevaren. Teva je bilo obdelovati, da ne pove, kaj je prinesel in komu izročil. Sajovic ga je prigovarjal, naj ne izda pri zaslišanju o kolportaži pamfletov notarja. Fantovo zapeljavanje ni spravilo Urbana iz poštenosti. Vzel ga je pa na to sam notar v delo, klicat ga je prišel Sajovic in notar ga je prosil, naj kot riča pove pri sodišču, da ne ve, kaj je prinesel iz pošte. Urban je odgovoril notarju, da dobro ve, kaj je prinesel, komu izročil. Notar ga prosi, da naj pove pri sodišču, da se ne briga
za to, kaj prinese iz pošte, da ne ve kaj je prinesel dotičnega dne, in je dostavil: vsaj ne bo treba priseči. — To obdelovanje je izdalo, Urban je krivo pričal in M. Hafner je bil oproščen zaradi kolportaže pamfleta, obsojen le njegov pisar Sajovic. Po pamfletu razžaljena Kostanje-vičana sta odstopila na to od ovadbe zaradi žaljenja časti. Ni bilo mogoče po oprostitvi zaradi kolportaže dokazati Hafnerju krivde.
Stvar je potem nekaj časa mirovala. Nekega dne se oglasi Urban pri svojem gozdarskem predstojniku in mu pove, kako se je gori navedeno godilo, pove, da je krivo pričal, da mu vest ne da miru, da mora to naznaniti sodišču. Predstojnik ga tolaži in mu svetuje, da čaka, da se umiri. Cez nekaj časa pride zopet, predstojnik mu pusti prosto pot, Urban gre k sodišču ter ovadi gori navedeno. Nato se je vršila preiskava zaradi hudodelstva goljufije proti M. Hafnerju, Ivanu Sajovicu in Urbanu Zupančiču. Prišlo je do obtožnice in kaz. obravnave na okrožnem sodišču v Novem mestu. To sodišče je verjelo Urbanu in obsodilo vse tri zaradi hudodelstva goljufije. Hafner je dobil največ. Sajovic in Urban sta prestala kazen, Mate Hafner se je pa pritožil na vrhovno sodišče. Tam ni nič opravil in potem prosil skozi skoraj dve leti zaporedoma za obnovo postopanja in odlog nastopa kazni. — Ta odlok se mu je dovolil, prošnje za obnovo pa zavračale, pritožbe tudi po višji sodniji v Gradcu. — Bil je suspendiran od natoriata. — Hafner je postal klerikalni pristaš. Imel je med kranjskimi klerikalnimi državnimi poslanci prijatelja. Zagovornik Urbana je dobil iz Ljubljane prepis pisma, katerega je pisal dru. Lampetu kostanjevški kaplan, v katerem ga je zarotoval, da naj dr. Šušteršič vse stori, da se reši Hafner iz rok justice. Hafnerjev prijatelj državni poslanec se je zavzel zanj, izposloval pri justičnem ministrstvu, da je dobilo okrožno sodišče v Celju nalog, da preišče prošnjo Mateja Hafnerja za obnovo. Obnova se je po tem sodišču dovolia in razsodba okrožnega sodišča v Novem mestu razveljavila ter določila obravnavo na okrožnem sodišču v Celju.
Io	celjsko sodišče ni verjelo Urbanu in je onro-stilo Mateja Hafnerja od obtožbe zaradi goljufije, storjene z napeljevanjem Sajovica in Urbana h krivem pričanju.
Kranjski klerikalni poslanci so potem pri ministrstvu izposlovali, da se je v Ljubljani u-stanovil peti notariat in da se je isti podelil Mateju Hafnerju. — Na obravnavi v Celju je nastopilo nekaj novih prič, ki so imele pričati o dejstvih, ki bi Urbanovo verodostojnost zmanjšale. Nastopil je Franc Keržišnik, zdajni kosta-njeviški župan in pričal, da so v neki krčmi veseli bili, ko jim je Urban poročal o obravnavi in obsodbi Hafnerja na okrožnem sodišču v Novem mestu in neki Jordan je imel pričati o tem, da dne zaslišbe Urbana v pravdi zaradi kolportaže Hafner ni bil pred 9. v svoji pisarni, tako da ne bi mogel Urbana obdelovati h krivemu pričanju. Navedenemu Franc Keržišniku sta po obravnavi v Celju dva Kostanjevičana javno očitala, da je v Celju krivo pričal, ker ga tedaj ni bilo v dotični krčmi, v katero je prišel Urban od sodbe v Novem mestu in ni bilo res, kar je pričal v Celju., Keržišnik je ta dva obtožil zaradi razžaljenja časti, storjene z očitanjem krivega pričevanja — na obravnavi sta obdolženca ponudila dokaz resnice in Keržišnik je odstopil od zasebne obtožbe in plačal advokatu obtožencev stroške ter hitro odkuril iz sodišča in ni več tožil, dasi se mu večkrat očita krivoprisežništvo, zdaj posebno, ker so ga klerikalci izvolili za župana. — Mate Hafner je bil vložil začetkoma preiskave zaradi hudodelstva goljufije proti Urbanu ovadbo zaradi žaljenja časti, ker ga je ta ovadil, da ga je zapeljeval h krivemu pričanju. Dostavilo se je vabilo k obravnavi Urbanu, potem pa je ta pravda mirovala. — Po oprostitvi po celjski sodniji je Hafner prosil za nadaljevanje te pravde, poslal kobravnavi iz Ljubljane advokata in Urban je bil obsojen zaradi žaljenja časti, storjenega s tem, da je ovadil Hafnerja zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju v kolportažni pravdi na en mesec zapora. — Pri tej obravnavi je Hafnerjev zastopnik izjavil, da odstopi od pregona in Hafner tudi gmotne odškodnine od Ur-
dimi in ljubeznivimi ljudmi?
Anica: Morda Vam ima povedati kaj prijetnega. Pa meni se mudi v kuhinjo. Povem mu, da Vas bo veselilo, če vstopi — (Odide.)
Peter: Vraga me bo veselilo —
Neznanec (skromen, skoraj boječ mlad mož, prijetne zunanjosti in uljudnega vedenja, vstopi): Dober dan, sluga, sluga —
Peter (godrnjavo): Dobro jutro. Kaj pa želite?
Neznanec: Cenjeni gospod, noga me je zanesla v Vašo hišo —
Peter: Vidim, vidim. Po zraku niste priplavali.
Neznanec: Ne, res ne. Vendar pa upam, da bo kmalu vse v redu. Moj zrakoplov se mora obnesti.
Peter: Vaš — zrakoplov ...?
Neznanec: Da, da; samo za žeblje še gre. Treba je namreč posebnih žebljev, ker bi bil čoln drugače pretežak.
Peter: Čoln? — Gospod, ali mislite norce briti—?
Neznanec (preplašen): O — prosim — nikar, nikar. Saj ni res.
Peter: Gospod, jaz sem star mornar. O čolnih toraj kar nehajte. Sploh pa — kaj bi radi?
Neznanec: Da, da; zaradi čolnov nisem prišel. Ne zaradi zrakoplova. — Ampak —
Peter: Ampak nekoliko hitreje povejte, prosim. Lahko bi vedeli, da imam dela, važnega dela.	v
Neznanec: Gotovo, gotovo. (Važno) O, tudi jaz imam dela! Saj ni mogoče... (Vzihne.) Človeško življenje je prekratko. (1 ragično). Vse bo ostalo nedokončano.
Peter: Seveda, če govorite in govorite. Stara reč. Z besedami se ne konča nobeno delo. Prosim torej •— ali povejte, ali se pa poslovite.
Neznanec: O, ne, ne! Najprej Vam moram povedati. Vse Vam moram povedati. Kdo ve, kdaj Vas zopet najdem? Lahko bi bilo do te-
daj že vse zamujeno.
Eva (pride iz kuhinje ne da bi opazila tujca): Pajk bo imeniten —
Neznanec (se pokloni): O, milostiva, globoko se Vam klanjam. Kakšen čuden slučaj —
Peter: Kakšen slučaj? Kaj se poznata?
Eva: Poznava?
Neznanec: (sočasno): Seveda.
Eva: Oprostite, nikakor se ne spominjam.
Peter (vstane): Kaj je to? Kakšne uganke pa so to?
Neznanec (deklamatorično): Tako je bilo takrat... (Sanjavo) Nikdar ni bilo toliko zvezd na nebu, toliko zlatih zvezd —
Eva (v zadregi): Ne razumem Vas, gospod. Če govorite resno, tedaj se motite, čudno motite. Saj Vas še ne poznam ne.
Neznanec (sentimentalno): Tako mehka je bila tista pesem .(Skrivnostno važno) In takrat se mi je porodila v glavi tista misel —
Peter: Vraga, sedaj hočem pa vendar vedeti —
Neznanec: Tista misel... Verjemite, gospod in milostljiva, to ni navadna misel. O, ljudje me ne poznajo ...
Peter: Seveda ne.
Eva: Torej vidite!
Neznanec (smehljaje): Ampak nič ne de. Nisem slavohlepen. Ljudem odpuščam vse. Kaj bi jim zameril?
Peter (nervozno): To je lepo, ali jaz nimani take ribje krvi, gospod. Sedaj bi res že rad vedel, kaj in kako. Eva — rad bi vedel, kaj in kako?
Eva: Od mene?
Neznanec: Vse Vam razložim. Zato sem prišel.
Eva: Kaj imate razlagati? Saj Vam pravim, da se motite. Morate se motiti.
(Dalje prihodnjič.)
II vv 1IIIHU4	-r-	—	-	«---—------- -—■ •
mat A tinlArttlA 3 Nahod, trganj«, glavobol, zobobol? Ste si nakopali bolezen vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusite z okrepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko »Etsafluid', ki bolečine lajša in zdnvi I Ta je IllalC DUIctmc r T j8jjm j8j,oren J ni samo reklama! Tueent za poskušnjo 5 K pošt. prosto. Proizvajate)) je lekar Feller v Stubioi Eisiu trg §t. 252 (Hrvatsko).
bana ne zahteva, ako ta izjavi, da je neresnično storil proti Hafnerju ovadbo. Zaradi hudodelstva goljufije je dobil Urban v Novem mestu le en mesec ječe. — Urban je prestal tudi zapor, ki mu ga je naprtil kostanjevški sodnik in plačal precejšnje stroške. Na to ga je Hafner tožil za odškodovanje 5000 K, ker je bil zaradi Urbanove ovadbe suspendiran. Urban je bil obsojen na plačilo 5000 K in precejšnjih stroškov.
V tern času je poslal neznan človek Urbanovemu zastopniku nekaj Hafnerjevih, gori navedenemu Jordanu pisanih pisem. Bilo je na listu zapisano: sprejmite to zabelo za Hafnerja.
—	Hafnerjevim pismom je bil dodan od Hafnerja lastnoročno prepisan zadržaj sodneca zapisnika, ki se je pisal, ko se je Jordan zaslišal v obnovi, ki pa ni po godu pričal Hafnerju. Kakor se razvidi iz pisma, katerega priobčimo doslovno, je nameraval Hafner Jordana upo-zarjati na okoliščine, katere bosta Sajovic in kaplan Bartelj na glavni obravnavi drugače po-pričevala, katere Jordan ni po njegovem okusu pričal v obnovnem zaslišanju.
Hafner je pisal Jordanu tako-le:
V Ljubljani, 3./X. 1910.
Cenjeni prijatelj!
Pošiljam Vam prepis zapisnika o Vašem Prvem zaslišanju. Sočasno bi Vas rad na nekaj opozoril. Vi pravite, da je Sajovic kmalu potem, ko ste prišli v pisarno, šel iz pisarne in da je prišel nazaj, ko sva z kaplanom Bartelnom že bila v pisarni in da je Sajovic, ko je prišel v Pisarno, rekel: »Jaz in Urban sva bila že zaslišana«. — Bartelj in Sajovic pa izpovedujeta, da je bil Sajovic takrat v pisarni, ko sva jaz m Bartelj prišla v pisarno. Vi se najbrž malo motite, kajti Sajovic, ki se je takrat za nekaj minut odstranil, je prišel prej nazaj v pisarno, Preden sva prišla jaz in Bartelj v pisarno. Bartelj se namreč prav dobro spominja, da je bil Sajovic takrat -v pisarni, ko sva stopila jaz in Bartelj v pisarno in Bartelj se tudi prav dobro spominja, da je Sajovic takoj ko sva z Bar-jeljom stopila v pisarno, nama rekel: »Jaz in Urban sva bila že zaslišana, jaz koj ob 8., koj 2a menoj pa Urban«.
Sajovic namreč ni bil takrat zaslišan, ko se v naši navzočnosti odstranil iz pisarne, am-Pak še poprej, predno ste Vi prišli v pisarno. Takrat je bil pa na stranišču ali v zemljiški knjigi, ali bog ve kje.
V Celje bom šel že v petek z tistim vlakom, ki gre ob pol sedmih zvečer iz Ljubljane in bom prenočil pri »Belem volu«.
Prijateljski Vas pozdravljam
M. Hafner m. p.
V tem pismu naznanja Hafnr tudi Jordanu, kdaj se on odpelje iz Ljubljane in kje bo stanoval v Celju.
Te spise je Urban predložil državnemu Pravdništvu v Celju ter popisal, kaj se je dodajalo s Keržišnikom, navedel pričo, ki bi pričala, da je Mate Hafner sam kolpoltiral svoj Pamflet, ker se je Hafner na obravnavah izgovarjal, da ni nikomur dal pamfleta; Urban ie Prosil, naj državno pravdništvo predlaga, da se započne obnova proti Hafnerju. — Pa ni nič opravil.
Ko je bil Urban tožen v civilni pravdi na Plačilo 5000 K, oglasila se je gospa Leopoldina Cudermanova, soproga sodnega sluge v Kostanjevici, pri kateri je bil znani Hafnerjev pisar Ivan Sajovic na hrani ter rekla Urbanu, da se jej smili, da mu mora zdaj povedati, da je
oil	po nedolžnem zaprt zaradi žaljenja časti en mesec in da bo moral po nedolžnem plačati 5000 K. Povedala je ta Leopoldina Cuderma-n°va tako-le:
»Enkrat v času, ko se je raziskovalo zaradi kolportaže pamfletov leta 1907 pred 12. oktobrom je šla na izprehod z imenovanim Ivanom Sajovicem; na tem izprehodu ji je Ivan Sajovic Pravil, da se bodo zaslišale priče proti notarju 2aradi pamfletov in je rekel, da bodeta z notarjem že pripravila Urbana, da ne bo rekel, ako je s pošto prišel paket ali ne. Ona je nato rekla Ivanu Sajovicu, da ne pozna Urbana, kaj Ce bo stvar izdal; naj bosta previdna. Nato je [ekel Ivan Sajovic; kdo mu bo pa verjel! Obljubili mu bomo 50 gld. in bo molčal.
Dalje je povedala ta Leopoldina Cudermana, da ji je pravil Ivan Sajovic tisti dan, ko le bil klican Urban k zaslišanju, da ga je iskal v stanovanju, ter ga tam ni našel, da je Urbanova žena rekla, da ga gre klicat, da pa on tega dopustil, šel sam iskat Urbana in ga našel v velikem vrtu, ker je pasel kravo ter ga je tam prepariral in ga pripravil na notarjevo stran — l^ašo stran). Rekel je Ivan Sajovic tudi v istem f-asu Leopoldini Cudermanovi: zdaj sem pa pe-'lal Urbana gori k notarju, zdaj mu je tudi go-sPod povedal, da naj pove, da nič ne ve, če je Prišel kak paket s pošte, da se ne briga za pošto ta da sploh ne bo prišlo do prisege«.
Urban je obrazložil državnemu pravdništvu v Celju ter prosil, da naj se gospa Leopoldina ^udermanova o navedenem zasliši in naj potem ^ržavno pravdništvo v njegovo korist predla obnovo kazenske pravde proti Hafnerju. r~ Skliceval se je Urban tudi na dokaze, katere j? navedel v prvi gori omenjeni prošnji za stavljenje predloga za obnovo. — Tudi zdaj ni nič ^Pravil ubogi Urban. — Po tej priči Leopoldini Midermanovi bi se bilo dokazalo, da je res M. Hafner Urbanu prigovarjal, naj pove pri za-s''žbi pri sodniji, da nič ne ve o pamfletu, da ne ve, kaj prinese notarju s pošte in da mu je ^evednežu notar zatrjeval, da ne bo treba priuči. To je bilo tisto, kar je Urban bil sodišču °vadil, zaraditega nagovarjanja Urbana je Novomeško sodišče obsodilo Hafnerja in Urbana faradi goljufije. — Urban se je potem, ko v Celju ni bil uslišan, obrnil na državno nadpravdni-?*vo v Gradcu. — Zopet brez uspeha. — Gospo ^eopoldino Cudermanovo še zaslišati niso da-J]'- — Urban je pogledal proti nebu, izdihnil globoko in zaklel: boljše je biti pes kakor človek! ^ Seveda ubogi mali kmet, kaj si vreden! — Judi, če bi se Hafner sam javil celjskemu so-^ŠČu in priznal, da je Urbana zapeljeval h krivemu pričevanju, mu ne bi verjeli, dali bi ga nemara preiskati po psihiatrih in ga za nekaj ča-
sa dali v kako norišnico daleč stran od slovenskih krajev in mu nemara iz državne kase še kaj plačali za to, da molči. Kaj mislite, ljudje božji:	obnova	razveljavljenje	celjske raz-
sodbe, obsodba Hafnerja, -— ali nori ta Urban, ko misli, da se bo to zgodilo! — Blamiran bi bil s tako razsodbo justični minister, blamirana sveta justica!
Gospodi so dali Hafnerju notariat v Ljubljani zato, ker so ga sodniki v Novem mestu, ki so razmere najbolje poznali, obsodili — in ti ubogi kmet Urban misliš, upaš, da se bode zaradi tebe namočilo pero v črnilo! — Seveda je nekje v kazenskem postopniku zapisano, da ima državno pravdništvo dolžnost predlagati tudi obnovo, ako izve dejstva, ki bi povzročila drugačno razsodbo, ali kaj tvoja čast, Urban, kaj na tem, da nosiš pečat obrekovalca, dasi so te tvoji duhovniki napeljevali k izjavi, da si obrekoval Hafnerja in ti obljubljali, da potem Hafner odpusti kazen zaradi žaljenja časti in ne bo tožil zaradi 5000 K odškodnine. — Trdno si stal nasproti tem zapeljivcem, ali o tebi le velja: »Es war ja nur ein Bauer«, kakor je dejal graščak pred sto leti, ko je streljal na krovca na strehi in ga ustrelil. Nisi bil obrekovalec, zaradi hudodelstva obrekovanja te ni tožilo državno pravdništvo, ali ta pečat ti je utisnjen po celjski sodbi, in vzel ti bo Hafner tvojo beračijo, ko bo rubil zaradi 5000 K — in potem liajd po svetu! — Zapomni si, neuki kmet, da z gospodo ni dobro črešenj zobati. Zvijaj se, Urban, kakor hočeš, teptan si z nogami in bolje je biti na tvojem mestu pes, kakor človek.
Štajersko
—	Nevesel konec svatovščine. Iz Trbovelj nam pišejo: V pondeljek se je tu možila neka Marijina devica, svatovščino, ki se je obhajala na Njivi pri Počivavšku, sta obiskala tudi dva trboveljska kaplana, ki sta se menda prav imenitno zabavala, zakaj bila je trda noč, ko se je »gospodom« začelo muditi domov. Da bi prišla hitreje domov, sta si naročila voznika Ferdinanda Forteta. Ko sta kaplana že zasedla koleselj, je hotel Forte potegniti odejo raz konja, pri tej priliki pa mu je konj z udarcem razbil koleno, tako da so ga morali drugi dan prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Omenjamo še, da so Fortetu dan popreje pokopali ženo. Klerikalno veseljačenje se je končalo z veliko nesrečo.
Goriško
Senzacijske aretacije v Sežani. Te dni
je bilo izvršenih v Sežani nekaj aretacij, ki vzbujajo po vsem Krasu silno senzacijo in pozornost. Zasledili so v velikem zasnovano in široko razpreženo odiranje ubogih kraških kmetov. Kakor se čuje, je bil glavni organizator tega oderuštva neki Rebec, uradnik pri sežanskem notarju dr. Rumerju in duša vse narodnjaške agitacije na Krasu. Imel pa je več pomagačev, ki so na najrazličnejše načine lovili kmete v svoje mreže; navadno so jih upijanili in jim dajali v podpis menice, glaseče se neredko na dvakratno svoto. ki io je dolžnik v resnici dobil. Ce je prišel tem pijavkam v kremplje posebno omejen človek, so ga toliko časa pridržali v Sežani, da je revež zapil vse posojilo do zadnjega vinarja; iz strahu, da se vrne clmov praznih rok, je žrtev podpisala novo menico za večjo svoto, da je le dobila nekaj kronic v roke. Poučeni viri trde celo. da je stala za vsemi temi goljufijami zelo ugledna oseba, ki je tudi sodišču dobro znana. — Doslej so bile aretirane tri osebe. Dve so po zaslišanju izpustili zopet na prosto, omenjenega Rebca pa so pridržali v zaporu, in se oglaša vedno več žrtev brezvestnega, živiosloven-skega oderuštva. O umazani aferi velikih narodnjakov bomo še poročali.
Istra.
— Delavstvo proti občinski upravi. V pondeljek zvečer je bil v »Delavskem domu« velik ljudski shod, ki ga je sklicala socialno demokratična stranka, da protestira delavstvo proti škandalozni mestni upravi. Nemarnost odločilne klike je neusmiljeno bičal sodr. Lirussi; s svojo nezmožnostjo je pritirala stvari tako daleč, da je mesto danes brez razsvetljave, brez elektrike, ulice pa polne smeti in blata. Potrpežljivosti prebivalstva se je čuditi, da ne požene nesposobne klike iz občinske hiše. K besedi se je oglasil neki trgovec, ki je omenjal, da ima mesto od stavke škode najmanj 5000 K na dan, ker stoji tramvaj in druga podjetja, ki dobivajo električno silo iz mestne elektrarne. In vendar se občinski svet ne gane. Zboljšanja obupnih razmer ni pričakovati prej, dokler z razširjanjem volilne pravice ne vdero v mestno hišo delavski sloji, da napravijo red v občinskem gospodarstvu, dokler se ne zvrne sedanja komunalna gospoda, kamor spada — v grob. Proč s sedanjo koruptno komando na munici-piju — to je in ostane parola delavstva.
— Umor ali samomor? V soboto zjutraj je čuvaj južne železnice Niko Kučič na svojem obhodu zapazil pred rukavškim železniškim predorom blizu Opatije žensko truplo. Obvestil je nemudoma metuljsko postajo, odkoder so sporočili vest politični oblasti. Kako se je zgodila nesreča, se ne ve natanko. Poznajo sepačilnati sledovi od čevljev na leseni ograji, kamor je stopila, preden je padla v prepad na železniški tir. Preden je dospela na kraj nesreče, je morala preskočiti celo vrsto kraških zidanih ograj, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila morda od koga zasledovana, ali pa da se ji je omračil um. Krilo je imela pepelnate barve, jopič enak; bluza pa je bila modra s črnimi križi. Pokrivala na glavi ni imela. V žepu so našli mal nožič in žepni robec, okolo vratu malo srebrno verižico s tremi svetinjami. Nedaleč v stran so pozneje našli poselsko knjižico, iz katere so ugotovili nje identiteto. Nesrečnica je Ivana Rupič, rojena 1. 1874 na Koroškem. Do 11. t.m. je služila v Gradcu. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano; pri obdukciji je pokazal želodec, da najmanj dva dni pred smrtjo ni ničesar zavžila.
Stavka mestnih delavcev v Pulju.
Pulj, 30. januarja.
Razmere na puljskem bojišču se niso nič izpremenile in položaj je čezdalje resnejši. Pristaniški admiralat je hotel kaziti stavko in je odposlal — kakor sem že poročal — uniformirane stavkokaze občinski kliki na pomoč. Ampak ta pomoč ni mnogo vredna. Snoči sta plinarna in elektrarna popolnoma odpovedali. Šele med 6. in 7. uro zvečer je začel plin zopet funkcionirati; ampak tudi to veselje ni dolgo trajalo in ponoči je bilo vse mesto zavito v gosto temo. Na cestah, ki že cel teden niso videle metle, leži na kupe smeti, prahu in blata — verna predpodoba sedanjega občinskega gospodarstva, ki kar kriči po veliki metli, da pospravi nemarno kliko iz munici-pija.
Pomembno je dejstvo, da se prebivalstvo, ki ni takoj izpočetka spoznalo resnosti boja, s srdom obrača proti mogotcem v mestni hiši, ki so s svojo malomarnostjo prizadejali trgovcem in obrtnikom ogromno škodo. Ni ga skoro v celem mestu obrata, ki ne bo občutil posledice stavke, trgovci, ki imajo največ prometa ob večerih, tožijo, da zastaja kupčija, kinematografski podjetniki imajo zaprta svoja podjetja, gledališča so zaklenjena, da ne govorimo o sežganih varnostnih napravah na električnih napeljavah in o pokončanih žarnih mrežah. Za vso to škodo bodo trgovci in obrtniki prijeli mestno občino, ki bo vsled lehko-miselnosti in slepote svojih gospodarjev morala šteti težke tisočake. Izgovor, da gre v tem slučaju za »vis major«, za dogodek, ki je prišel nepričakovano in za katerega občina ne jamči, je ničev.
Občinskemu zastopu je bilo že zdavnaj znano, da zahtevajo mestni delavci zboljšanje mezde. Ne gre za nenadno presenečenje, za nedogleden napad, ampak za staro zahtevo delavstva, ki jo je mestna uprava načeloma že priznala s svojim sklepom, da je priznati delavcem poboljške — ampak kakšne? — od 1. januarja 1911 nazaj.
Stavka postaja vladajoči kliki od dne do dne neprijetnejša, in na dan prihajajo stvari, ki so za njeno gospodarstvo naravnost uničujoče. Mestna podjetja so zanemarjena, stroji v elektrarni pokvarjeni, in vse to ne traja od včeraj ali predvčerajšnjim. Glasovi, ki se o-glašajo, trdijo, da se vlečejo te škandalozne razmere že leta in leta, in da so jih nekatere osebe, ki so vsekako pri stvari občutno prizadete. le predolgo zakrivale in zamolčale.
Stavka je kakor rečeno na mrtvi točki, pogajanja med mestno upravo in delavci niso rodila še nobenega pozitivnega uspeha. Danes se vrši na okrajnem glavarstvu zopet konferenca prizadetih strank in bom o izidu posvetovanja takoj poročal.
Vse pozornosti vredna je železna solidarnost in disciplina stavkujočega delavstva; niti drobec se ne odkruši od bojne mase. Brez iz-grtdov, dostojno, samozavestno in z zaupanjem vodijo delavci boj, z katerega izidejo — to je toliko kot gotovo — kot zmagovalci. Sedanji boj pa nima samo ogromnega gospodarskega pomena za prizadeto delavstvo. Zdi se kakor da se pripravlja v mestni politiki temeljit preobrat in da bo absolutistična, za delavske zahteve gluha klika vkratkem sfr-čala iz mestne hiše. Odtod ta zbeganost in potrtost v kamorističnem taboru.
(Glej »Zadnje vesti«.
Vestnik organizacij.
Občni zbor ljubljanskih lesnih delavcev bo v nedeljo 4. februarja ob 9. dopoldne .pri Levu".
Velik plesni venček društva klesarjev in podobarjev v Ljubljani bo v soboto dne 3. februarja 1912 v gostilni gosp. A. Reberška (pri Anžoku) v Spodnji Šiški. Prijetna zabava Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Škofjeloška „Vzajemnost“ priredi svoj mesečni sestanek v nedeljo dne 4. februarja ob 3. popoldne v gostilni Otona Guzelja (po domače pri Spelo). Vsi člani naj prineso seboj članske knjižice. Od 1. februarja se bodo dobivali društveni znaki pri sodr. Francu Tonji ali pa pri sodr. Juriju Jenkotu.
Trbovlje. V nedeljo, dne 4. februarja ob 3. popoldne bo v .Delavskem domu' redna vaja pevskega zbora. Želeti je zanesljivo in točno udeležbo!
Za tiskovni sklad: Veselo omizje južnih železničarjev v gostilni gosp. A. Šovinc, .Bavarski dvor* 4 K 72 vin. — Jescnice-Fužine: Gregor Weis od vesele družbe na veselici društva kovinarjev 5 K 15 vin. — Anton Poremski pod moto: .Mesto piva, vina, žganja, 1 krono tebi Zarja." — Viktor .Naši Zarji* 4 K.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto zvečer se zaradi planinskega plesa sploh ne igra. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra ljudska igra s petjem in godbo »Deseti brat« (za lože par). Izvajajo se glasbene točke, ki jih je priredil za orkester in petje gospod Lavoslav Pahor; — zvečer se igra prvič Hermana Bahra duhovita veseloigra »Koncert« (za nepar). S to veseloigro pride Herman Bahr, odlični nemški dramatik in gledališki kritik ter izborni potopisec prvič na naš oder. »Koncert« je literarna veseloigra. — V veliki lirski operi »Rusal-ka« Antonina Dvoraka gostujeta gospa Ana Kramperova in gdč. Marija Peršlova članice poznanjske opere. Opero je izrežiral po vzoru Narodnega divadla v Pragi in Brnu g. Fran Krampera. — V Viktorju Parme opereti »Ca-ričine amaconke« se bodo izvajale nove glas-benopevske točke avtorjeve. Uprizori se ta opereta po zagrebškem vzoru.
Operna noviteta na našem odru. Ravnateljstvo slovenskega gledališča je nabavilo novo opero Frana Neumanna »Liebelei« (Ljubimkanje), ki je uglasbena dobesedno (le s par malimi krajšavami) po drami Schnitzlerjevi. Ta nova opera se je pela v minoli sezoni na 18 prvih nemških odrih ter je že danes na reper-toiru 24 gledališč. Pela se je z velikim uspehom tudi v Pragi (Narodni divadlo), v Helsingfor-su (Finsko) in Hanovru (dvorno gledališče). Neumann je češki skladatelj, ki živi v Fran-kobrodu na Meni. Za naš oder je prevel besedilo g. V. Talich sam.
ZADNJE VESTI
BOJ MESTNIH DELAVCEV V PULJU.
Protestni shod trgovcev zoper občinsko upravo.
Pulj, 1. febr. Danes je bil v kavarni „Gleda-lišče“ protestni shod trgovcev proti sedanji občinski upravi, ki je zakrivila sedanje nevzdržne razmere in povzročila s svojo trmo obrti ogromno škodo. Na shodu se je izražalo silno ogorčenje in nejevolja prebivalstva z vladajočo mestno kliko in je bila sprejeta zelo ostra resolucija proti njenemu postopanju. Zbrano občinstvo je posebno živahno aklamiralo socialistična govornika Črnica in Lirussija.
Splošna stavka?
Pulj, 1. febr. Odbori delavskih organizacij so sklenili splošno stavko, če mestna uprava do sobote ne ugodi delavskim zahtevam.
V	mestu vlada veliko razburjenje.
Pulj, 2. febr. Prebivalstvo je silno razburjeno nad samovoljnim postopanjem občinskega zastopa in župana Barotona. Zlasti je hudo kri zbudilo med delavstvom dejstvo, da je župan za snaženje mestnih ulic najel krumirje iz Dalmacije. Pri vsakem vozu sta dva stavkokaza, naročena iz Dalmacije, ki ju spremljajo po en mestni in po dva državna redarja.
Kaj stane puljsko prebivalstvo trma kamore?
Pulj, 2. febr. Škodo, ki jo je naprtila mestna gospoda občini in mestni trgovini in obrti, cene že sedaj na stotisoč kron. Prizadeti so vsi sloji prebivalstva.
Popolna zmaga mestnih delavcev.
Pulj, 2. febr. (ob 4. popoldne). Stavka občinskih delavcev je končana s popolno zmago. Župan Baroton je pod pritiskom delavskih organizacij, ki so zagrozile s splošno stavko, in podpritiskom javnega mnenja, ki se je obračalo z vso vehemenco proti oholemu vedenju obč. uprave, ugodil vsem zahtevam. Mestni delavci se vrnejo jutri zjutraj na delo. Popolna kapitulacija kamoristične klike je iz z v a 1 a v d e 1 a v stvu nepopisno navdušenje in zadoščenje. (Podrobno poročilo sledi.)
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR ODGODEN.
Pogajanja so se razbila.
Gradec, 3. februarja. Pogajanja med večino in klerikalnimi slovenskimi obstrukcionisti so se izjalovila, vsled česar bo deželni zbor s posebnim reskriptom še danes odgoden.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 3. februarja. Novi državni zbor se snide 7. februarja.
SPLOŠNA STAVKA V LIZBONI.
Nezaslišano nasilje posl. zbornice.
Lizbona, 2. febr. Zbornica je izrazila popolno zaupanje vladi ter odobrila obsedno stanje in druge izjemne naredbe. Nato je začela razpravo o vladni predlogi, da je vse aretirane o s e b e i z r o č i t i v o j n i m sodiščem, ki naj jih sodijo sumarično, v skupinah po 25 in 2 5.
Ribarjenje v kalnem.
Lizbona, 3. febr. Monarhisti se trudijo, da napeljejo vode v sedanjih homatijah na svoj mlin. Kakor poroča Reuterjev urad, sta se 30. januarja sešla v Doveru prepodeni kralj Manuel in pretendent Mihael de Braganza, ki je ekskralju zagotovil svojo pomoč v boju za izgubljeni prestol.
Aretacije monarhističnih voditeljev.
Lizbona, 2. jan. Vlada je dala aretirati tudi monarhistična voditelja Azeveda in Franco in pej bivših monarhističnih ministrov.
IZKORIŠČEVALNI RUDNIŠKI KAPITAL.
Stavka v Borinažl traja dalje.
Bruselj, 2. febr. Rudniški posestniki v Monsu so odklonili posredovalne predloge belgijske vlade in izjavili, da ničesar ne dovole. Med stavkujočimi rudarji je silna beda.
ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN SE JE POTOPIL.
Enajst mož izgubljenih.
Portsmouth, 3. februarja. Angleški podmorski čoln »A 3« se je vsled karainbola z bojno ladjo »Hazard« potopil blizu otoka Wight. Častniki in moštvo čolna, skupno 11 oseb je toliko kakor izgubljenih.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Odbit turški napad.
Carigrad, 2. febr. Dne 28. jan. ponoči je napadel turško-arabski oddelek italijansko taborišče pri Ajncari, a so Italijani s streljanjem iz topov napad odbili. Na turški strani je bil eden mrtev in deset ranjenih.
Italijansko bombardiranje.
Carigrad, 2. febr. Italijani so bombardirali 24. jan. Haso in 27. jan. Džebano ob Rdečem morju in so se polastili enega čolna na motor.
V	Džebani sta bila ranjena dva turška vojaka.
Streli na letalni stroj.
Tobruk, 2. febr. Davi je letel aviatik Rossi v spremstvu stotnika Montua nad sovražnim taboriščem. Letalni stroj je z velikim uspehom metal bombe na taborišče. Turki in Arabci so sprejeli stroj s streljanjem iz pušk ter zadeli aparat s štirimi krogljami in ranili stotnika Montua z eno krogljo.
VSTAJA V MEHIKI.
Resna nevarnost za vlado.
Novi Jork, 3. februarja. Iz Mihike poroča predsednik, da so od generala Zabate povzročeni nemiri zelo nevarnega značaja, kakor jih vlada še ni doživela. Londonske »Times« imajo iz Novega Jorka brzojavko o nekem porazu Zabatovih somišljenikov po deseturnem vro-čem boju.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
lidaja ln aalaga aalolba Zarja.
Tbka Učiteljska tlakama v Ljubljani.
B. Gotzl, Ljubljana
—- fccuiaiicga	uuiga	ua	uuicko	pu	uicri.	^	-■■.-■■■•
Mestni trg st# 19* - StflTl trg st* 8* Solidna postrežba. - Vedno nizke eeae.
skladišče oblek Mt* domačega Izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- in zemskega blaga za obleke po med.
S par vinarji prirediti
okusno, zdravo večerjo
se Vam posreči takoj, z malim trudom v najkrajšem času, če olupite krompir, ga zrežete m v slani vodi skuhate ter k približno 2 kg dodaste 1 košček stopljenega Vertejevega guljaževega pridatka. Kaj boljšega kot ta Vertejev krompirjev guljaž si sploh ne morete napraviti! Na sličen način si napravite lahko iz zelja, fižola, riža, žličnikov, tarhonya, makaronov, polente, sploh iz vseh prikuh in sličnih jedil z Vertejevim gu-ljaževim pridatkom hitro in ceno najokusnejša jedila. Če se da 1 kg mesa in en košček Vertejevega guljaževega dodatka, se s tem pridobi v najkrajšem času izboren, okusen guljaž. Napravi se pa z Vertejevem guljaževim pridatkom tudi piščanec v papriki, guljaž z zeljem itd., in videti bi Vam bilo treba, kako vesele in zado-ljne obraze narede ljudje, če se pred nje postavi jed, ki je napravljena z Vertejevim guljaževim pridatkom, vidi se jim kako se jim sline cede po dobri, okusni jedi. Dobili smo že sto in stoti-soče priznalnih pisem od naših odjemalcev in jih tudi imamo na razpolago. 1 košček, ki zadostuje za približno 1 kg mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. stane samo 20 vinarjev. Zajamčeno najčistejše živalske masti in drugi pridatki. Od c. kr. preiskovališča oblastveno nreiskano. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Pravo edino z »Vertes«. Edini izdelovatelj: Tvornica jedil Vertes & Co„ Lugus št. 492. Južna Ogrska.
Kavarna Unione v Trstu
ulica €«Ncrinn in Torre Klanca
::	se priporoča. ::
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA : Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem ooru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. —
Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi ,Zarje" v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 8
Milinimi lili MM II H MII H
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. 0 Litografija.
H,
noc
odprto
en
odprto
Ceno posteljno perje!
—— Najboljši češki nakupni vir.
1 kg sivega dobrega, puljenja 2 K; boljšega 58*40 K; prima polbelega
2 80 K, belega 4 K ; belega puhaslega 5 10 K; velelinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega	10 K; naj-
'jnejši prsni	puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej franko.
ZplmljeHB poslei e	t:
lega ali rumenega nankinga, penica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12, 14 in 16 K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,	14	70,	17 80, 21 K, zglavnica, 90	cm dolga,
70 cm šir	4 50,	5	20 in 5 70 K, spodnja	pernica iz
močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
MjaA>injcuJjfuiajCJCU
ffb OJŽJ 20U
3Codfinairtenigoa/ JGlfltfljlOUCU
otauhvat hgjooj.
^leofucarv
Jpwwu tnaoj/vjfuAa.
PPFIfM!
Gramofoni - automati!!
d a o tovarniška zaloga
lEBIS
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon - A telij er
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur in šivalnih strojev. Imam špccijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna deiav-nica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zHogi.
mmmm
—
-V
•t
*
-*■
. lin P i 1123061! Ljijl
t
•*-
>-
V-
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
 _
j#WWWWWWWWWWtWWWWTW¥t^
v
5**
xb
rt'
Ur
V
Francosko žganje ,Diana'
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober,
Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška),
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu* za
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terriina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Ljubljano in okolico.
B
Občno konzumno društvo v Zagorju
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
naznanja svojim članom, da se bo vršil
== redni občni zbor =
dne 11. februarja leta 1912. ob 2. popoldan v dvorani gospoda R. Mihelčiča v Zagorju.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1911.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Poročilo zveznega revizorja.
6. Volitev 3 članov in 1 namestnika v nadzorništvo.
7. Vprašanja in interpelacije.
Vstop je dovoljen samo članom.
Zagorje, dne 29. januarja 1912.
Anton Ulle,
zapisnikar.
Za nadzorništvo:
Ivan Wallend,
načelnik.
Potniki v severno in južno Ameriko :	m	
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi		
Avstro-Amerikana		i'-
Trst-Newyorfc, Buenos Airea-Rio de Janetro Z	m	■■HHn =
z najnovejSimi brzopnmiki z dvema vrtlnicama, električna razsvetljavo, brez*iCnim brzvjavom, na katerih je za vsakega p#t-nika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
T set. Ameriko vsak# soboto, v južno Ameriko vsakih 14 «hii.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri ghmri agenturi za Kranjsko, Štajersko hi Koroiko:
3 Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. al. 26.