Uredništvo In opraimištvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. lis. Mnina listu: STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih ozna-nilib velik popust i, 27 Maribor, dne 7. marca 1910. Letnik II. Na obrambno delo! Poldrug milijon Slovencev loti Nemce od Aclri-je. To male, neznatno število naj bi bila ovira prodi roločemu nemštvu za vresničenje njegovega prepo tsneo dihajočega ideala, za vdejstvovanje pangerma-mje. Kaj takega se zdi oholemu nemštvu izzivanje in predrzno žaljenje. Zato se mu zdi naravno in dopustno, da z vsemi sredstvi postavnimi, a tudi takimi, ki bijejo vsaki pravici in honetnosti v obraz, hoče doseči svoj cilj. Že dolga leta, odkar se je pričela porajati med nami narodna zavest, vlada med nami in Nemci bojno razpoloženje. Do zadnjega časa so smatrali naši nasprotniki kot eden glavnih pripomočkov v svojih ofenzivnih naskokih na nas, popolno ignoriranje naše eksistence. Vstrajno in dosledno so se krčeVito branili, da bi prišel kakšen glas o nas v širni svet, in bi se kje zvedelo, da biva na jugu avstrijske države mal, a žilav,-po napredku hrepeneč, inteligenten narod. Sedaj, ko smo si po dalekopotezni in spretni taktiki naših vodilnih politikov priborili vsaj to, da se nas imenuje in nekoliko vpošteva ter se nas ne more več popolnoma vtajiti, ' si je nemštvo začrtalo drugo pot. V prvi vrsti hoče s tem, da koroške in štajerske Slovence imenuje konsekventno;' „die Wenden“, „die Windischen“, „die Pervaken“ itd., sugestirati javnosti mnenje, da mi nimamo nič skupnega s Slovenci in splošno z Jugoslovani, ter je silna, drznost, prištevati, spravljati vse te pod en klobuk. V drugi vrsti fpa hočejo nas z brezprimerno težkim navalom vdušiti in preko na,ših trupel zgraditi svoj most do Adrije. Ne zadostuje jim dvamilijon-ska Roseggerjeva ustanova, katera je bila ravno te dni subskribirana. V novih, havduševalnih oklicih poživljajo nemške kroge k prispevanju, ker rabijo še nadaljnih milijonov, &ko hočejo v kratkem in sigurno zagospodovati nad našimi bajno lepimi, mladega življenja prekipevajočimi pokrajinami. V težkih, bojnih dnevih živimo. Nasprotnik se urno oborožuje k zadnjemu, usodepolnemu zamahlja- PODLISTEK. Ko je priplul parnik k skalnatemu otoku. (Švedski spisala Helena Nyblom.) (Konec.) Bil je tako velik in težak, da ji je kakor solnce obdajal valovite lase in se ji nagibal prav do temnih obrvi. V misli zatopljena se je oddaljevala, od družbi bolj in bolj, in stopala vedno globokeje v molčeči in temni gozd. Njeno srce je J)ilo Itako polno, a tega, na kar je mislila, ni mogla povedati niti svojemu očetu, niti materi, da, niti svoji najboljši prijateljici. Še sama je komaj vedela, je li zelo srečna ali zelo nesrečna. Njena prša so se ji zdela pretesna za vse slutnje, ki so jo napolnjevale, za slutnje o nečem neznanem in čudovitem. Pritisnila je roki na srce in gledala na široko morje. Zdaj je dosegla otok, o katerem je sanjala — in vendar! — da, niti tukaj ni mogla z nikomur govoriti o vsem tem, kar ji je pretilo od bolečine in blaženstva razgnati srce. Obstala je pri mladi, vitki buki. Listje je bilo tako košato in prozorno-zeleno. Deblo tako okroglo in gladko; dolge veje so se pa skoraj dotikale zemlje. Stegnila je roke, da bi odlomila vejico. Tedaj pa je zapazila naenkrat glavo mlade ženske, ki je gledala iz zelenja. ju. Na zadostuje, da mi s podrojeno, potrojeno silo započnemo proti-obrambno delo. Dobro je tudi, da nekoliko rekognosciramo sovražnikove postojanke in pozicije in dosledno izvajamo posledice. „Slovenec“ od 5. t. m. prinaša pod naslovom: „Naš narodni nasprotnik“ zanimiv članek. !Radi ak-tuelne vsebine in ker v podrobnem razkriva sovražnikov bojni načrt, navedemo nekatere zanimive podatke dobro poučenega člankarja. Po kratkem uvodu navaja nekatere glavne točke, sklenjene na zborovanju leta 1901, v katerih je formulirana taktika nemške osvajalne politike: Proti posojilnicam se mora na nemški strani odgovarjali tudi s posojilnicami. — „Štajerca“ morajo Nemci radi podpirati, ker dela med Slovenci za nemško stvar in ker bo posebno velikega pomena pri vsakih volitvah. — Na Dunaju in v Gradcu naj se ustanovijo narodne pisarne, kamor bi se pošiljale informacije za nastavljanje uradnikov. — Proti utrakvističnim šolam se je treba boriti; značajne Nemce vzgajajo le popolnoma nemške ljudske šole. — Napravi naj se narodna zemljiška knjiga, iz katere se bode razvidelo, katera slovenska posestva bi bilo mogoče Nemcem pridobiti. Označenih principov so se Nemci tudi pridno držali. Že. sedaj mrgoli raznih šulverajnovih podružnic po naših obmejnih krajih * in SiVdmarka plačuje horendne cene za slovensko posest. Pri svojem pohodu pa so zadeli Nemci ob trdnega in odločnega nasprotnika, ob ka.toliško prepričanje slovenskega ljudstva, ki ga uči ljubiti in spoštovati materin jezik, ter ga priklene na rodno grudo. Naša vrla duhovščina je stopila na čelo obrambnega dela in preprečila z vspodbujo in z vzgledom roparske in potujčevalne nakane nasprotnikov. Ti so bili radi tega seveda vsi ogorčeni in so pričeli kar pihati jeze. Na jubilejnem zborovanju Südmarke v Gradcu dne 9. julija 1909 je znani Malik pri splošnem navdušenju postavil tezo: ■ „Naseliti jzadosti močan pas protestantovskih kmetov od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda Štajerske. Enako načelo veljaj tudi za Koroško.“ Na ta način hočejo Nemci odstraniti Vila drevesa je bila, ki se je pripogibala, k tej deklici. Vila si je bila tudi vpletla velik venec svežega bukovja v zlate lase in je limela tudi črne obrvi in svetlo-modre oči. „Ali si ena« naših ?“ je vprašala vila. Govorila je, kakor bi gozd polahko šumel. „Človek sem“, je odgovorilo dekle. „Kaj je to človek?“ je vprašala vila. „Tak kot jaz je človek“, je odgovorilo dekle. „Toda ti! — kdo si ti?“ je vprašalo zdaj dekle. „Vila tega-le drevesa sem“, je dejala druga. „Kaj je to?“ je vpraševalo dekle, „tega še nisem slišala.“ „Všeč si mi“, je dejala vila in se smehljaje poklonila dol. „In meni si ti všeč!“ je zavrnilo dekle in se stegnilo, kolikor ji je bilo mogoče. V objemu sta si gledali globoko v oči, obdani od listja, ki se je svetlikalo na solncu. „Ali ti smem nekaj na uho zašepetati?“ je vprašalo dekle. „Ne morem več dalje sama prenaša,ti, nekomu moram zaupati.“ „Le povej!“ je rekla vila in se pripognila tako nizko, da se je dekle dotaknilo z ustnicami njenega ušesa. „Nikogar ni tukaj, ki bi te mogel slišati.“ In potem je dekle prislonilo ustna še bližje na uho vile in začelo šepetati. Šepetala je tiho in dolgo; in okrog in okrog je šepetaj gozd, da bi pokazal, da ne stoji zato tukaj, da bi prisluškoval. In med tem, ko je šepetala, je vila zdajpazdaj prikimala, hoteč reči: „Oh da, kako dobro te razumem!“ In ko je končala, je dejala vila čisto tiho: glavno oviro, ki jim zabranjuje njihovo prodiranje v trdnem prepričanju, da bi s propadom katoliške misli zamrla tudi narodna in bi zagospodovalo egoistično, grabežljivo svobodomiselstvo, ki mu je komodno življenje ideal, vse drugo nič. Močno oporo našemu zaupanju, da se ti naklepi ne vresničijo, bi dalo, ako bi videli, da nemški krščanski socialci obsojajo to politiko nasilnosti in ropanja. A temu žalibog ni ta,ko. Njihovo krščanstvo ne pozna vekovečnega nauka: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ Pri njih tudi velja nekrščansko načelo: „Gebt Ra,um, Ihr Völker, unserem Schritt, weil wir die Besseren sind?“ Nekoliko so sicer piki-rani, ker svobodomiselci naseljujejo protestante in vedno in povsod nastopajo proti katolicizmu, a toliko samozavesti vender nimajo, da bi se otresli teh vplivov. Kakor pohlevni božji volki capljajo za svojimi svobodomiselnimi sorojaki, ki hočejo vstvariti veliko protestantovsko Vsenemeijo in jim poma,gajo pri njihovem roparskem prodiranju. Ako vse to premislimo, potem nam mora postati jasno, da se moramo žilavo in z vso vnemo oprijeti obrambnega dela. Na,ši nasprotniki delajo z vsemi močmi in mi ne smemo zaostati. V nas vseh se mora vživeti misel, da nam veljajo besede, katere je zmagoslavno in prešerno izgovoril svečana meseca 1907 na zborovanju Scliulvereina v Gradcu njegov predsednik, ako jih le nekoliko spremenimo: „Pojdite vun v jezikovno mešane kraje, oglejte si delo, ki smo ga dovršili, in ga moramo še dovršiti in potem pojdite k svojim sonarodnjakom in povejte jim, t da se nihče ne sme imenovati Slovenca, kdor ne izpolnuje svoje slovenske dolžnosti! In če greste vun, izrabite brezobzirno, če je treba, svoje stališče, da bo vsak Slovenec izvršil svojo dolžnost. Ako se to zgodi, potem je zagotovljena bodočnost slovenskega naroda, neodvisna od naklonjenosti ali nenaklonjenosti kraljev, neodvisna od dobrohotnosti vlade, zagotovljena po lastni narodni moči!“ Dela je obilo, ampak doseči moramo cilj, označen v citiranih besedah, ker le tem potom se rešimo. Na obrambno delo! „Zdaj ti hočem še jaz zaupati svojo skrivnost!“ in potem je začela kramljati dekletu nekaj na uho. Listi njunih vencev so se strnili, Injuni svetli lasje so se zmedli v eno zlato zmešnjavo. Vila je šepetala, in mladenka je prikimovala z glavo, češ: „Tedaj je s teboj prav taka, kot z menoj!“ Ko pa vila ni imela nič več povedati, sta se zopet objeli in poljubili. Potem nista več govorili. Zrli sta si v oči, pa nista mogli jasno videti, ker sta imeli solzne oči. In gozd pa je šumel glasneje in glasneje, češ: „Otroci! Otroci! Vedno ista pesem!“ Tedaj je prodrl v tišino naenkrat doneč glas. Bilo je znamenje, da je parnik pripravljen za odhod. „Odpluli bodo! Proč moram!“ je sedaj hitro vskliknilo dekle. Še enkrat je pritisnila svoje lice na, vilino. „Saj ne boš nikomur naprej pravila?“ Je šepetalo dekle. Vila je položila kazalec na ustnice in izginila med bukovim listjem. Mladenka je pa letela kakor veter skozi gozd. Njena bela obleka je vihrala kakor poletni oblak. V velikih skokih je pridrvila po pobočju in dosegla obrežje v trenutku, ko je parnik dvignil mačka. To je bila rabuka, kakor bi bežala cela vojska ! Ko so pa, srečno dosegli odprto morje, se je vse drenjalo na. zadnji krov, še enkrat pogledat začarani otok. Gori na višini je ležal stari favn. Napihoval se je ter rasel na dolgo in široko, da se je nazadnje zdelo vsem preplašenim očem, ki so strmele gor, kakor bi bila, cela pečina samo eden velik favn z ovnovimi rogovi in kozlovskimi nogami ;p in potem še je zasmejal stari tam gori zopet tako divje in razposa- STRAŽA. Koruptne razmere na Francoskem. Francoski svobodomiselci in prostozidarji 'SO privedli francosko ljudstvo na rob popolnega nravnega propada. Politika sedanjih vodilnih krogov je tako demoralizirana, da se zgražajo celo navdušeni ober ževatelji framasonstva, katero bi silno radi spravili tudi pri nas v cvetje. Ker se bližajo volitve in se poslanci boje za svoje mandate, ker v vsej štiriletni legislativni dobi niso napravili nič, se sedaj pehajo, da bi si z mi mastnimi cukereki priborili omajano zaupanje. Od vseh strani tišče v finančnega ministra in pri proračunu predlagajo zvišanje vseh takih postavk, s katerimi bi se prikupili volilcem, brez ozira na to, da se državni izdatki brezprimerno pomnože in ni nikjer pokritja. Kaj briga te v egoističnem svobodomi-selstvu okostenele može država. Njihova glavna skrb je mandat, ki donaša letnih 15.000 frankov. Okrog tega idola se vrti vse njihovo ravnanje in nehanje. Finančni minister Cochery je hotel, da bi se rešil deficita, zvišati doklade na tobak in na alkohol. A poslanci tega niso dopustili. Zbali so se mogočnih in vplivnih krčmarjev, katerih naklonjenost bi bili zaigrali, ker bi bili ti z novimi dokladami prizadeti, in so odločno zavrnili finančnega ministra,: quod non. »Gospod Cochery je bil prisiljen opustiti svojo idejo. Kakor pa trde poznavalci francoskih razmer, je strah poslancev, da v prihodnje ne bo več mastnih 15.000 frankov na leto, neutemeljen. Francoski voli-lec, posebno v južnih pokrajinah, je že totalno korumpiran in demoraliziran. Njemu je poslanec za to tu, da mu priskrbi raznih ugodnosti, da v njegovem smislu vpliva na justico, na vojaške oblasti itd. Vo-lilec ima poslanca s tako politično moralo, kakor jo ima sam. Zato tudi ne vpraša veliko po programu, po načelih, ampak samo po tem, kaj mu bo pridobil v gospodarskem in socialnem oziru. Pri teh ' volilcih odločuje osebni dobiček, in volitev je nekaka licitacija. Posledica tega pa je, da je volilni boj nenavadno umazan in surov. Nič nenavadnega ni, ako si kandidati predbacivajo na plakatih razne tatvine, sleparije, uboje in druge take čedne stvari. Že sedaj v pričetku volilne kampanije je boj tako gnusen, kak bo pa še-le proti koncu, ker gotovo ' se bo še stopnjeval. To so žalostni simptomi, ki razkrivajo popolni moralni propad. Ljudstvo je pod vplivom egoističnega liberalizma popolnoma posurovelo. Proslavljena moderna etika je zatrla v srcih vsak čut plemenitosti in pravičnosti, duha je pa napolnila s sebičnostjo in ga priklenila na mrtvo materijo brez poleta, brez idealizma. Proč s svobodomiselstvom! Dr. Lueger. Kakor je človeško življenje spremenljivo, zdaj veselo, zdaj žalostno, tako je tudi z bolnim dr. Lue-gerjem. Včasih zasije solnce upanja, da bo boljše, a ne dolgo potem pa temni oblaki zopet zakrijejo vse. Najtežavnejše pri bolniku je to, da mu želodec skoraj nobene jedi ne prenese. Ce bi mu še jed tudi 'semtertje dišala, vendar mora vedno po zavživanju zopet vse izbljuvati. Zdravniki se vsled pojemanja telesnih moči resno boje, da bi bolniku tudi srce otrp-nelo. V petek dne 4. marca je bil dr. Lueger že toliko razpoložen, da je obedoval zunaj postelje. Zavžil je nekaj žlic juhe, tri ostrige, malo kuhanega sadja, nekaj koščkov žemlje ter več požirkov vina. Po obedu pa je s slastjo pušil priljubljeno smodko. Tokrat je želodec izjemno zdržal povžito jed. V noči od petka na soboto dne 5. marce, je pa Imel bolnik jako nemirno noč. Bljuval je mnogo, spanje nemirno, ledvice niso delovale. V soboto dne 5. marca opoldne so zdravniki s prošnjami Luegerje, pripravili do tega, da je zavžil malo juhe, ali takoj na to je bolnik vse izbljuval ter je vsled tega postal zelo slab. Ledvice tudi ta dan niso delovale. jeno, da se je razlegalo čez celo morje — daleč do parnika. „Premislili si bodemo, predno izstopimo tu v drugič!“ je govorila družba med seboj, potem je pa ukazala skuhati za pomirjenje živcem močno črno kavo. Ko je bil pa parnik izginil kot črna točka na obzorju, se je prikazalo morsko ljudstvo iz svojih duplin in plesalo v penah med morskimi obrežnimi skalami. In gori na gozdni jasi so plesali favni in vile kresni ples, dokler ni vsplaval polni mesec nad obširnim morjem, in še nikdar ni pela staremu fa.vnu piščal tako čarovito. Ko se je pa znočilo, ko se je ohladil zrak in je bilo šlo na parniku vse počivaj, je sedela mladenka še dolgo na krovu in zrla na m or/e, ki je bilo začelo na zahodu kopičiti črne oblake. Gledala je po skalnatem otoku, ki je izginil, in potem je menila : „Čudno, vila je bila edina, s katero sem mogla res govoriti! “ Lueger mnogo spi, vendar se mnogokrat prebudi, ker ima hude bolečine. Iz bolnikove sobe se sliši pogosto globoko vzdihovanje. Okrog 7*11. ure po noči dne 5. marca je zavžil bolniki1 nekaj žlic šampanjca, krog polnoči pa malo toplega mleka, ojoje mu je želodec ohranil. Zdravniki so mnenja,^ da, ce bi želodec vzdržal jedila in druge okrepčujoče snovi, ter bi ledvice spet začele delovati, je upanje, da se bolnik Še nekaj časa ohrani pri življenju. Sicer pa je katastrofa pričakovati v najbližjem času. Dr. Lueger se še vedno pridno zanima za javno življenje. Za torek dne 8. marca je zahteval sklicanje seje občinskega sveta. (Vedno mora biti _ eden njegovih prijateljev, öle,n mestnega sveta, v njegovi bližini, da ga informira o tekočih občinskih zadevah. Vsak dan se za zdravje bolnikovo opravljajo v mnogih cerkvah službe božje,' in razne, pobožnosti. Ves Dunaj, vsa krščanska društva in mnogoštevilne kongregacije prirejajo neprestano verske pobožnosti za zdravje ljubljenca Dunajčanov — dr. Luegerja. Politični pregled. Državni zbor. Seja, 4. marca. Najprvo sta govorila generalna govornika, krščanski socialec Kunschak in rusinski poslanec Le-wicki k proračunu. Za tem sta bila proračun in finančna, predloga odkazana proračunskem odseku. Nujni predlog češkega poslanca Smrčeka, ki je prišel na to v razpravo, govori proti carini na ladjeplovbo na Labi, ki jo namerava naložiti Nemčija. Trgovinski minister Weiskirchner se tudi odločno izjavi proti načrtom Nemčije, s katerimi se krši mednarodne pogodbe. Predlog je bil soglasno sprejet. Prihodnja seja v torek dne 8. t. m. : ( K situaciji. Zopet vse govori o rekonstrukciji. Načelnik Poljskega kluba je, kakor smo že poročali, v proračunski debati precej odločno zahteval skorajšno pre-osnovo ministrstva in zopet je to vprašanje v ospredju. Najbolj zgovorni so nemški svobodomiselci, ki se boje vsake rekonstrukcije, kakor vrag križa, posebno sedaj, ko so se sprli z nemškimi krščanskimi socialci radi naučnega ministra Stürgkha. Ta zadeva je pravcati unikum in je značilna za nemški frajzin. Le pomislite! Stürgkh stopi kot zastopnik nemškega nadutega svobodomiselstva, v kabinet in sedaj ga morajo braniti krščanski socialci proti napadom, med kateri« mi igra, važno vlogo tudi slučaj Schmoranzer. Baron Bienerth tudi ni preslišal Glombinskijeve zahteve in je določil tekoči teden za pogajanja. V sredo dne 9. t. m. bo konferiral s predsedstvom Slov. Unije. Ako hoče položaj rešiti, bo moral pač popolnoma kreniti na druga pota. Za belokranjsko železnico. Dr. Šušteršič in tovariši so vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo, da se belokranjska železnica in zveza z Dalmacijo čimpreje izgotovi. Dopolnilna državnozborska volitev. Pri nadomestni volitvi za državnozborski mandat češkega agrarca Bergmanna, ki je odstopil, je prišlo do ožje volitve med češkim agrarnim kandidatom Mašalo in socialnim demokratom Bruho. Slovanska Jednota. Slovanska Unija je sklenila v svoji seji, da bo glasovala proti proračunu, kakor tudi proti finančni reformi, če vlade, ne bo skrbela za to, da se ustvarijo pogoji, da se razmerje med vlado in Slovansko Unijo popolnoma spremeni. Vsi posamezni klubi Unije so sklenili, da se popolnoma, pridružujejo temu sklepu Slov. Unije. Kakor je videti, vlada brez Slovanov ne bo rešila državnozborskega voza iz blata. ' O pokojnini ministrov in poslancev. Ustavni odsek je dne 4. marca razpravljal o pokojninah ministrov. Krščanski socialci so predlagali, naj se določi enotna pokojnina za vse ministre v znesku 8000 K, vendar pa do’Je kf> pokojnino samo tisti ministri, ki bodo službovali pnjmanj 3 leta. Poslanec Heilinger je predlagal, naj bi se dala primerna pokojnina tudi tistim poslancem, ki so vse svoje življenje’ žrtvovali parlamentarnemu delu, a ostali pri tem reveži. Odsek je naročil poslancu Heilingerju, naj iz^ dela referat o teh predlogih. j Grof Tisza se demaskira. Naše slutnje se vedno bolj vresničujejo. Grof Tisza, glavni steber Khuenove stranke, kaže vedno bolj svojo barvo. Ako sodimo po tem, nam postaja jasno, da se politični odnošaji na Ogrskem še ne bodo spremenili. Konečni cilj novih mož je ravno isti, kakor prejšnih, samo taktika in način delovanja je drugačna. V nekem svojem govoru pred par dnevi še je Izrazil: „Skrbeti moramo, da se bo šolska mladina učila samo ogrsko. Ako bodo pri ogrskih polkih častniki in moštvo zmožno ogrskega jezika, potem bo tudi občevalni armadni jezik ogrski.“ To je popolna stara pesem Kossutha in drugih, ki zahtevajo popolnoma ločeno armado. Ako ravno pa v zgorajšnem govoru lisza za,-hteva, da morajo biti vse šole ogrske, se vendar po drugi’strani laska narodnostim, katerim obljubuje popolno svobodo, v njihovih verskih, narodnih in kul-turelnih stremljenjih in jih zagotavlja bratske lju-bežni. To je pač sta,ra mažarska metoda. Kadar se rabi narodnosti - in Khuen in Tisza jih sedaj nujno rabita - takrat se jih z očarujočimi obljubami zaziblje v prijetne sanje. Ali bodo neki šli tolikokrat osleparjeni Slovaki, Rumuni in drugi zopet na lim? Tem potom se ne bodo nikoli osvobodili žulečega jarma. Velike demonstracije v Berolinu. Včeraj dne 6. marca so uprizorili v Berolinu socialni demokrati velikanske demonstracije proti nameravani krivični volilni pravici za pruski deželni zbor. Nad 100.000 demonstrantov raznih strank se je zbralo ter so dali v ogorčenih govorih in kolosalnih demonstrativnih obhodih po ulicah duška svoji nevolji proti nameravani novi volilni pravici, ki bi oropala široke ljudske mase volilne pravice. Prišlo je do resnih, krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Raznoterosti. Zavist se drži liberalca, ’ kakor klošč kože. „Narodni Dnevnik“ zavida deželnemu poslancu gosp. Terglavu njegov stvarni in podučni članek o davku na pivo in o hmeljarjih, ki ga je objavil v „Slovenskem Gospodarju.“ In ker se iz zavisti navadno porode še drugi grehi, se je zavisti „Narodnega Dnevnika“ še pridružila laž in obrekovanje, češ, da Terglav kaj takega sploh spisati ne more. „Nar. Dnevnik“ najbrže sodi, da so ponesrečeni študenti edini ljudje, -jki še znajo pametno misliti in gladko pisati. Gospodje liberalni „prosvitljenci“, bodite preverjeni, da tudi naši kmetje kaj znajo, in sicer veliko znajo, in Ida je dotični članek v „Slov. Gospodarju“ od prve do zadnje vrstice spisan od gospoda Terglava. Romanje v Rim. Dne 21. aprila bo vozil z Dunaja v Rim poseben romarski vlak, : ki ga priredi bratovščina nadangelja Mihaela. Romarji bodo ob tej priliki obiskali tudi Loreto in Assisi. Kdor bode želel, se lahko tudi udeleži izleta v Neapolj. Za preskrbo romarjev se bo vse izvrstno poskrbelo. Natančnejša pojasnila daje romarski odbor na Dunaju, I., Singerstrasse 18. Prijaviti se je treba do 22. marca. Vinogradnikom. Na Dunaju se bo vršil od 5. do 10. septembra letos velik kongres vinogradnikov iz vse Avstrije. Vršili se bodo poučni izleti pod vodstvom priznanih vinarskih strokovnjakov; na shodu, samem pa bode mnogo važnih stanovsko-strokovnih razprav. Ob času shoda bo tudi razstava raznovrstnega kletarskega in vinogradniškega orodja. Ta tečaj, oziroma razstava bo za avstrijske vinorejce gotovo velike važnosti. Kdor bi se rad teh prireditev udeležil, naj to naznani Fr. Wenischu v Kremsu ob Donavi. Avstrijsko vinogradniško društvo je imelo včeraj dne 6. marca na Dunaju protestno zborovanje proti nameravanemu vinskemu davku. Na tisoče vinogradnikov iz Nižje-Avstrijske in mnogo zastopnikov iz vseh vinorodnih dežel, je prihitelo na Dunaj, da združeno in impozantno izreče svoj protest proti udarcu, s kojim hoče finančni minister zadeti avstrijsko vinogradništvo. V imenu Vseslovenske Ljudske Stranke je na zborovanju govoril tudi državni in de-, želni poslanec dr. Korošec ter izjavil, da, bodo vsi njeni poslanci, najsi zastopajo vinorodne kraje ali ne, glasovali proti davku, ter na tak način dokumentirali potrebno solidarnost avstrijskih agrarcev. Regulacija Drave. Čeprav je zakon zaradi regulacije Drave sankcioniran in potrebni denar na razpolago, vendar nemški deželni odbor ni hotel regulacije nadaljevati, ampak ustavil je vsa dela pri njej. Zopet nov dokaz, kako utemeljena je slovenska obstrukcija., ako se celo deželni odbor upa tako igrati s slovenskimi interesi. Izgovor, da se to zgodi zaradi slovenske obstrukcije je hudobno izmišljen, ker je regulacija Drave bila zasigurana, že, predno je bilo o tej obstrukciji duha in sluha. Vsega početja je krivo le politično sovraštvo nemškega deželnega odbora proti slovenskemu ljudstvu. Popravljamo tudi notico „Tagespošte“, katera hvali Orniga in Ploja, a zamolči, da je v imenu slovenskih poslancev interpeli-ral tudi deželni odbornik Robič. Nam se zdi, da je nekdo začel skupno z Nemci zopet intrigirati proti slovenski taktiki v deželnem zboru. Bel gedämpfter Trommel . . . „Marburger Zeitung“ princa neko spako in pravi, da je to slovenski prevod stare in lepe nemške pesmi. Ta spakedra-na zmes, ki jo objavlja „Marburger c a“, ni slovenski jezik, ampak tista izkvarjena in ogabna mešanica ki jo govore tisti nesrečni slovenski otroki, ki so bili obsojeni, da so morali obiskovati samonemško šolo in vsled tega celo svoje življenje ostanejo obžalnvnnia CTpppo "ffi Ta ipyilrmrna " V posmehuje ",Marbu"r-tčini LiGn S0?" nacaZa 36 Pobobna tisti sloven-* S ^ ! g0V0? m piše3° nemški in nem- škutarski uradniki na slovenskem Spodnjem Stajer- I?®dovol3neSa vnanja ali celo neznanja okenskega jezika med nami izvršujejo svoj noklie „bei gedämpfter Trommel.“ ] 3 s'°3 P0K11C Ljubljanski župan Ivan Hribar je precej nevarno obolel. Odpeljati se je moral na Dunaj, kjer bo operiran. Udeleženci tečaja za župane dobe ceno hrano in stanovanje v gostilni Sandwirt, Viktringhoigasse. — Ob jednem opozarjamo vse udeležence na, to, da priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer S. K. S. Z. v dvorani delavskega društva, Plösserga^se 4, dve zelo lepi gledališki predstavi. ; Za duhovnika se izdaja 351etni;’ vrtnarski po-močnik Ivan Frakelj ter pobira milodare za uboge otroke in cerkev sv. Jožefa v Celju. Navihanec je po obrazu obrit, nosi črn klobuk, siv dežni plašč in bel ovratnik, podoben duhovniškemu. Frakelj govori slovensko, hrvaško, nemško in laško. Kjer bi se utegnil pojaviti, naj ga izroče najbližnjemu varnostnemu ob-lastvu. Služabnik Škofa Slomšeka, umrl. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl Janez Hren, star 86 let. Pokojnik je bil dolgo let v službi pri pokojnem lavantinskem škofu Antonu Martinu Slomšeku in bil tudi navzoč pri njegovi smrti. Bil je velik dobrotnik revežev in raznih cerkva. Svoje premoženje je zapustil v dobre namene, posebno pa za zidavo nove prepotrebne cerkve v St. Juriju ob juž. žel. Škof v Djakovu na Hrvaškem, kjer je škofijska stolica po smrti škofa Jurija Strossmajerja že več let izpraznjena, postane, kakor poročajo razni listi, najbrže profesor dr. Anton Bauer, odlični hrvaški poslanec. Kdo je še dovolj nemški? (Krščanski socialcl seveda ne, ker njihovo srce hrepeni preko Alp proti Rimu in ne proti tevtoburškem gozdu. V za,dnjem času so pretentirani nemški merosodniki že tudi našli, da celo liberalni Nemci in ustavoverni veleposestniki nimajo več dovolj pristno nemške notrine, da niso več pravi in plemensko popolni Nemci. In ko so patentirani nemškoetnološki preizkuševalci to dejstvo dognali, so takoj začeli izvajati praktične posledice in dotičnikom odrekati pravico, da bi v javnosti še dalje veljali kot Nemci. Prva in glavna žrtev tega, nem-škonarodnega merosodstva bi naj bil naučni minister grof Stiirgkh. In zakaj? Ni li nemškega pokolenja? Da. Ali je kdaj zatajil svoj narod in prestopil k drugi narodnosti? Ne. Toda on ni tak Nemec, kakor najmodernejši vzor avstrijskega nemštva, pognani minister Schreiner, ki je bil rodom Ceh, kojega mati ni niti prav znala, nemški. Po vzoru tega moža se ravnajo naši spodnještajerski renegati, (ki jim po žilah z večine teče slovenska kri, pa menijo, da imajo celo nemško narodnost v zakupu, in kakor blazni v deliriju bijejo proti tistim., ki so si ohranili vsaj nekaj normalne človeške pameti. Železnica Polzela-—Kamnik zagotovljena. Pri železniškem ministru je bila deputacija pod vodstvom barona Apfaltrerna in gospoda Mejača za,radi železniškega projekta Polzela—Kamnik. Železniški minister je deputaciji sporočil, da je proga Polzela—Motnik že zagotovljena, zavoljo proge Motnik—Kamnik pa se mora železniško ministrstvo še dogovoriti s finančnim ministrstvom, jo bo pa priporočilo. Bosanski hodži so pa res imenitni kulturonos-ci. Sicer nepoklicanim nikdar ne pride na ušesa, kaj pridigujejo v džamijah, a sedaj se je pa le nekoliko odgrnil zastor od njih tajinstvenega delovanja. List „Musavat“ namreč očita odborniku novoustanovljene Muslimanske samostalne stranke, hodži Pandža, da je še pred tremi leti, ko Še ni bil plačam od vlade, grozovito rohnel proti vsemu, kar je spominjalo na evropsko kulturo. Proklinjal je moderno nošo in šole, ter celo branil dijakom, da bi si dali plombirati zobe. Mohamedanske vernike je nagovarjal, da naj se izselijo, sam je pa ceno zemljo kupoval. Danes je seveda napreden med naprednimi . . . P. Emanuel Leitner, po širokem svetu dobro znan provincijal usmiljenih bratov v Gradcu, se je podal v četrtek dne 3. marca v obljubljeno deželo (Palestino), da, obišče tam dve podružnici svoje no-tranje-avstrijske provincije, prvo v Nazaretu in drugo v Tarturu blizu Betlehema. Spremlja ga redovni brat Vunibald Hiedl. Vrneta se, če Bog da, črez dva meseca ali začetkom maja,. Pri mnogobrojnih bolnikih v Gradcu č. gospoda provincijala nadomestuje usmiljeni brat Kamilo Heller, doktor vsega zdravilstva, že jako izkušen zdravnik. Družba sv. Cirila in Metodal in f obmejni Slovenci. Po skupščini Ciril-Metodove družbe v Bohinjski Bistrici, kjer se je katoliško misleče Slovence drzno izrinilo iz društvenega vodstva,, nastale so v tej družbi uprav žalostne razmere. Mesto da bi se skrbelo res v pravem smislu za rešitev slovenske dece, pošilja Ciril-Metodova, družba na našo jezikovno mejo v veliki množini „Svobodno Misel“, „Slovenski Narod“, „Narodni Dnevnik“ in druge ekstremno liberalne in v prostozidarskem tonu pisane liste. Slovensko ljudstvo, ki tako vneto sega po slovenskem berilu, čita izbruhe svobodomiselstva ter se polagoma okuži s temi protiverskimi produkti liberalnih možgan. Kar še našega ljudstva ni okužilo liberalno nemško časopisje in Siidmarkini pamfleti, pa še hoče dodati slovenski liberalizem potom Ciril-Metodove družbe. Veliki škandali so se dogodili v arsenalu vojne mornarice na_ Francoskem! Prišli so na sled kar celi podkupovalni agenturi,:! ki je posredovala med dobavatelji in nepoštenimi mornariškimi uradniki. Baronica Vaughan. Sinovi te soproge pokojnega belgijskega kralja Leopolda bodo dobili novo plem- stvo s pridevkom princev Saxen-Coburg-Gotha. Dosedanji titel, ki jim je bil podeljen od države Kongo, ne bo več veljal. Nadvojvoda Leopold Salvator si je najel učitelja hrvaščine v osebi akademika Vladimira Spraj-cerja, da bo poučeval njegove otroke. Štrajk v Filadelfiji, ki je izbruhnil pred kratkim, zadobiva vedno večje dimenzije. 'Vsak dan se vrše hudi boji med policijo in štrajkovci, ki so pričeli uničevati javne naprave. iMrtvih in ranjenih je neštevilo oseb. Za dan 5. marca je od centralne strokovne komisije napovedan generalni štrajk. Štajersko. Šf Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 13. sušca je tukaj veliki mladeniški shod. Pri poznem opravilu pridiguje prof dr. Hohnjec, ki bo tudi govoril na zborovanju, katero se vrši po cerkvenem opravilu v narodni šoli. Mladina in prijatelji mladine, pridite v obilnem številu! Maribor. J. Levart, po domače fajmošter, iz Blata pri Konjicah, leži v tukajšnji bolnišnici nevarno bolan. Pred par dnevi je gnal brzega konja, ki ga je bil njegov sosed, konjiški tržan Zorman, na Ptujul kupil, domov. Ker se je Levart bil s potom že utru-i dil, je hotel konja zasesti. Ta se je pa kviško vspel, je jezdeca otresel in se navznak zvalil. Pri tem so se Levartu poškodovala rebra in drobovina. Nesreča nikoli ne počiva! Maribor. Ponesrečil se je dne 3. marca pri stavbi tnovega dravskega mosta delavec Janez Te-ment iz Studenc pri Mariboru. Pa,del je z odra štiri metre globoko, ter si je pri padcu glavo močno razbil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Maribor. Okrajna bolniška blagajna v Mariboru je zelo komoden zavod. Neki uslužbenec v Ptuju, ki ima delodajalca v Mariboru in je naznanjen in vpisan v mariborsko okrajno bolniško blagajno, je pred kratkim resno obolel. fAkoravno je delodajalec vse pravočasno naznanil in pla,čal, (vendar okrajna1, bolniška blagajna noče poznati dotičnika, pa tudi ne skrbeti za zdravljenje. Bo treba malo pogledati v to upravo. Hoče. V četrtek dne 3. sušca t. 1. popoldne sta se v Ranči na Škednju llletna posestniška sina Lud--, wik Godec in Napast iz Račjega 1 z rezilnim strojem igrala. Po nerodnosti je dobil Godec desno roko v rezilni stroj, kateri mu je dva prsta zmečkal. Celjsko društvo za varstvo otrok ima svoj občni zbor na cvetno nedeljo dne 20. sušca v dvorani hotela „Pri belem volu“ ob VS. uri dopoldne z navadnim dnevnim redom. Udje pa tudi vsi drugi prijatelji društva so vljudno vabljeni. Bogateč. V našem okraju nadleguje ljudi agent neke tuje, židovske zavarovalne družbe. Podpisuje se z popačenim imenom, ' ter se nazivlje z lepodonečim? naslovom „inšpektor.“ Prišel je k neki stranki na Kamnu, občina Crmožiše, ki se- je zavarovala ravno', pred kratkim pri neki domači zavarovalnici. .'S pretvezo, da jo bo on pri svoji zavarovalnici boljše in cenejše zavaroval, ter prvo zavarovalnico brez stroškov odpravil, je izvabil od stranke podpis. Nasledek vsega je bil, da je stranka zašla v tožbo in velike stroške ter mora obema zavarovalnicama plačati zavarovanje. Pozor torej pred brezvestnimi agenti. — Našim somišljenikom priporočamo „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani“, ki postopa pošteno, ter je na Slovenskem najbolj razširjena zavarovalnica,. Št. nj v Slov. gor. Plojeva „Slogica“ je spoznala za potrebno, da se je v posebnem dopisu iz Št. lija obregnila ob našega poslanca gospoda Roškarja. Da gospod poslanec dne 20. januarja res ni mogel priti vsled bolezni k nam, o tem smo prepričani. Sicer pa smo že na shodu dne 13. februarja spoznali, komu niso bila Roškarjeva izvajanja po volji. Priporočali bi, da bi mladi poslušalec drugo-krat bolj pazno sledil govornikovim izvajanjem, in se ne bi sam sebe osmešil. Naši Šentiljčani in tudi okoličani zaupajo svojemu poslancu gospodu Roškarju, o tem se je „Slogin“ dopisnik lahko na shodu sam prepričal. Ljutomer. Umrl je tukaj dne 4. t. m. nagloma, gospod Tomaž Zigrosser, davkar v pokoju, v 86. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rodom Ceh, a svoje narodnosti se ni zavedal. Truplo se je prepeljalo v Rogatec. Od Žalca. Pred kratkim sem šel od svoje nedeljske krščanske dolžnosti, in ker sem se malo zakasnil po svojih opravkih, je že bilo bolj megleno po Žalcu. Ko pridem na sred trga, pridrvi neko človeče popolnoma razburjeno iz neke gostilne. ^Pozdravim in mu voščim dober večer, on pa, me prav po divje nahruli in reče, da delam nekemu sramoto. Najbrž zato, ker ne trobim v njihov liberalno-napredni rog! Ker sem pa ravno tega žalskega frakarja slišal pred dobrim mesecem, da morata dva fanta, od naše strani iti v napredno šolo, povem ti zdaj lahko na tvojo veliko liberalno uho, da si gotovo ti bil v taki napredni šoli, ker naša mladina še res hvalu Bogu kaj takega ne premore in ne zna.