15. junij 1982 leto XVI. št. 6 (142) Takole so se pred fotografski objektiv postavile ekipe vseh udeležencev na športnem srečanju učencev. Anketiranje o obveščenosti delavcev V času od 15. do 26. marca letos je v petih tozdih in v DSSS potekalo anketiranje o učinkovitosti informacijskega sistema v SGP Pionir, oziroma o sami informiranosti delavcev. V anketo je bilo zajetih 312 delavcev in sicer iz tehle tozdov in DSSS: Anketa je bila anonimna, neposredna z vsakim delavcem, opravili pa so jo Katjuša Bor-san, Nikola Vujanovič, Nevenka Stankovič in Goran Rovan. Vzorec je zajel 6,78 % delavcev Pionirja in zato lahko rezultate ankete (kljub relativni skromnosti vzorca) posplošimo na vso delovno organizacijo. Kot velja, da ni treba popiti cele skodelice kave, da bi spoznali, daje grenka, tako velja tudi za proučevanje mnenj delavcev, dovolj je, da zajamemo le en del, da bi dobili dokaj realno sliko, zato lahko te rezultate torej posplošimo na celotno podjetje. V raziskavo je bilo zajetih 261 moških in 51 žensk, med njimi 196 Slovencev, 45 Muslimanov, 30 Hrvatov, 24 Srbov in 17 pripadnikov drugih narodnosti (oziroma neopredeljenih). Zanimiv je tudi starostni sestav anketirancev: do 30 let jih je štelo 146, od 31 do 40 let 91, od 41 do 50 let 60 in nad 50 let 25 delavcev. 37 delavcev je pri Pionirju do dve leti, 88 jih je od dveh do pet let, 85 od šest do deset, 65 od enajst do dvajset, 37 delavcev pa je pri Pionirju nad dvajset let. Sto delavcev ima nedokončano osnovno šolo, 51 jih je zaključilo osemletko, 98 opravilo dve- ali triletno srednjo šolo, 42 maturiralo na štiriletni srednji šoli, 10 oziroma 11 pa jih je končalo višjo oziroma visoko šolo. Po priznani kvalifikaciji je sestava anketirancev naslednja: 13 nekvalificiranih, 40 polkvalificiranih, 16 priučenih, 94 kvalificiranih, 50 visokokvalificiranih, 18 delovodij, 17 jih ima priznano nedokončano srednjo šolo, 39 srednjo izobrazbo, 12 višjo in Gradbeni sektor Krško 87 Gradbeni sektor Ljubljana 63 delovna skupnost skupnih služb 54 Mehansko-kovinski obrat 65 Tovarna gradbenih elementov 38 Lesni obrat 25 312 13 priznano visoko izobrazbo. Ti podatki pa se ne ujemajo z dejansko priznano kvalifikacijo, saj mnogi delavci sami niso vedeli, kakšna kvalifikacija jim je priznana, vseh pa tudi nismo preverjali. Torej je treba te podatke o anketirancih jemati z rezervo, tako kot tudi podatke o vrsti delovnih opravil, kjer 16 anketirancev ni vedelo, kakšna opravila opravlja, medtem ko jih 29 opravlja vodilna in vodstvena opravila, 267 pa izvrševal na. 81 anketiranih delavcev je članov samoupravnih organov na nivoju tozdov ali DO, v sindikatu so 303 delavci, od tega 15 s funkcijo, 34 je članov ZK (9 s funkcijo) in 60 članov ZSMS (5 s funkcijo). Vprašalnik je vseboval 50 vprašanj, ki so ga mehansko obdelali v centru za avtomatsko obdelavo podatkov. Program za obdelavo je izdelal Peter Selak in ga opravil na računalniku IMB 370/115. (Nadaljevanje na 2. str.) PIONIR 2 -------------------- (Nadaljevanje s 1. str.) Vir in kakovost informacij ter zadovoljstvo z njimi Na vprašanje, kje dobivajo zanesljive informacije za sodelovanje pri reševanju problemov v tozdu oziroma DO, so anketirani delavci odgovorili takole: macije bi morale biti bolj kritične, bolj točne in verjetno manj strokovne in obsežne, da blaliko bile vsem razumljive in da bi dosegle svoj cilj. Razvitost samoupravljanja Obveščanje je eden od bistvenih pogojev za uspešno samo- anketiranih, običajno dajajo pripombe, predloge ipd. Močno aktivnost je bilo opažati predvsem pri delavcih na gradbiščih (tozda v Ljubljani in Krškem) ter v Lesnem obratu. Najmanj aktivni pa so delavci v DSSS. Skupaj je 181 anketiranih bilo neaktivnih na zborih delavcev (58,01 %), 5,45 % pa se jih sploh ni udeleževalo zbora de- 1. na oglasni deski 82 26,28 % lavcev. 2. na zborih delavcev 58 18,59 % 3. od delovnih tovarišev 56 17,95 % Vpliv na reševanje proble- 4. na sestankih 54 17,31 % mov in obveščenost o delu 5. iz glasila Pionir 21 6,73 % DPO, samoupravnih orga- 6. iz delegatskih gradiv, sklepov ipd. 15 4,81 % nov in drugih tozdih 7. iz sredstev javnega Na vprašanje, kdo ima naj- obveščanja 9 2,88 % večji vpliv na reševanje pro-— blemov v tozdu oziroma DO, so Zanimivo je, da prevladuje kot vir zanesljivih informacij oglasna deska, vendar ta podatek ni splošen. Če pogledamo po posameznih tozdih, opazimo, da se največ delavcev informira prek oglasne deske predvsem v gradbeni operativi. Tuje bilo zajetih tudi največ anketirancev, saj so le-ti tudi najbolj zastopani in je skoraj polovica anketiranih iz gradbenih sektorjev v Krškem in Ljubljani. Torej je oglasna deska prevladujoči vir informacij predvsem v operativi, ne pa tudi v obratih in skupnih službah. V MKO je na prvem mestu zbor delavcev, v LO oglasna deska (skupaj s sestanki), močno pa so zastopani tudi delovni tovariši. V Togrelu prav tako prevladuje kot vir zanesljivih informacij zbor delavcev (pred delovnimi tovariši in oglasno desko). Bistveno drugače pa je v DSSS, kjer se prek oglasne deske ne informira nihče od anketiranih. Prevladujoča vira informacij sta zbor delavcev in delovni tovariši, mnogo pa se jih informira tudi prek posredovanih sklepov in drugih delegatskih gradiv. Zanimiv je podatek, da 15 anketirancev (4,81 %) meni. da od nikoder ne dobiva zanesljivih informacij. O tem,' kako te informacije zadovoljujejo potrebe anketirancev, so odgovori naslednji. Večina jih je odgovorila, da jim te informacije le delno zadostujejo (207 ali 66,35 %), v celoti je z njimi zadovoljnih 72 delavcev (ali 23,08 %), sploh ne zadostujejo pa 22 delavcem (ali 7,05 %). Torej se anketirani ne zadovoljujejo s ponujenimi informacijami in bi jih potrebovali še več in predvsem kvalitetnejše, kar se vidi iz odgovorov o kakovosti informacij, ki jih dobivajo. 66,99 % anketiranih meni, da so informacije, ki jih dobivajo, razumljive, 23,40 %, da so dovolj obsežne, 22,76 %, da so strokovne, 17,31 %, da so točne in 13,46%, da so kritične. Če povzamemo: infor- upravljanje. Zato je bilo samoupravnemu obveščanju v anketi posvečenih toliko več vprašanj. Kot glavni vir informacij za samoupravno odločanje so delavci navedli sestanke (samoupravnih organov, DPO i samoupravnih informativnih skupin). Na njih dobi , napotke" za kasnejše odločanje 126 delavcev (ali 40,38 %). Potem sledijo drugi viri informacij (21,79%), po lastnih izkušnjah odloča 16,67% delavcev, le 12,50% anketiranih pa dobiva takšne informacije od članov delegacij oziroma delegatov. Spet podatek za razmislek: 27 delavcev (ali 8,65 % anketiranih) nikjer ne dobiva informacij za samoupravno odločanje. Morda je ta podatek pretiran, vendar delavci pač menijo, da so tiste informacije, ki jih dobivajo v zvezi z odločanjem, zgolj formalne, nerazumljive direktive, ali pa takšnih informacij sploh ne dobijo. O razvitosti delegatskega sistema in delegatskih odnosov govore tudi odgovori o poznavanju delegatov. Vse svoje delegate pozna 17,62 % anketiranih, večino delegatov pozna 34,62%, nekatere 33,65 % in nobenega 14,10 %. Delavci ne poznajo svojih delegatov, ki so jih sami izvolili, ker so ti pač premalo povezani z njimi. Kajti o delu delegatov je kar 48,08 % delavcev nekaj slišalo, 28,21 % jih meni, da sploh niso obveščeni o delu delegatov, 21,47 % pa jih je dobro obveščenih o delovanju svojih delegatov. Seveda so to le stališča anketirancev, če pa bi ugotavljali dejansko seznanjenost o dejavnosti delegatov, bi bili rezultati najbrž še slabši. O razvitosti samoupravljanja in samoupravnih odnosov priča tudi udeležba na zborih delavcev. ' Na vseh zborih delavcev je prisotnih 60,26 % anketiranih, 31,73% delavcev obiskuje večino zborov. Na teh zborih je aktivnih kar 36,54 % vajanju vseh sklepov je obveščenih 18,59 %, neobveščenih (glede izvajanja teh sklepov) je 24,36 %, več kot polovica (57,01 %) pa je obveščenih le o nekaterih izvajanjih teh sklepov. To so odgovori, ki se nanašajo na izvajanje sklepov, verjetno so to vprašanje nekateri tudi napačno razumeli in odgovarjali o tem, kako so obveščeni o sprejemanju sklepov posameznih DPO in samoupravnih organov. S stališči drugih tozdov je seznanjenih občasno 60,90 % anketiranih, nikoli 25,96 % in redno 6,41 % anketiranih delavcev, prav toliko pa jih tudi ne ve, če so seznanjeni s stališči drugih tozdov, in zato lahko te delavci odgovorili takole: 1. vodilni delavci 142 45,51 % 2. delavci za zborih 73 23,40 % 3. delavski svet 56 17,95 % 4. sindikat 12 3,85 % 5. strokovne službe 10 3,21 % 6. ZK 9 2,88 % 7. delegati 6 1,92% Zanimivo, da so vodilni delavci v vseh tozdih na prvem mestu, razen v LO, kjer.smatrajo, da imajo največni vpliv na reševanje problemov delavci na svojih zborili. Tako je mnenje anketiranih, seveda to ni dejanski vpliv, vendar je Vprašanje, če ta v nekaterih tozdih ni celo večji. Dokler prevladuje mnenje, da so vodilni delavci tisti, ki odločajo, ne moremo govoriti o razvitem samoupravljanju. O tem govore tudi odgovori na vprašanje, ali je bil v zadnjem času sprejet kakšen sklep, ki ni v interesu delavcev. Kar 42,95 % anketiranih je odgovorilo, da o tem niso seznanjeni in se ne morejo odločiti, niso pa tega zanikali, 29,17 % jih meni, da so bili taki posamezni sklepi, 25,32 % jih meni, da ni bil noben sklep takšen, in le 8,56% jih smatra, da večina sprejetih sklepov ni v interesu delavcev. O izvajanju sklepov DPO in samoupravnih organov so anketiranci obveščeni takole. O iz- prištejemo k tistim, ki niso nikoli seznanjeni s temi stvarmi. Glasilo Pionir Na vprašanje, kako pogosto berejo glasilo Pionir, je 146 anketirancev odgovorilo, da ga berejo redno, skoraj polovica anketiranih pa ga bere občasno (154 ali 49,36 %), le štirje odstotki anketiranih pa ga sploh ne berejo in to iz različnih vzrokov (nepismenost, nerazumevanje, nepoznavanje jezika, težave z vidom ipd.). Delavci v glasilu preberejo predvsem prispevke o poslovanju podjetja (44,55 %), skoraj vse sestavke prebere 27,24 %, zanimivosti iz tozdov in DO so interesantne za 15,71 % delavcev, ostali prispevki pa zanimajo le 6,09 % anketiranih. O delu samoupravnih organov in DPO pa bere le 0,96 % delavcev, kar je glede na obseg prispevkov s tega področja res malo. Delavci so z glasilom v glavnem zadovoljni, saj v večini niso dajali predlogov za pope- stritev oziroma razširitev. Po en predlog je podalo 76 delavcev, dva predloga 25 delavcev, tri in več predlogov pa je podalo le 14 delavcev. Prav tako je opaziti premalo kritičnosti pri bralcih Pioniija, saj je po eno pripombo, česa je v glasilu preveč, dalo 47 delavcev, dve pripombi je podalo 5 delavcev, več pripomb pa ni dal noben delavec. Glasilo Pionir služi kot vir zanesljivih informacij za sodelovanje pri reševanju problemov v tozdih in DO le 21 delavcem (6,73 %). Splošna obveščenost O dogodkih v Jugoslaviji in v svetu se anketiranci informirajo v glavnem samo prek sredstev javnega obveščanja. Spremljanje javnih občil je kot dejavnost v prostem času navedlo tudi največ delavcev. Največ delavcev (94,87 %) spremlja televizijski program, 86,54 % jih posluša radio, enak odstotek jih bere časopise, le 40,38 %_ pa jih spremlja revijalni tisk. Časopise bere redno 47,12%, občasno 43,91 % in nikoli 8,97 %; revije prebira redno 17,31 %, včaasih 35,58 % in nikoli 47,12 % anketiranih. Medtem pa posluša radio 54,85 % anketirancev redno, 38,46 % občasno in le 7,69 % nikoli, televizijo spremlja redno 73,40 %, včasih 24,36 % in ne spremlja televizijskega programa le 2,24% anketiranih delavcev. Na prvem mestu zanimanja v javnih občilih je gospodarstvo (66,03 %), sledijo šport (60,25 %) in notranja ter zunanja politika (58,97 %). Potem je manjši interes za nesreče, kriminal (29,17%), zanimivosti, humor, romane (23,72 %) ter šolstvo, kulturo, znanost (13,14 %). Manj interesantne so tudi reklame in oglasi, medtem ko le 2,56 % anketiranih ne spremlja javnih občil. Splošna razgledanost anketiranih direktorja tozda oz. DSSS • predsednika DS tozda oz. DSSS predsednika 00 ZSS v tozdu oziroma DSSS glavnega direktorja DO predsednika centralnega DS DO predsednika konference 00 ZSS DO predsednika predsedstva SFRJ predsednika ZIS avtorja knjige .Smeri razvoja Te podatke je treba prav tako jemati s previdnostjo. Obstaja namreč verjetnost, da so delavci drug drugemu, ko so opravili anketo, govorili o vprašanjih, ki jih anketa zajema, in nekatere odgovore, ki terjajo imena in priimke. Zato so ti rezultati dokaj ugodni, vendar pa kljub vsemu lahko jemljemo odgovore anketiranih kot dejanske, saj so ti pojavi bili prej izjema kot pravilo. Tisti, ki prej niso vedeli za te „funkcionarje1 in individualne poslovodne organe, si tudi v tistih minutah, ki so jih imeli na razpolago pred Montažni stenski opaži Pionir „Standard” 1973'je Pionir prvič uporabil kovinske tunelske opaže po francoskem sistemu , Outi-nord‘', da bi posodobil gradnjo v tehnologiji litega betona. Vendar ta sistem zahteva določeno zasnovo objekta, ki omogoča izvlačenje takih opažnih tune- pozna % ne pozna % 287 91,99 25 8,01 154 49,56 158 50,64 178 57,05 134 42,95 227 72,76 85 27,24 103 33,01 209 66,99 83 26,60 229 73,40 260 83,33 52 16,67 140 44,87 172 55,13 184 58,97 128 41,03 anketo, verjetno niso mogli zapomniti vseh imen. Zanimivo pa je, kakšna apatija vlada glede teh nosilcev posameznih funkcij, saj jih delavci niti ne želijo poznati, vedeti zanje, če niso neposredno v stiku z njimi ali sami vključeni v samoupravne organe ali opravljajo funkcije v DPO na nivoju temeljnih organizacij oziroma DO. Ti pokazatelji govorijo o marsičem, morda tudi o razvitosti delegatskega sistema in samoupravnih odnosov. Vsekakor bo treba na tem področju napraviti še mnogo. lov, zato jih ni mogoče uporabiti povsod, čeprav so zelo dobri in praktični. V zadnjem času pa se spet pojavlja veliko objektov, pri katerih ni mogoča uporaba teh opažev in tega sistema, zato so se pokazale potrebe po uvedbi drugačnega dodatnega sistema, takega, pri katerem se stene in plošče ne betonirajo več istočasno, ampak vsaka posebej. Razvoj teh dodatnih sistemov se je v naši delovni organizaciji (in v širšem jugoslovanskem prostoru) donedavna zanemarjal, v glavnem se je delalo z improviziranimi lesenimi opaži, občasno pa so takšne opaže uvažali tudi iz Zvezne republike Nemčije. Zaradi omejitev uvoza so bile gradbene organizacije prisiljene iti v lastni razvoj opažev. Pojavilo se je več jugoslovanskih sistemov, ki pa ne nudijo zahtevane kvalitete izvajanja in je za njihovo postavitev potrebno veliko časa. Zato jejeseni 1981 prišlo do razvoja novega sistema opaženja in to v razvojnem oddelku tehnične službe DSSS SGP Pionir. Delo je bilo skupinsko, v neposredni povezavi z gradbeno operativo, inje dokaj hitro steklo, tako da je bila kmalu izdelana poskusna garnitura; ta je bila prvič preizkušena na ekstremno zahtevnem objektu glede obremenitve opaža, saj je bil ta visok kar 4 m, betoniralo pa se je z betonsko črpalko, kar je še povečalo pritisk. To je bilo pri betoniranju generatorske postaje pri domu za starejše občane v Šmihelu. Opaž se je izredno dobro obnesel, prenesel je vse obremenitve in bil deležen pohvale s strani gradbene operative. Tehnična služba je že pripravila navodila za projektiranje in gradnjo z montažnimi stenskimi opaži „Pionir — standard* , zavod za raziskovanje materiala in konstrukcij je opravil ateste in z manjšimi korekturami bo že junija stekla redna serijska proizvodnja v Mehansko kovinskem obratu, ki se je predhodno založil z ustrezno strojno opremo. Naročila za te opaže sta že podpisala gradbena sektoija Novo mesto in Zagreb, torej bo proizvodni program tekel v začetku za lastne potrebe, TKI pa že pripravlja komercialno akcijo za prodor na širše jugoslovansko tržišče. Opažni sistem „Pionir -standard** ima številne dobre lastnosti: hitra montaža in demontaža, enostavno podaljševanje opaža po vertikalni in horizontalni, prilagodljivost spreminjajočim debelinam sten, nosilnost 201064 Kp pri dvakratni vezavi, majhna teža osnovnih elementov, kar omo- goča ročni prenos (588 N/m2), enostaven transport, dolgotrajnost, visoka produktivnost; skratka celovita sistemska rešitev z vsemi dobrimi lastnostmi, ki bo lahko uspešno konkurirala drugim sistemom tako po kvaliteti izvedbe kot po ekonomičnosti uporabe, predvsem zaradi univerzalnosti, velike nosilnosti, ki omogoča betoniranje s hitrostjo 2,5 m na uro pri 20°C, ter enostavne in hitre montaže, demontaže in transporta. Sistem „Pionir — standard** predstavlja le prvo fazo. Nadaljnji razvoj boVcompIetiral ves proces opaženja, saj so v pripravi načrti za montažne elemente za opaženje plošč z opažnimi mizami, ki bodo uporabljali osnovne plošče, ter za opaže za opaženje stebrov. Vse to bo povečalo uporabnost in s tem izboljšalo možnosti za prodor in uveljavitev v širšem gradbenem prostoru tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Lešje namreč vsak dan dražji, zato bo sistem opažev „Pionir* toliko bolj dobrodošel. TELEFON Zazvoni telefon a muž će ženi: A ko mene traže, nisam kod kuće. Žena polako diže slušalicu, malo sačeka pa reče: Jako mi je žao ali moj muž je kod kuće. Šta ti je? Ijutito će muž. Zar nisi čula šta sam ti rekao? Jesam, ali nisu tebe tražili. V.R. ili® PIONIR j Dopisujte v PIONIR -pričakujemo novice in i prispevke tudi iz vaše te-j!| meljne organizacije! Fotoreportaža z gradbišč Tozda gradbene operative Metlika 1. in 2. slika Osnovna šola Zorkovac — z deli so pričeli 1. oktobra 1981, rok dograditve je 1. julij 1982. Površina objekta je 246 m2 (4 razredi, eno dvosobno stanovanje za učitelja, kuhinje, pisarna, sanitarije). Predračunska vrednost: 3,563.550,00 din, investitor OS Slava Raškaj iz Ozalja. 3. slika Stanovanjsko poslovna zgradba Kurilovac 10 Ozalj. Površina objekta obsega dva dela (stanovanjski 1.044,78 m2 in poslovni 475 m2). Investitorje sis za stanovanja in stambeno komunalne dejavnosti iz Ozalja. 4. slika Površina objekta znaša 3.000 m2, predračunska vrednost je 3,900.900 din, investitorje Novoles, tozd Tovarna kopalniške opreme Metlika. 5. slika Nova trgovina Beti v Metliki. Tekst in fotografije K AT J USA BORSAN Osnovna šola Zorkovac Premišljeno ali nepremišljeno Na prvi redni seji odbora za kadrovsko-socialne zadeve delovne organizacije (bila je 19. maja in jo je vodil novo izvoljeni predsednik Rafko Kravs) je bil sprejet sklep, da se ukine štipendijsko razmerje vsem štipendistom iz gradbene tehnične in srednje ekonomske šole, ki jih ni mogoče zaposliti zaradi pomanjkanja del, in vsem tistim, ki želijo nadaljevati študij po končani srednji šoli. Prekinitev naj bi začela veljati s 30. junijem 1982, od štipendistov pa se ne zahteva povrnitve štipendij. S štipendisti, ki želijo nadaljevati študij, bodo v primeru potreb ponovno sklenjene štipendijske pogodbe v letu 1983 ali kasneje. Prav tako se prekine štipendijsko razmerje štipendistom, ki niso izpolnili pogojev za vpis v višji letnik, to so Mirko Grahek (VTŠ Maribor), Boris Tekavec, Marjan Skubc in Lilijana Rifelj (vsi FAGG). Tako so mnogi bodoči gradbeni in ekonomski tehniki ostali brez sredstev za šolanje, nekateri bodo zaradi tega bili prisiljeni tudi predčasno končati s šolanjem pa tudi zaposlitev, ki jim je bila obljubljena štipendijsko pogodbo, je splavala po vodi. Zakaj je do tega prišlo, verjetno vsi vemo: gospodarska situacija ns sili v te ukrepe, mnogokrat lahkomiselne, kratkotrajne in zgolj administrativne narave. Vsekakor pa ta politika ne vodi daleč. Vsi namreč vemo, da bo potrebno v vseh strokah vedno več strokovno usposobljenih kadrov, in da sedanja kvalifikacijska sestava ne ustreza. To ni problem samo v Pionirju in gradbeništvu, ampak v vseh gospodarskih panogah. Zato to administrativno planiranje ne bo vodilo nikamor. Danes pač govorimo, da tega kadra ne potrebujemo, jutri ga bomo spet iskali. Ali res ne znamo načrtovati za naprej, ali bo res čez leto ali več število brezposelnih zaradi teh ukrepov naraslo in bo predstavljalo še večje breme za našo družbo? Seveda je vsako razmišljanje o tem odveč. Interesi tistih, ki se zavzemajo za tako politiko zaposlovanja in izobraževanja še zdaleč niso realni in bodo kmalu pokazali svojo slabo stran, svojo kratkoročnost. Verjetno tudi poteza Pionirja ni dovolj premišljena in je prehitra, sicer pa sredstva za izobraževanje obstajajo (in celo ostajajo), tako da le ne bi bilo treba tako hiteti in bi lahko počakali na jutrišnji dan. Kriza v gospodarstvu in v gradbeništvu verjetno ne bo trajala večno. Se je čas za razmislek Bonov ne bo več Predsedstvo republiškega sveta ZSS je odločilo, da vrednostnih (trgovinskih) bonov za nakup živil v trgovini, ki so se v mnogih organizacijah dela uveljavili kot nekakšen nadomestek regresiranja prehrane med delom, prihodnje leto ne bo več. Kot je razvidno iz „usmeritev in kriterijev za regresiranje prehrane ob delu’ , bo morala do novega leta delovna organizacija združenega dela na tak ali drugačen način poskrbeti za organizirano pre- hrano med delom. Bonov ne bo več tudi tedaj, ko zaradi narave dela in nalog posamezni delavci ne bodo delali na stalnem mestu, ampak zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ne bo mogoče vnaprej predvideti mesta in časa trajanja takega dela; organizacije bodo takim delavcem namesto bonov lahko izplačale regres za prehrano med delom v gotovini. Tako bodo lahko ravnale le še v primeru, ko imajo delavci predpisano dietno prehrano, pa takšne hrane ne bo moč zagotoviti v okviru organizirane prehrane za druge delavce. Regresiranje družbene prehrane je z izdajanjem bonov izgubilo svoj osnovni smisel, da človek z malico nadomesti porabljeno energijo. Kako bo s tem v bodoče pri Pionirju, bo pokazal čas, vsekakor novi prostori družbene prehrane v Bršlji-nu še ne nudijo celotne rešitve tega problema. Konec leta bo kmalu tu in stvari v zvezi z regresiranjem prehrane je treba reševati takoj, sicer bo prepozno. Mini anketa o novi menzi Ana Sitar: , Že 25 let delam v menzi Pionirja kot kuharica; nova menza je res dobrodošla tako nam, ki delamo v njej, kot delavcem, ki se v njej hranijo. Povečalo se je tudi število abonentov, poboljšal odnos gostov do osebja, delo pa je postalo lepše in lažje, saj je na voljo nova oprema, tako da je tudi hram boljša in raznovrstnejša. ” Stevo Kpjič: , V menzi sem že šest let in mi pomenijo novi prostori veliko pridobitev. Delam v pomivalnici z novim pomivalnim strojem, prej pa smo delali vse ročno. Sedaj je lepo in prijetno delati, čeprav delamo ves dan, ker ms je premalo, dela pa veliko. Mislim pa, da bi gostje bili lahko še bolj disciplinirani in manj malomarni, saj sta pogosto m mizah raztresena sol ali poper, m tleh pa je papir. Ponudba se bo še bolj izboljšala, predvsem sedaj, ko bo postavljen nov pult, kjer bo m voljo hladna pijača ter kava, tako da bodo prav vsi zadovoljni’ Medo Sinanović: ,,Jaz sem v menzi že 20 let in opazim zadnje čase veliko razlik Zmanjšalo se je odnašanje pribora, odnos delavcev do osebja (delam namreč kot pospravlja-lec posode in pribora z miz) pa se je bistveno izboljšal. Gostje več ne uničujejo inventarja, ne mečejo kruha, skratka nimam pripombe čez njih, seveda, če bo tako tudi v bodoče, bom več kot zadovoljen ’ Ivica Adambašič: , Malica je veliko boljša, prav tako tudi drugi obroki, boljše so tudi razmere • za jedenje, saj je menza res lepo urejena. Hrane je dovolj, je pa še vedno enovrstna, čeprav boljšega okusa. Če bo tako naprej, bom zadovoljen ” Cica Pejo: Hrana, ki so jo prej vozili iz šolskega centra, je med vožnjo izgubila m kvaliteti in bila večkrat tudi hladna. Sedaj je to veliko bolje Jem namreč vse obroke v menzi in sem za sedaj zadovoljen in če bo tako tudi v naprej, bo v redu. ” Obveščanje na papirju Na nedavnem seminarju o obveščanju na Bledu je bil velik poudarek dan tudi obveščanju iz organizacij združenega dela, čeprav niso posebej govorili o obveščanju v organizacijah združenega dela. Predstavnik republiškega sveta sindikatov Slovenije je prikazal razmere na področju obveščanja v združenem delu in nekatere spremembe, ki bodo dopolnile zakon o javnem obveščanju. Glavna novost pri tem je nov družbeni organ za vsa sredstva obveščanja v organizacijah združenega dela, to je odbor za obveščanje, ki bo načrtoval politiko obveščanja na ravni delovne organizacije in tudi nadzoroval njeno uresničevanje, štipendijsko pogodbo, je splavala po vodi. različna. Formalnih zadržkov, da bi to opravljale organizacije Zveze sidnikatov, ni, slišati pa je bilo celo mnenja, da bi to poživilo obveščanje v ozdih in vplivalo na večjo po-družbljenost glasil. Vse predlagane novosti bi morali vnesti v pravilnike o obveščanju v ozdih, saj bi tako olajšali delo organizatorjem obveščanja in zagotovili večjo odprtost virov informacij. Ne gre pozabiti tudi vloge in odgovornosti orrganizatorjev obveščanja, saj bi v vsaki organizaciji združenega dela, ki ima več kot tisoč zaposlenih, morali imeti vsaj enega poklicnega organizatorja z ustrezno višjo šolsko izobrazbo, so poudarili udeleženci seminarja na Bledu. V SGP Pionir je že imenovan odbor za obveščanje, predsednik je Cirila ZUPANČIČ iz tozda njen namestnik pa Slavko STRMEC iz tozda TKI. Sprejet je tudi pravilnik o delu odbora. Čelada ni le okras Večina organizacij združenega dela ima varstvo pri delu (tako tudi SGP Pionir) urejeno s samoupravnimi akti, s pravilniki o varstvu pri delu. Vendar ti še ne zagotavljajo upoštevanje vseh določil, saj se v praksi izvaja drugače, kot pa je zapisano v pravilniku. Zaščitna sredstva (čelade, rokavice itd.) so vse pogosto le okras na delovnem mestu, uporaba teh sredstev pa je vse prevečkrat zgolj formalnost, ko gradbišče obiščejo npr. novinar s fotoaparatom ali kdo od vodilnih delavcev, ter seveda vodja službe varstva pri delu oziroma varnostniki. Zakaj smo tako neodgovorni do sebe, saj so vsa ta varnostna sredstva, pa naj bodo še tako nerodna in zoprna, namenjena le zavarovanju naših življenj, naših teles, in določbe v pravilniku niso zgolj formalnost zaradi predpisane zakonodaje, ampak predpis, ki želi zmanjšati število nesreč pri delu in obvarovati tisto, kar nam je najdražje, — naša življenja. Z neuporabo zaščitnih sredstev pa škodimo le sebi. Ali so naša življenja res tako malo vredna, da smo do njih tako neodgovorni? 27. člen Ce delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo, ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev pri delu. Delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev, pooblaščeni vodja del odstrani z dela, dokler delavec ne uporabi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, oziroma dokler se ne ravna po predpisanih varstvenih ukrepih. Obenem je treba zoper takega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Iz zakona o varstvu pri delu Koristnost osebnih zavarovanj Niti skrajna previdnost največkrat ne zadostuje, da ne bi prišlo do raznih nesreč tako doma kot na delovnem mestu, na potovanju, izletu, dopustu in drugod. Posledice so za udele- Kdo se boji kvalificiranega kadra? Vsi štipendisti SGP Pionir, ki letos končujejo zadnji letnik šolanja na srednjih šolah, bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmeije kot pripravniki za določen čas. Teh bo letos 46, vendar ne bodo vsi razporejeni na ustrezna delovna mesta, tako jih bo 18 ostalo brez ustrezne zaposlitve in bodo opravljali pripravniško dobo v neposredni proizvodnji, za stalno pa bodo sprejeti le, če se bodo pokazale potrebe po tozdih. Stališče tozdov, da ne zaposlijo diplomiranih gradbenih inženirjev in gradbenih inženirjev, je zgrešeno, saj kvalifikacijska struktura v tozdih gradbene operative in tozdu TKI ne ustreza, za zahtevna opravila in naloge je znatno premalo visoko kvalificiranega delovnega kadra, kar se prav gotovo odraža na kvaliteti in kvantiteti dela. žence in njihove svojce zelo hude, pogostokrat tudi tragične. Posledice teh nesreč oz. nezgod lahko omilimo, v gmotnem smislu seveda le s sklenitvijo osebnega zavarovanja. Katera so osebna zavarovanja? Sem spadajo vsa nezgodna in življenjska zavarovanja Nezgodno se zavarujejo vse osebe, stare do 75 let, ki imajo s tem pokrite naslednje rizike: naravno smrt, trajno izgubo splošne delovne sposobnosti (invalidnost), stroške zdravljenja, prehodno nezmožnost za delo (dnevna odškodnina) in pri nekaterih zavarovanjih tudi smrt zaradi bolezni. S sklenitvijo takega zavarovanja se zavarovanec obveže združevati razmeroma nizko premijo, zavarovalna skupnost pa mora izplačati odškodnino do višine, kije določena v pogodbi (polici). Življenjsko se zavarujejo vse zdrave osebe v starosti od 14 do 65 let in tudi tiste, ki imajo določene bolezni, toda slednjee po posebnih pogojih. Navadno je življenjskemu zavarovanju pridruženo še dodatno nezgodno zavarovanje, tako da je vsak, ki se odloči za to zavarovanje, zavarovan za doživetje. To pomeni, da se mu po poteku dogovorjene zavarovalne dobe, ta pa je lahko 5, 7, 10 ali 12 let, izplača po pogodbi določena zavarovalna vsota, povečana za pripadajoče obresti. Nadalje je zavarovanec zavarovan za primer naravne smrti, nezgodne smrti ter delne in polne invalidnosti. V primeru nezgodne smrti zavarovanca dobi upravičenec izplačano zavarovalno vSoto za nezgodno smrt in za doživetje skupaj. Brez doplačila dodatne premije imajo življenjsko zavarovane osebe zavarovane za primer smrti vse svoje otroke od 1 meseca do 14. leta starosti, in sicer v višini 10 odst. zrednosti osnovnega zavarovanja. Življenjsko zavarovanje ima posebnost, ki je druga zavarovanja nimajo. Poleg tega, da ima vsak zavarovanec krite vse prej omenjene nevarnosti, je pri tem zavarovanju plačana premija povratna, se pravi, da se po dogovorjeni zavarovalni dobi vrne zavarovancu. Res je, da realna vrednost te premije med trajanjem zavarovanja pada, toda res je tudi, da zavarovalna skupnost skrbi, da dobi zavarovanec ob poteku zavarovanja izplačane čim višje presežke (obresti), ki se ustvarijo iz dela neporabljenih sredstev življenjskih zavarovanj. Življenjska zavarovanja so zato zanimiva in privlačna tako zaradi zavarovalnega kot tudi ekonomskega stališča; so posebna oblika varčevanja dinarskih sredstev, za katera jamči država. Kot posebnost naj omenimo še, da se tako pri nezgodnih kot pri življenjskih zavarovanjih odškodnine lahko seštevajo, se pravi, da se za en škodni dogodek, če ima zavarovanec več ustreznih zavarovanj, lahko izplačajo odškodnine po vseh pogodbah — policah hkrati. Osebna zavarovanja so namenjena vsem tistim, ki mislijo na bodočnost, ki žele preprečiti, da bi njim in njihovim svojcem nepredvideni dogodek onemogočil doseči tiste cilje, ki so sijih v življenju zastavili. Vse vrste osebnih in nezgodnih zavarovanj lahko sklepate: — na sedežu Dolenjske območne skupnosti — na predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem, — in pri naših terenskih delavcih (zastopnikih). ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO Splošna ljudska obramba Da bi se naša samoupravna socialistična družba ubranila pred katerimkoli sovražnikom, ohranila celovitost državnega ozemlja, neodvisnost, suverenost in si zagotovila svoboden ter neodvisen razvoj, se mora pripravljati in pripraviti na splošno ljudsko obrambo. Osnovna moč splošne ljudske obrambe so združeni delovni ljudje in občani. Ti proizvajajo in upravljajo družbene dobrine in se tudi organizirajo in pripravljajo za obrambo svobode, neodvisnosti in samoupravnega socialističnega reda pred morebitnim sovražnikom. Splošna ljudska obramba se je razvila že v NOB, potrdila pa jo je praksa in je pokazala, da je uspešna. Za uresničevanje SLO v praksi se je morala družba ustrezno pripraviti. Vse prebivalstvo, vse materialne in druge dobrine so bile vključene v enoten obrambni sistem. Takšen sistem omogoča, da se naša država tudi v najtežjem vojnem položaju lahko upre vsakemu sovražniku, napadalcu. Naši narodi in narodnosti so odločeni in pripravljeni, da se odločno in do konca z vsemi sredstvi borijo za svobodo in neodvisnost. Boj zoper napadalca bi bil pravičen, ker bi bil to boj za svobodo, neodvisnost in pridobitve NOB. Naša država nikoli ne bo začela nepravične vojne, osvajalne vojne, saj splošna ljudska obramba pomeni samo boj v pravični vojni. SLO je svojevrsten sistem družbene obrambne organizacije, ki temelji na splošni oborožitvi in aktivnem sodelovanju ljudstva ter na vključevanju vseh materialnih dobrin države v pripravah za obrambo. V tej organizaciji je vsak občan hkrati tudi vojak in vsak vojak občan. SLO je način obrambne vojne, ki ima velike prednosti pred vsemi drugimi oblikami obrambe. Prednosti so v tem,p da lahko branilec iz oboroženega ljudstva organizira mnogo več borcev, kakor napadalec, in sicer na vsem ozemlju. V primeru vojne bi napadalčeva moč postopoma dobila in izgubila premoč, medtem ko bi splošna ljudska obramba nenehno naraščala. Napadalec bi bil s podaljševanjem vojne v čedalje slabšem položaju, zato nasprotnik ne bi Naša ekipa po vrnitvi s festivala dela (foto Borsan) mogel nikoli dobiti velike, dokončne bitke, ker bi povsod in na vsakem koraku in v vsakem času zadeval na oborožen odpor. Za orožje bi zagrabilo vse ljudstvo in vsililo napadalcu dolgo, izčrpajočo vojno. Ta bi sovražniku zadala nenehne izgube vojaštva, vojnega materiala in orožja, ljudstvo pa bi se bojevalo do popolne zmage. Glavno breme oboroženega boja bi v vojni nosile enote oboroženih sil (JLA in TO), naši ljudje in občani pa bi se borili proti napadalcu z raznimi oblikami neoboroženega odpora. V neoboroženem odporu odrekamo namreč vsakršno poslušnost in sodelovanje z napadalcem, uničujemo in zažigamo mu material, orožje, hrano in druge bojne in življenjske potrebščine. Hkrati organiziramo proizvodnjo za naše oborožene sile in ljudstvo, oskrbujemo ranjence, bolnike, starčke, otroke in druge. Odporniške sile bi neprestano ovirale preskrbo, sovražnikove premike in povzročale negotovost. V takih primerih bi imele naše sile priložnost, da si priborijo premoč v številu borcev in v bojni tehniki. Premoč v bojni tehniki je tedaj, ko jo napadalec ne more več uporabljati zaradi poškodb samih vozil, cest in podobno. V takih okoliščinah bi se moral sovražnik boriti z enakim orožjem, enako tehniko, kakor mi, le da bi imeli mi več borcev, boljšo bojno moralo, širšo pomoč ljudstva, poznali bi teren in vse ostalo, kar bi omogočalo zmago. Te oblike boja in izkušnje NOB nam pričajo, da je enotno ljudstvo nepremagljivo. Bratstvo in enotnost naših narodov, ki je bilo skovano med NOB, je prav tako pomemben dejavnik za uspeh SLO. Naša država si je s svojo miroljubno politiko pridobila v svetu velik ugled in številne prijatelje, zaradi tega bi v primeru sovražnega napada vse napredne države in narodi pomagali našemu pravičnemu boju in obsojali sovražnika. Naši narodi ne bi bili osamljeni, sami pa se moramo pripravljati in delati po Titovih besedah: „Delajmo, kot da bo sto let mir, pripravljajmo pa se, kot da se bo jutri začela vojna. ‘ JR. I ret je mesto na festivalu dela 15. festival dela mladine Jugoslavije je potekal od 14. do 16. maja na Reki pod pokroviteljstvom ZSMJ in ZSJ. Sodelovalo je 132 mestnih reprezentanc iz vse Jugoslavije, pomerile so se v 33 strokah. Ekipo Novega mesta je zastopalo tudi šest učencev iz naše DO, ki so nastopili med gradbeniki. . Pionirjevo ekipo so sestav-Tjali: Ivan Ivasič in Zlatko Dre-tar (oba železokrivca), Vinko, Maeški in Milutin Popovič (tesarja), Andrej Ambrožič in Vid Borse (zidarja), vodil pa jih, je tov. Hosta, njihov inštruktor in mentor, ki pa je sodeloval tudi v • strokovno-tehnični tok-movalni komisiji. Pionirjevi učenci so bili malo slabše uvrščeni kot preteklo leto, vendar je treba povedati, da je bila konkurenca zelo močna, sama organizacija tekmovanj pa dokaj slabo pripravljena. Skupni zmagovalec je postala reprezentanca Ljubljane, Pionir- jevi železokrivci so dosegli 8. mesto, zidarji 7. in tesarji 3. mesto, za kar jim seveda iskreno čestitamo. Ob vrnitvi z Reke smo jih za-, prosili za nekaj vtisov in takole so povedali: Vinko Maeški: „Tekmoval sem kot pomočnik in sem zelo zadovoljen z doseženim tretjim mestom." Milutin Popovič: „V hudi konkurenci sem osvojil tretje mesto, bil sem dokaj hiter, izdelek pa mnogo kvalitetnejši od ostalih, zato sem vsekakor več kot zadovoljen." Ivan Ivasič: ..Zadovoljen sem z rezultatom, čeprav je bilo orodje zelo slabo, sicer pa je šlo v redu." Zlatko Dretar: „To je moje že tretje tekmovanje na teh srečanjih, vendar je bila organizacija tega daleč najslabša." 'Andrej Ambrožič: „Bilo je v redu. le organizacija je bila bolj slaba." Vid Borse: „Neprimeren teren, slaba organizacija, sicer pa je srečanje uspelo v tem, da smo se spoznali z mladinci iz vse Jugoslavije." Alojz Hosta: „Z doseženimi rezultati sem zadovoljen, če-prdv smo bili lani boljši, vsekakor pa so k slabšemu uspehu prispevali tudi prepozno prispeli predpisi z občinske konference ZSMS Novo mesto pa slaba organizacija tekmovanj in bivanja." Naša ekipa na XV. festivalu dela mladine Jugoslavije (foto Borsan) Z'N N. ŠPORTNO SREČANJE UČENČEV V nedeljo, 30. maja, se je okoli sto učencev Pionirja zbralo na 2. športnem srečanju učencev SGP Pionir, ki tako postaja že tradicionalno. Tekmovanje je vzorno pripravil krški sektor, potekalo pa je v prostorih samskega doma na Resi. Otvoritvene svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Pionirja. Vlasta Tomazin, vodja izobraževalnega središča, je pozdravila udeležence (1), glavni direktor Slavko Guštin pa je srečanje otvoril (2). Učenci iz Novega mesta so pripravili tudi bogat kulturni program (3), nato pa so se vsi udeleženci tega srečanja skupaj z glavnim direktorjem postavili pred objektiv fotografskega aparata (4). Učenci so tekmovali v šahu (5), streljanju (6), malem nogometu (7) in krosu (8). Tekmovanje v namiznem tenisu zaradi časovne stiske ni bilo izvedeno. Na koncu sta ekipi Ljubljane in Novega mesta dosegli enako število točk, tako da je skupnega zmagovalca določil izid dvoboja v namiznem tenisu (9). Prehodni pokal (10) je tako osvojila ekipa Novega mesta (13 točk), druga je bila ekipa Ljubljane (13), tretja ekipa Zagreba (9 ), poslednje mesto pa so zasedli domačini s petimi točkami. Tekst in fotografije GORAN ROVAN V___________________________y 'J*- NAŠE ODBOJKARICE PRVE NA ŠIG 82 Danes objavljamo del rezultatov s ŠIG 1982, kajti niso prispeli še bilteni organizatorjev posameznih panog. ODBOJKA (ženske 1. mesto; moški 5 do 10. mesto) NAMIZNI TENIS ženske 6. mesto, moški 6. mesto), ŠAH (moški 4. mesto), KEGLJANJE (ženske 9. mesto moški 10. mesto), STRELJANJE (ženske 1. mesto, moški 8. mesto), NOGOMET (IZOLIRKA: PIONIR 1:3, SALONIT: PIONIR 4:2) KB. Vdik uspeh ženske odbojkarske ekipe na ŠIG 82 v No Gone'. Cepijo: Zdenka Rajer, Pavla Tojagič, Mojca Hočeva gojijo: Bilja šepetave Irena Gostiša.. Andreja Udovč KSSSj,Zvonka Babniki"Davor R»"^' /—— \ Promišljeno ili nepromišljeno Na prvoj redovnoj sjednici odbora za kadrovsko socijalna pitanja radne organizacije, koja je bila 19. svibnja (maja) i koju je vodio novoizabrani predsjednik Rafko Krevs, bio je usvojen zaključak da se Štipendijski odnos ukine svim stip en-distima građevinske tehničke škole i ekonomske srednje škole, koje je nemoguće zaposliti zbog pomanjkanja radova, a i svima onima koji žele nastaviti studij poslije završene srenje škole. Prekid bi trebao postati važeći od 30. 6. 1982, a od stipendista se ne zahtijeva vraćanje stipendija. Sa stipendistima koji žele nastaviti studij, ponovo će, u slučaju potreba, hiti zaključeni ugovori o stipendiranju u 1983 godini ili kasnije. Isto tako prekida se štipendijski odnos sa stipendistima koji nisu ispunili uvjete za slijedeću godinu i to: Mirko Grahek (VTŠ Maribor), Boris Tckavec, Marjan S kube i Lilijana Rifelj (svi FAGG). Tako su mnogi budući građevinski i ekonomski tehničari ostali bez sredstava za školovanje, neki će zbog toga biti prisiljeni prije vremena napustiti školovanje, a i zaposlenje koje im je ugovorom o stipendiranju bilo obećano, propalo je. Zašto je do toga došlo vjerojatno znamo svi: sadašnja privredna situacija nas prisiljava na te mjere, često puta lakomislene, kratkotrajne i isključivo administrativne prirode. Svakako ta politika ne vodi daleko. Naime, svi znamo da će stalno u svim strukama biti potrebno sve više stručno osposobljenih kadrova i da sadašnji kvalifikacioni sastav ne odgovora. To nije samo problem u Pioniru i građevinarstvu, već u svim privrednim granama. Zato takvo administrativno planiranje neće odvesti nikamo. Danas govorimo kako nam taj kadar nije potreban, a sutra ćemo ga opet tražiti. Zar zbilja ne znamo planirati unaprijed, zar će zbilja za godinu ili više broj nezaposlenih zbog ovih mjera narasti i predstavljati još veće breme za naše društvo? Naravno, svako razmišljanje o tome je suvišno. Interesi onih koji se zauzimaju za takvu politiku zapošljavanja, obrazovanja ni iz daleka nisu realni i uskoro će pokazati svoju slabu stranu, svoju kratkoročnost. Vjerojatno ni potez Pionira nije dovoljno promišljen i prebrz je, inače sredstva za obrazovanje postoje i čak ostaju, tako da ipak ne bi trebalo tako žuriti i mogli bi pričekati slijedeći dan. Kriza u privredi i građevinarstvu vjerojatno neće vječno trajati. Još ima vremena za razmišljanje. V______________________-__________________________S nedavno se je zanemarivao u našoj radnoj organizaciji, kao i na širem području Jugoslavije i uglavnom se radilo sa improviziranim drvenim oplatama, a povremeno su takve oplate uvozili iz Savezne republike Njemačke. Zbog ograničenja uvoza došlo je do problema kod postavljanja oplata na zidove, jer uvoz tih oplata više nije bio moguć, te su zato građevinske organizacije bile prisiljene ići u vlastiti razvoj. Pojavilo se više jugoslavenskih sistema, koji ne nude zahtijevani kvalitet izvođenja i za njihovo postavljanje je potrebno mnogo vremena. Zato se je jeseni 1981 godine počelo s razvojem novog sistema oplata u razvojnom odjelu tehničke službe RZZS SGP „Pionir". Rad je tematski bio u neposrednoj povezanosti sa građevinskom operativom i dosta se brzo odvijalo, tako da je uskoro bila napravljena pokusna garnitura, koja je prvi put bila isprobana na ekstremno teškom objektu obzirom na opterećenje oplate, jer je bio visok čak 4 m, a betoniralo se s betonskom crpkom što je još više povećalo pritisak. To je bilo kod betoni- Montažne zidne oplate Pionir „Standard” 1973 godine Pionir je prvi put upotrijebio metalne tunelske oplate po francuskom sistemu ,,Outinord“, da bi osuvremenio gradnju u tehnologiji lje-vanog betona. Ali taj sistem zahtijeva određenu zamisao objekta, koja omogućava izvlačenje tih tunelskih oplata, tako da se svugdje ne mogu upotrebljavati, premda su jako dobri i praktični. U poslednje se vrijeme opet pojavljuje mnogo objekata kod kojih nije moguća upotreba tih oplata i tog sistema, zato su se pojavile potrebe za uvođenjem drugod dodatnog sistema, kod kojeg se zidovi i ploče više ne betoniraju istovremeno, već svako posebno. Razvoj tih dodatnih sistema do ranja generatorske stanice uz starački dom u Šmihelu. Oplata se pokazala kao izuzetno dobra, podnijela je sva opterećenja i zaslužila pohvalu od građevinske operative. Tehnička služba je već pripremila upute za projektiranje i gradnju montažnim zidnim oplatama Pionir — „Standard", Zavod za istraživanje materijala i konstrukcija obavio je ateste i uz manje korekture već će u junu (lipnju) početi redovna serijska proizvodnja u Mehaničko kovinarskom pogonu, koji se je već ranije opremio odgovarajućom strojarskom opremom. Narudžbe za te oplate već su potpisali građevinski sektor Novo mesto i Zagreb, dakle u početku će se proizvodni program odvijati za vlastite potrebe. a TKI već priprema komercijalnu akciju za prodor na šire jugoslavensko tržište. Sistem oplata Pionir „Standard" ima brojne dobre karakteristike kao što su brza montaža i demontaža, jednostavno produživanje oplate po vertikali i horizontali, prilagodljivost pratećim debljinama zidova, nosivost 201064 Kp kod dvostrukog vezivanja, mala težina osnovnih elemenata, koja omogućava ručni prenos (588 N/m2), jednostavan transport, dugotrajnost, visoka produktivnost, ukratko cjelovito sistemsko rješenje sa svim dobrim karakteristikama koje će moći uspješno konkurirati ostalim sistemima kao po kvaliteti izvedbe tako i po ekonomičnosti upotrebe, prije svega zbor univerzalnosti upotrebe, velike nosivosti, koja omogućava betoniranje brzinom 2,5 m na sat na 20 C, te jednostavnu i brzu montažu i demontažu i transport. Ovaj sistem Pionir — „Standard" predstavlja samo prvu fazu. Daljnji će razvoj kompletirati sve procese postavljanja oplata, jer su već u pripremi načrti za montažne elemente za oblaganje ploča za oplatnim stolovima, koji će upotrebljavati osnovne ploče i oplate za oblaganje stupova. Ukratko, sve će ovo povećati upotrebljivost i time poboljšati mogućnosti za prodor i plasiranje na širem području građevinarstva kako u Sloveniji, tako i u Jugoslaviji. Naime, drvo je svakog dana skuplje, te će zato sistem oplata Pionir utoliko više biti dobrodošao. Obaveštavanje na papiru Na nedavnom seminaru o obavještavanju na Bledu dat je veliki naglasak obavještavanju iz organizacija udruženog rada, iako nisu posebno govorili o obavještavanju u organizacijama udruženog rada. Predstavnik republičkog vijeća sindikata Slovenije prikazao je odnose na području obavještavanja u udruženom radu i neke izmjene, koje će dopuniti zakon o javnom obavještavanju. Glavna novina je nov društveni organ za sva sredstva obavještavanja u organizacijama udruženog rada, tj. odbor za obavještavanje, koji će planirati politiku obavještavanja na nivou radne organizacije, a također i nadzirati njeno ostvarivanje. O tome, tko bi trebao izdavati glasilo u OUR mišljenja su bila različita. Nema formalnih zapreka da bi to obavljale organizacije saveza sindikata, a mogla su se čuti i mišljenja da bi to osvježilo obavještavanja u OUR i utjecalo na veće po-društvljavanje glasila. Sve predložene novine trebalo bi unijeti u pravilnike o obavještavanju u OUR, jer bi tako olakšali rad organizatorima obavještavanja i osigurali veću otvorenost izvora informacija. Ne treba zaboraviti ni ulogu i odgovornost organizatora obavještavanja, jer bi u svakoj organizaciji, koja ima više od tisuću zaposlenih, morali imati bar jednog profesionalnog organizatora s najmanje odgovarajućom višom stručnom naobrazbom, kako su naglasili učesnici seminara na Bledu. U SGP „Pionir" već je imenovan odbor za obavještavanje, predsednik je Cirila ZUPANČIČ iz OOUR LO, a namjestnik Slavko STRMEC iz OOUR TKI. Usvojen je i Pravilnik o radu odbora. Anketiranje o obavještenosti radnika U razdoblju od 15. do 26. ožujka (marta) ove godine u pet OOUR-a i u RZZS odvijalo se anketiranje o efikasnosti sistema informiranja u SGP „Pio-nir“, odnosno o samoj informiranosti radnika. Anketom je bilo obuhvaćeno 312 radnika i to: ----- OOUR građevinski sektor Krško OOUR građevinski sektor Ljubljana Radna zajednica zajedničkih službi OOUR MKO OOUR Tvornica građevinskih elemenata OOUR Drvni pogon Anketa je bila anonimna, neposredno sa svakim radnikom, a --------- obavili suje Katjuša Borsan, Nikola Vujanovič, Nevenka Stankovič i Goran Rovan. Uzorak je obuhvatio 6,78 % Pionirovih radnika i zato rezultate ankete, uprkos relativnoj skromnosti uzorka, možemo uopćiti na cijelu radnu organizaciju. Kao što se kaže, da ne treba popiti cijelu šalicu kave, da bi shvatili da je gorka, to važi i za proučavanje mišljenja radnika, te je dovoljno da obuhvatimo samo jedan dio da bi dobili neku prilično realnu sliku, te zato ove podatke možemo uopćiti za cjelokupno poduzeće. Ispitivanjem je bio obuhvaćen 261 muškarac i 51 žena, o; njih 196 Slovenaca, 45 Muslimana, 30 Hrvata, 24 Srbina i 17 pripadnika ostalih narodnosti, odnosno neopredjeljenih. Također je zanimljiv starosni sastav anketiranih: do 30 godina bilo je 146, od 31 do 40 godina 91, od 41 do 50 godina 60 i iznad 50 godina 25 radnika. 37 radnika je do dvije godine u Pioniru, 88 ih je od dvije do pet godina, 85 od šest do deset, 65 od jedanaest do dvadeset, a 37 radnika je u Pioniru više od dvadeset godina. Sto radnika ima nepotpunu osnovnu školu, 51 ima svršenu osmoljetku, 98 radnika ima dvogodišnju ili trogodišnju srednju školu, 42 je maturiralo na četvorogodišnjoj srednjoj školi, a 10 odnosno 11 ima višu ili visoku školu. Po priznatoj kvalifikaciji sastav uzorka je slijedeći: 13 nekvalificiranih, 40 polukvalificiranih, 16 priučenih, 94 kvalificiranih, 50 visokokvalificiranih, 18 poslovođa, 17 ima priznatu nedovršenu srednju školu, 39 ima priznatu srednju naobrazbu, 12 s višom i 13 sa 87 63 54 65 38 25 312 priznatom visokom naobrazbom. Ovi podaci se ne slažu sa stvarno priznatom kvalifikaci-j om, jer mnogi radnici nisu znali kakva im je kvalifikacija priznata, a također sve nismo ni provjeravali. Dakle ove podatke o anketiranima treba uzeti s rezervom, kao i podatke o vrsti radnih zadataka, jer 16 anketiranih nije znalo kakve poslove obavlja, dok 29 obavlja vodeća i rukovodeće poslove, a 267 izvršne. 81 anketirani radnik je član samoupravnih organa na nivou OOUR ili RO, u sindikatu su 303 radnika od toga 15 s funkcijom, 34 su članovi SK(9 s funkcijom) a 60 su članovi SSOS (5 s funkcijom). Upitnik je obuhvatao 50 pitanja i mehanički je bio obrađen u centru za automatsku obradu podataka. Program za obradu napravio je Peter Selak i napravio ga na računaru 1MB 370/115. Izvor i kvalitet informacija i zadovoljstvo njima Na pitanje gdje dobijaju sigurne informacije za suradnju kod rješavanja problema u OOUR odnosno RO, anketirani radnisi su ovako odgovorili: Zanimljivo je da kao izvor sigurnih informacija preovlada-va oglasna ploča, ali taj podatak nije sasvim općenit. Jer, ukoliko pogledamo pregled po pojedinim OOUR-ima, možemo opaziti da se najviše radnika informira preko oglasne ploče uglavnom u građevinskoj operativi. Tu je također bilo obuhvaćeno najviše anketiranih, jer su ipak oni najviše zastupljeni i skoro polovina anketiranih je iz građevinskih sektora Krško i Ljubljane. Dakle, oglasna ploča je preovladavajući izvor informacija prije svega u operativi, a ne i u pogonima i zajednički službama. U MKO je zbor radnika na prvom mjestu, u LO oglasna ploča zajedno sa sastancima, a jako su zastupljeni i drugovi sa posla. U TOGRELU isto tako kao izvor sigurnih informacija preovladava zbor radnika ispred drugova na poslu i oglasne ploče. Bitno drukčije je u RZZS, gdje se preko oglasne ploče ne informira nitko od anketiranih. Preovladavajući izvor informacija su zbor radnika i drugovi na poslu, a mnogo njih s e informira i preko posredovanih zaključaka i ostalih delegatskih gradiva. Zanimljiv je također podatak da 15 anketiranih (4,81%) misli da niotkuda ne dobija sigurne informacije. O tome, kako te informacije zadovolja- vaju potreba anketiranih, odgovori su slijedeći. Većina je odgovorila da ih te informacije samo djelimično zadovoljavaju (207 ili 66,35 %), njima je u cijelosti zadovoljno 72 radnika ili 23,08%, a upoće nisu dovoljni 22 radnika ili 7,05%. Dakle, 1. na oglasnoj ploči 82 26,28 % 2. na zborovima radnika 58 18,59 % 3. od drugova na poslu 56 17,95% 4. na sastancima 54 17,31 % 5. iz glasila „Pionir" 21 6,73 % 6. iz delegatskog gradiva, zaključaka i si. 15 4,81 % 7. iz sredstava javnog informiranja 9 2,88 % anketirani se ne zadovoljavaju ponuđenim informacijama i trebali bi ih informirati više i prije svega kvalitetnije, što se vidi iz odgovora o kvaliteti informacija koje dobijaju. 66,99 % anketiranih misli, da su informacije koje dobijaju, razumljive, 23,40% da su dosta obimne, 22,76 % da su stručne, 17,31 % da su točne, a 13,46 % da su kritične. Dakle, ako rezimiramo, informacije bi morale biti kritičnije, točnije i vjerojatno manje stručne i obimne, da bi svima mogle biti razumljive i da bi postigle svoj cilj. Razvijenost samoupravljanja Obaveštavanje je jedan od bitnih uvjeta uspješnog samoupravljanja. Zato je dosta pitanja u anketi bilo posvećeno obavještavanju. Kao glavni izvor informacija za samoupravno odlučivanje radnici su naveli sastanke (samoupravnih organa, DPO i samoupravnih informativnih grupa). Na njima „upute" za kasnije odlučivanje dobije 126 radnika ili 40,38%. Zatim slijede drugi izvori informacija sa 21,79%, po vlastitom iskustvu odlučuje 16,67% radnika, samo 12,50 % anketiranih takve informacije dobija od članova delegacija odnosno delegata. Možemo opet dati podatak za razmišljanje, 27 radnika ili 8,65 % anketiranih nigdje ne dobija informacije za samoupravno odlučivanje. Možda je ovaj podatak pretjeran, ali radnici misle da su one informacije koje dobijaju u vezi odlučivanja samo formalne, nerazumljive, samo direktive ili takve informacije uopće ne dobijaju. O razvijenosti delegatskog sistema i delegatskih odnosa također govore odgovori o poznavanju delegata. Sve svoje delegate poznaje 17,62 % anketiranih, većinu delegata poznaje 34,62 %, a neke 33,65 %, dok 14,10% ne poznaje nijednog. Delegati ne poznaju svoje delegate koje su sami izabrali, jer su oni premalo povezani sa njima. Jer, o radu delegata je 48,08 % nešto čulo, 28,21 % misli da uopće nisu obavješteni o radu delegata, a 21.47 % ima dobro obavještenih o djelovanju svojih delegata. Naravno to su samo stajališta anketiranih, a kad bi utvrđivali stvarnu obavještenost o djelatnosti delegata rezultati bi bili još slabiji. O razvijenosti samoupravljanja i samoupravnih odnosa svjedoči i učešće na zborovima radnika. Na svim zborovima radnika prisutno je 60,26 % anketiranih, a 31,73 % radnika posjećuje većinu zborova. Na tim zbo- (Nadaljevanje na 12. str.) (Nadaljevanje zli. str.) rovima aktivno je čak 36,54% anketiranih i obično daju primjedbe, prijedloge i si. Jaka aktivnost mogla se prije svega opaziti kod radnika na gradilištima (OOUR Ljubljana i Krško) te u drvnom pogonu. Radnici u RZZS su najmanje aktivni. Ukupno 181 anketirani nije bilo aktivno na zborovima radnika (58,01%), a 5,45% uopće nije učestvovalo na zborovima radnika. Utjecaj na rješavanje problema i obavještenost o radu DPO, samoupravnih organa i drugih OOUR Na pitanje, tko ima najveći utjecaj na rješavanje problema u OOUR odnosno RO. radnici su odgovorili ovako: 1. rukovodeći radnici 142 2. radnici na zborovima 73 3. radnički savjet 56 4. sindikat 12 5. stručne službe 10 6. savez komunista 9 7. delegati 6 Zanimljivo je da su u svim OOUR-ima rukovodeći radnici na prvom mjestu, osim u LO gdje smatraju da radnici na zborovima radnika imaju najveći utjecaj na rješavanje problema. Takvo je mišljenje radnika, naravno to nije stvarni utjecaj, ali je pitanje, nije li on u nekim OOUR-ima čak veći. Dok pre-ovladava mišljenje da su rukovodeći radnici oni, koji odlučuju, ne možemo govoriti o razvijenom samoupravljanju. 0 tome govore i odgovori na pitanje, je li posljednje vrijeme bio usvojen neki zaključak, koji nije u interesu radnika. Čak 42,95 % anketiranih odgovorilo je da s time nisu upoznati i ne mogu se odlučiti, ali to nisu zanijekali, 29,17 % misli da su neki zaključci bili takvi, 25,32 % da nije postojao ni jedan takav zaključak i samo 8,56 % smatra kako većina usvojenih zaključaka nije bila u interesu radnika. Ovako su obavješteni radnici o izvođenju zaključaka DPO i samoupravnih organa. 0 izvođenju svih zaključaka obavješteno je 18,59%, neobavještenih obzirom na izvođenje tih zaključaka 24,36 %, a više od polovine (57,01 %) obavješteno je samo o nekim izvođenjim tih zaključaka. Ovo su odgovori koji se odnose na izvođenje zaključaka, vjerojatno su ovo pitanje neki pogrešno razumjeli i odgovarali o tome, kako su obavješteni o usvajanju zaključaka pojedinih DPO i samoupravnih organa. Sa stajalištima drugih OOUR povremeno je obavješteno 60,90 % anketiranih, nikada 25,96%, a redovito 6,41% anketiranih radnika, a isto toliko ih ne zna da li su upoznati sa stajalištima drugih OOUR i zato ih možemo pribrojiti onima koji nikada nisu upoznati sa tim stvarima. Glasilo „PIONIR" Na pitanje kako često čita glasilo ,,Pionir“ 146 anketiranih je odgovorilo da ga redovno čita, skoro polovina anketiranih čita ga povremeno (154 ili 49,36%), a samo četiri posto ga uopće ne čita i to zbog različitih uzroka (nepismenost, nerazumijevanje, nepoznavanje jezika, teškoće s vidom i si.). Radnici uglavnom u glasilu čitaju o poslovanju poduzeća (44,55 %), skoro sve sastave pročita 27,24%, zanimljivosti iz OOUR-a i RO interesantne su za 15,71 % radnika, a ostali prilozi zanimaju samo 6,09 % anketiranih. O radu samoupravnih organa i DPO čita samo 0,96 % radnika, što je zbilja malo obzirom na obim priloga s tog područja. Radnici su uglavnom zadovoljni glasilom, jer u većini nisu davali prijedloge za raznolikost odnosno proširenje. Po jedan prijedlog dalo je 76 radnika, dva prijedloga 25 radnika, a tri i više prijedloga dalo je samo 14 radnika. Isto tako se može opaziti premalo kritičnosti kod čitatelja „PIONIRA", jer je po jednu primjedbu, čega u glasilu ima previše dalo 47 radnika, dvije primjedbe je dalo 5 radnika, a više primjedbi nije dao niti jedan radnik. Glasilo Pionir služi kao izvor sigurnih informacija za suradnju kod rješavanja problema u OOUR i RO samo 21 radnika (6,73 %). Opća obavještenost O događajima u Jugoslaviji i u svijetu anketirani se informiraju uglavnom samo preko sredstava javnog informiranja. Praćenje javnih sredstava informiranja, najveći broj radnika je naveo kao djelatnost u slobodno vrijeme. Najviše radnika 94,87 % prati televizijski program, 86,54 % sluša radio — isti procenat čita časopise, a samo 40,38 % prati revijalni tisak. Redovno čita časopise 47,12 %, povremeno 43,91 % a nikada 8,97 %; revije redovno čita 17,31%, ponekod 35,58 %, a nikada 47,12% anketiranih. Radio sluša 54,85 % redovno, povremeno 38,46 % i nikada samo 7,69 %, a televiziju redovno prati 73,40%, ponekad 24,36 %, a televizijski program ne prati samo 2,24 % anketiranih radnika. Na prvom mjestu interesova-nja u sredstvima javnog informiranja je privreda (66,03 %), slijede sport (60,25 %) i unutarnja i vanjska politika (58,97 %). Zatim je manji interes za nesreće, kriminal (29,17%), zanimljivosti, humor, romane ( 23,72 %), te školstvo, kulturu, znanost (13,14%). Manje interesantne su također reklame i oglasi, dok samo 2,56 % anketiranih ne prati sredstva javnog informiranja. Opća informiranost anketiranih direktor OOUR odn. RZZS predsjednik RS OOUR odn. RZZS predsjednik OO SSS u OOUR, RZZS glavnog direktora RO predsjednika centr. RS RO predsjednik konferencije 00 SSS RO predsjednik predsjedništva SFRJ predsjednik SIV autora knjige „Smjerovi razvoja Ove podatke isto tako treba uzimati pažljivo. Postoji, naime, vjerojatnost da su radnici jedan drugome, poslije obavljenog anketiranja, g ovorili o pitanjima, koje obahvata anketa i neke odgovore koji zahtijevaju imena i prezimena. Zato su ovi rezultati dosta povoljni, ali uprkos svemu odgovore anketiranih možemo uzeti kao stvar- ne, jer su te pojave ranije bile prije izuzetak nego pravilo. Oni koji ranije nisu znali za te „funkcionare" i individualne poslovodne organe, nisu vjerojatno mogli zapamtiti sva ta imena za onih nekoliko minuta koje su imali na razpolaganju prije anketiranja. Zanimljivo je kakva apatija vlada obzirom na sve nosioce pojedinih funkcija i radnici ih niti ne žele poznavati, ukoliko nisu neposredno u dodiru s njima ili sami uključeni u samoupravne organe ili poznaje % ne poznaje % 287 91,99 25 8,01 154 49,56 158 50,64 178 57,05 134 42,95 227 72,76 85 27,24 103 33,01 209 66,99 83 26,60 229 73,40 260 83,33 52 16,67 140 44,87 172 55,13 184 58,97 128 41,03 obavljaju funkcije u DPO na nivou osnovnih organizacija odnosno RO. Ovi pokazatelji govore o mnogo čemu, možda i o razvijenosti delegatskog sistema i samoupravnih organa. Svakako će na tom području trebati još mnogo toga napraviti. Bonova više neće biti Predsjedništvo republičkog vijeća SSS usvojilo je da iduće godine više neće biti vrijednost -nih (trgovinskih) bonova za kupovinu hrane u trgovini, koji su se u mnogim radnim organizacijama uvažili kao nekakva naknada regresiranje prehrane za vrijeme rada. Kao što se može vidjeti iz „usmjerenja i kriterija za regresiranje prehrane na radu" radna organizacija udruženog rada će se na neki način morati pobrinuti za organiziranu prehranu za vrijeme rada. Bonova više neće biti ni odna, kada zbog prirode posla i zadataka pojedini radnici više ne budu radili na stalnom mjestu, već izvan mjesta stalnog zaposlovanja, kada se unaprijed neće moći znati mjesto i vrijeme trajanja takvog rada, već će radne organizacije takvim radnicima umjesto bonova moći v gotovini isplaćivati regres za prehranu za vrijeme rada. Tako će moći postupati samo u slučaju kada radnici imaju propisanu dijetalnu ishranu, a takva se hrana ne može osigurati u okviru organizirane prehrane za druge radnike. Regresiranje društvene prehrane je izdavanjem bonova izgubilo svoj osnovni smisao, da čovjek užinom naadoknadi izgubljenu energiju. Kako će s time ubuduće biti u Pioniru pokazat će vrijeme, ali svakako nove prostorije društvene prehrane u Bršljinu još ne nude cjelovito rješenje tog problema. Kraj godine će uskoro biti tu, i stvari u vezi prehrane regresiranjem treba početi odmah rješavati, inače će biti prekasno. abimo: brez dobrega •■obveščanja ni uspešnega »samoupravljanja! Sodelujte v jjglasilu domače delovne organizacije! Tko se boji kvalificiranog kadra? Svi stipendisti SGP ,.Pionir" koji ove godine završavanju zadnju godinu školovanja na srednjim školama, zaključit će radni odnos poslije završenog školovanja, kao pripravnici na određeno radno vrijeme. Ove će ih godine biti 46, ali svi neće biti raspoređeni na odgovarajuća radna mjesta, tako će ih 18 ostati bez odgovarajućeg zaposlenja i obavljat će pripravnički staž u neposrednoj proizvodnji, a za stalno će biti primljeni samo ako se budu pojavile potrebe u OOUR-ima. Pogrešno je stajalište 00 UR da ne zapošljavaju diplomirane građevinske inženjere i građevinske inženjere, zato jer kvalifikacijska struktura u OOUR građevinske operative i OOUR TK1 nije odgovarajuća,a za zahtjevne i kompleksne poslove i zadatke premalo je visoko kvalificiranog kadra, što se sigurno odražava na kvaliteti i kvantiteti rada. Treće mjesto na festivalu rada XV. festival rada omladine Jugoslavije odvijao se od 14. do 16. svibnja (maja) na Rijeki pod pokroviteljstvom SSOJ i SSJ. Sudjelovalo su 132 reprezentacije gradova iz cijele Jugoslavije, koje su se omjerile u 33 struke. Tako je ekipu Novog mesta zastupalo šest učenika iz naše RO, koji su nastupali među građevinarima. Pionirovu ekipu su sačinjavali: Ivan Ivasić, Zlatko Dretar armirači; Vinko Meaški, Milutin Popovič — tesari; Andrej Ambrožič i Vid Borse - zidari, a vodio ih je drug Mosta, njihov instruktor i mentor, koji je sudjelovao i u stručno-tehnič-koj takmičarskoj komisiji. Ekipu su sačinjavali nosilac radova i njegov pomoćnik. Pionirovi učenici su bili malo slabije plasirani nego prošle godine, ali treba reći da je konkurencija bila veoma jaka, a sama organizacija takmičenja prilično slabo pripremljena. Ukupni pobjednik postala je reprezentacija Ljubljane, Pionirovi armirači su zauzeli 8. mjesto, zidari 7., a tesari 3. mjesto i na tome im iskreno čestitamo. Po povratku sa Rijeke zamolili smo ih za nekoliko svježih utisaka i evo što su nam rekli: Vinko Maeški: „Takmičio sam se kao pomoćnik i jako sam zadovoljan postignutim trećim mjestom." Milutin Popovič: „U jakoj konkurenciji sam osvojio treće mjesto, bio sam dosta brz, proizvod je bio mnogo kvalitetniji od ostalih i zato sam svakako više nego zadovoljan." Ivan Ivasić: „Rezultatom sam zadovoljan, iako je oruđe bilo jako slabo, inače, bilo je uredu." Zlatko Dretar: ..Ovo je već treće moje takmičanje na tim susretima, ali je organizacija ovoga bila daleko slabija od ostalih." Andrej Ambrožič: „Bilo je u redu, ali je organizacija bila nešto slabija." Vid Borse: „Neodgovarajući teren, slaba organizacija, a inače je susret uspio u tome što smo se upoznali sa omladincima iz cijele Jugoslavije." Hosta Alojz: „Zadovoljan sam postignutim rezultatima, iako smo prošle godine bili bolji, a slabijem uspjehu su svakako doprinijeli kasno poslane propozicije sa općinske konferencije SSOS Novo mesto i slaba organizacija samih takmičenja i boravka. NOVA SLUŽBENICA Jedna nova službenica plače. Šta ti se dogodilo? Upita je jedna kolegica. Zamislite, šef mi je rekao da nisam toliko lijepa da bih mogla sebi dozvoliti toliko pravopisnih grešaka. V. R. •••• NAVIJAČ Na jednoj fudbalskoj tekmi, vatreni navijač domaćeg kluba pita susjeda na tribinama: „Jeli to bio ofsajd? “ V R. •••• TVOJA STVAR Jedna ugledm žena se žali svom mužiću: „Naša kućna pomoćnica očekuje bebu. “ Pa to je njena stvar. Da, ali ona kaže da je to tvoje dijete. To je moja stvar. A šta sad ja da radim? To je pak tvoja stvar. V. R. —■ akna Mini anketa o novoj menzi 1 / Ana Sitar: Već 25 godina radim u Pionirovoj menzi kao kuharica i ova nova menza je dobro došla, kako nama koji u njoj radimo, tako i radnicima koji se u njoj hrane. Povećao se je broj abonenata, poboljšao odnos gostiju prema osoblju, a posao je postao ljepši i lakši, jer na raspolaganju imamo novu opremu, tako da je i hrana bolja i raznovrsnija. 2/ Stevo Kojić: U menzi sam već šest godina i za mene ove nove prostorije predstavljaju veliki dobitak. Radim u praonici posuđa i služim se novim strojem za pranje, a ranije smo sve prali ručno. Sada je lijepo i prijatno raditi, iako radimo čitav dan, jer nas je premalo, a posla ima mnogo. Mislim da bi gosti mogli biti malo discipliniraniji i malo manje nemarni, jer su po stolovima često rasuta sol ili papar i papir po podu. Ponuda će se još poboljšati, prije svega sada, kada je postavljen nov šank, u kojem će na raspolaganju biti hladna pića i kava, tako da će svi biti zadovoljni. 3/ Medo Sinanović: Ja sam u menzi već 20 godina i u posljednje vrijeme mogu uočiti veliku razliku. Smanjilo se je uzimanje pribora, a sam odnos radnika prema osoblju bitno se je popravio, ja naime radim kao po-spremač posuda i pribora sa stolova. Gosti više ne uništavaju inventar, ne bacaju kruh, ukratko na njih nemam primjedbi, naravno ako tako ostane i ubuduće bit ću više nego zadovoljan. 4/ Ivica Adambašić: Užina je mnogo bolja, a isto tako i ostali obroci, bolji su uvjeti za jelo, jer je menza zbilja lijepo uređena. Hrane ima dovoljno, još uvijek je jednostavna, ali boljeg ukusa. Ako tako bude i nadalje, bit ću zadovoljan. 5/ Cica Pejo: Hrana, koju su ranije vozili iz školskog centra gubila je na kvaliteti za vrijeme vožnje, a često je bila i hladna. Sada je to mnogo bolje. Naime, ja sve obroke jedem u menzi in za sada sam zadovoljan i ako ovako ostane i nadalje, bit će u redu. Šljem nije samo ukras Većina organizacija udruženog rada, kao i SGP „Pionir" ima zaštitu na radu uređenu samoupravnim aktima, u pravilnicima o zaštiti na radu. Ali oni još ne osiguravaju poštivanje tih odredaba, jer se u praksi uvijek izvodi drukčije nego što je zapisano u pravilniku. Zaštitna sredstva šljemovi, rukavice itd. sve češće su samo ukras na radnom mjestu, a upotreba tih sredstava je uglavnom samo formalnost, kada gradilište posjeti neki novinar sa fotoaparatom, ili neki od rukovodećih radnika i naravno vođa službe za zaštitu na radu ili osoba zadužena za zaštitu na radu. Zar smo zbilja tako neodgovorni prema sebi, jer sva ta zaštitna sredstva, iako možda nespretna i dosadna, namijenjena su za zaštitu naših života, naših tijela, i odredbe u pravilniku nisu samo formalnost zbog propisanog zakonodavstva, već propis koji želi smanjiti broj nesreća na radu i zaštititi ono što nam je najdraže — naše živote. Neupotre-bom zaštitnih sredstava štetimo samo sebi. Zar su naši životi zbilja tako malo vrijedni da smo prema njima tako neodgovorni? Korisnost osobnih osiguranja Ni krajnja pažnja više puta nije dovoljna da bi spriječili razne nesreće kako kod kuće, tako i na radnom mjestu, na putovanju, na izletu, dopustu i drugdje. Posljedice su jako teške za učesnike i njihovu rodbinu, često puta i tragične. Posljedice tih nesreća i nezgoda možemo ublažiti, naravno u materijalnom smislu, samo zaključivanjem osobnog osiguranja. Koja su osobna osiguranja? Ovdje spadaju osiguranja za slučaj nesreće i životana osiguranja. Za slučaj nesreće osiguraju se sve osobe, stare do 75 godina, koje ovim imaju pokrivene slijedeće rizike: prirodnu smrt, trajni gubitak opće radne sposobnosti (invaliditet), troškove lijećenja, prolaznu nesposobnost za rad (dnevna odšteta), a kod nekih osiguranja i smrt zbog bolesti. Zaključivanjem ovakvog osiguranja osiguranik se obvezuje da će udruživati sorazmjerno nisku premiju, a zajednica za osiguranje mora isplatiti odštetu do visine koja je određena u ugovoru - polici. Životno osiguranje mogu zaključiti sve zdrave osobe stare od 14 do 65 godina, a također i one koje imaju određene bolesti, ali ovo drugo po posebnim uvjetima. Obično je životnom osiguranju priključeno i dodatno osiguranje za slučaj nesreće, tako da je svatko, tko se odluči za to osiguranje, osiguran doživotno. To znači da mu se po isteku dogovornog vremena osiguranja, a ono može biti 5, 7, 10 ili 12 godina, po ugovoru isplati određena osiguravajuća svota, povečana za određene kamate. Nadalje, osiguranik je osiguran u slučaju prirodne smrti, smrti kao posljedice nesreće, te djelimičnog i potpunog invaliditeta. U slučaju smrti kao posljedice nesreće, onaj tko na to ima pravo, dobije zajedno isplaćenu osiguravajuću sumu za smrt kao uzrok nesreće i za doživotno osiguranje. Bez doplate dodatne premije, osobe koje imaju životno osiguranje imaju za slučaj smrti osiguranu svu svoju djecu od 1 mjeseca do 14. godine starosti i to u visini 10% vrijednosti osnovnog osiguranja. Životno osiguranje ima prednost, koju nemaju ostala osiguranja. Osim toga što svaki osiguranik ima pokrivene sve ranije spomenute opasnosti, kod ovog osiguranja plaćena premija je povratna, znači, da se poslije osiguravajućeg roka vrati osiguraniku. Istina je da realna vrijednost ove premije pada za vrijeme trajanja osiguranja, istina je i to da zajednica osiguranja brine o tome da osiguranik po isteku osiguranja dobije isplaćene što više kamate, koje se ostvaruju iz dijela neupotrebljenih sredstava životnih osiguranja. Zato, su životna osiguranja zanimljiva i privlačna kako zbog osigura-_ vajućeg, tako i zbog ekonomskog stajališta; oni su poseban oblik štednje dinarskih sredstava, za koje jamči država. Kao osobitost pomenimo još i to da se kod osiguranja u .slučaju nesreće, kao i kod životnih osiguranja odštete mogu zbrojiti, znači da se za jedan primjer štete ukoliko osiguranik ima zaključenih više odgovarajućih osiguranja, mogu odjednom isplatiti odštete po svim ugovorima — policama. Osobna osiguranja namijenjena su svima onima koji misle na budućnost, koji žele spriječiti da bi njuna i njihovoj rodbini nepredviđeni događaj onemogućio postići one ciljeve koje su zacrtali u životu. Sve vrste osobnih osiguranja i osiguranja u slučaju nesreće možete zaključiti: — na sjedištu Dolenjske območne skupnosti — u predstavništvima: Črnomelj, Kočevje, Metlika i Trebnje i kod naših terenskih radnika — zastupnika. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO Opce narodna odbrana Da bi se naše samoupravno socijalističko društvo odbranilo od bilo kojeg neprijatelja, očuvala cjelovitost državnog teritorija, neovisnost, suverenost i sebi osigurala sloboda i nezavisan razvoj, mora se pripremati i pripremiti za opće narodnu ođ-branu. Osnovna snaga opće narodne odbrane su udruženi radni ljudi i građani. Oni proizvode i upravljaju društvenim dobri- ma, a također se organiziraju i pripremaju za odbranu slobode, neovisnosti i samoupravnog socijalističkog reda od mogućeg neprijatelja. Opće narodna odbrana već se razvila u NOB. Potvrdila ju je praksa i pokazala se kao uspješna. Za ostvarivanje ONO u praksi se je društvo moralo odgovarajuće pripremiti. Sve stanovništvo, sva materijalna i druga dobra bili su uključeni u jedinstven obrambeni sistem Takav sistem omogućava da se naša država i u najtežem vojnom položaju odupre svakom neprijatelju, napadaču (agresoru). Naši narodi i narodnosti su odlučni i spremni da se odlučno i do kraja svim sredstvima bore za slobodu i nezavisnost. Borba protiv napadača bila bi pravedna, jer to bi bila borba za slobodu, nezavisnost i tekovine, koje su naši narodi stekli za vrijeme NOB. Naša država nikada neće započinjati nepravedan rad --osvajački rat, jer opće narodna odbrana znači samo borbu u pravednom ratu. ONO je svojevrstan sistem društvene obrambene organizacije, koja se temelji na općem naoružanju i aktivnom sudjelovanju naroda, te uključivanju svih materijalnih mogućnosti države u pripremama za odbranu. U ovoj organizaciji svaki građanin ujedno je i vojnik, a svaki vojnik građanin. ONO je način obrambenog rata, koji ima velike prednosti pred svim drugim oblicima odbrane. Prednosti su u tome što branilac od naoružanog naroda može organizirati mnogo više boraca nego napadač, i to na svojoj teritoriji. U slučaju rata napadačeva snaga bi postepeno dobila i izgubila premoč, dok bi opće narodna odbrana neprestano rasla. Produživanjem rata napadač bi sve više bio u slabijem položaju, zato protivnik nikada ne bi mogao dobiti veliku, konačnu bitku, jer bi uvijek, svuda i na svakom koraku nalijetao na oružani otpor. Cijeli narod bi zgrabio oružje u ruke i prisilio napadača na dug (iscrpljujući) rat. Neprijatelju bi nanosili neprekidne gubitke u vojsci, vojnom materijalu i oružju, a narod bi se borio do potpune pobjede. U ratu bi glavni teret oružanog rata nosile jedinice oružanih snaga (JNA i TO), a naši ljudi i građani borili bi se protiv napadača raznim oblicima ne-oružanog otpora. U naoružanom otporu odričemo svaku poslušnost i suradnju sa napadačem, uništavamo i palimo mu materijal, oružje, hranu i druge borbene i životne potrebe. Ujedno organiziramo proizvodnju za naše oružane snage i narod, brinemo se za ranjenike, bolesnike, starce, djecu i drugo. Snage otpora stalno bi ometale opskrbu, neprijateljsko pomje-ranje i pravile neugodnosti. U takvim slučajevima naše snage bi imale priliku da steknu nadmoć, po broju boraca i bojnoj tehnici. Nadmoć u bojnoj tehnici je onda, kada je napadač ne može više upotrebljavati zbog oštećenja samih vozila, cesta i slično. U takvim okolnostima neprijatelj bi se morao boriti s istim oružjem, istom tehnikom, kao i mi, samo što bi mi imali više boraca, bolji borbeni moral, širu pomoć naroda, poznavali bi teren i sve ostalo, što bi omogućivalo pobjedu. Ovi oblici borbe i skustva iz NOB svjedoče nam o tome kako je jedinstven narod nepobjediv. Bratstvo i jedinstvo naših naroda, koje je bilo skovano za vrijeme NOB, sigurno je isto tako važan činilac za uspjeh ONO. Naša država je svojom miroljubivom politikom stekla u svijetu veliki ugled i brojne prijatelje, zbog toga bi u slučaju neprijateljskog napada sve napadnute države i narodi pomagali našu pravednu borbu i osuđivali neprijatelja. Naši narodi ne bi bili osamljeni, ali se sami moramo pripremiti i raditi po Titovim riječima: Radimo kao da će sto ili stopedeset godina biti mir, ali se pripremajmo kao da će sutra početi rat.’ J. R. ŠIG Slovenije 1982 - kegljanje Po enoletnem premoru je bilo na kegljišču SGP Konstruktor v Mariboru organizirano kegljaško tekmovanje za ženske in moške ekipe v okviru 31. ŠIG Slovenije v kegljanju za leto 1982. Na tekmovanju je sodelovalo 50 ekip in sicer 33 moških in 17 ženskih ekip. Po večdnevnih tekmovanjih so ekipe dosegle naslednje rezultate in uvrstitve: Antičeve (zaradi poškodbe ) lahko le slaba tolažba, kajti brez dobrega dela in aktivnosti skozi vse leto ne bo dobrih uvrstitev, oziroma so lahko le rezultat srečnih naključij. Moška ekipa je dosegla malo boljšo uvrstitev kot v preteklih letih. Če smo lahko vsaj delno zadovoljni z uvrstitvijo, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni, z rezultatom, ki je precej slabši od dejanske možnosti in sposobnosti ekipe. Žal tudi tokrat tako kot na vseh tekmovanjih na ŠIG v zadnjih letih večina tekmovalcev in s tem ekipa kot celota niso dosegli svojih običajnih rezultatov. Tekmovanje je potekalo v vzorni organizaciji SGP Konstruktor, tako da so imele vse udeležene ekipe izenačene in optimalne pogoje za izvedbo ženske 1. INGRAD Celje 2. GRADIS Ljubljana 3. STAVBENIK Koper 4. PRIMORJE Ajdovščina , 5. NIGRAD Maribor 6. GORICA Nova Gorica 7. OBNOVA Celje 8. SALONIT Anhovo 9. PIONIR Novo mesto - Puljak Danica — Oražem Anica Peteline Cvetka Sofronov Vida 10. KOGRAD Dravograd itd. moški 1. KONSTRUKTOR Maribor 2. BETON - ZASAVJE Zagorje 3. CEMENTARNA Trbovlje 4. GRADIS Ljubljana 5. IMP Ljubljana 6. GROSUPLJE Grosuplje 7. STAVBENIK Koper 8. INGRAD Celje 9. OBNOVA Celje 10. PIONIR Novo mesto D. Vukšinič (83), D. Sajko (93), A. Vukšnič (91), F. Žnidaršič (91). F. Židanek (63), F. Hrovat (15), A. Hrovat (51), I. Rovan (68), S. Štepec (87), J. Rodič (51), in F. Juntez st. (73). 11. ALPREM Kamnik 1680 kegljev 23 točk 1625 20 1519 17 1467 14 1461 13 1443 12 1435 11 1426 10 1412 9 317 395 325 375 1385 8 843 kegljev 39 točk 837 36 822 33 821 30 818 29 813 28 807 27 798 26 729 25 766 24 761 750 13. SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA Lj. 730 itd. 23 22 21 Ženska ekipa je z uvrstitvijo na 9. mesto dosegla doslej daleč najslabšo uvrstitev na ŠIG. Rezultat je razumljiv, saj je logična posledica več kot enoletne neaktivnosti ekipe. Redni treningi in udeležba na tekmovanjih so pogoj, da bi tekmovalke lahko dosegle in obdržale ustrezno stalnost v formi in rezultatih. Tega, žal, v ekipi še danes ni, zato je odsotnost svojega nastopa. Udeležba ekip ponovno dokazuje, da obstaja velik interes med gradbinci za tekmovanje v okviru ŠIG in zato oživitev tekmovanja toplo pozdravljamo v želji in prepričanju, da bodo ŠIG postale ponovno vsakoletno srečanje športnikov — gradbincev. IVAN ROVAN Pionirju prehodni pokal v trajno last Pionirjevi mladinci so se zopet izkazali. Na 4. srečanju mladih delavcev iz organizacij združenega dela občine Novo mesto so tretjič zapored osvojili prvo mesto in s tem prejeli prehodni pokal v trajno last. Srečanje pa se ni odvijalo samo na športnem področju. 29. maja dopoldne so predstavniki Pionirja sodelovali tudi na okrogli mizi o zaposlovanju, Končni rezultati srečanja: 1. Pioniri. 2 . PTT 3.IMVI. 4. Novoles 5. Iskra — Cestno podjetje 6. Krka — Labod 7. Novoteks 8. Pionir II. 9. IMV II. kadrovski politiki in pripravništvu, ki je potekala v sejni sobi Doma JLA, kjer seje razvila široka debata in so bili sprejeti pomembni sklepi. Na športnem srečanju je Pionir premočno slavil. Ekipa Pionirjevih mladincev je zmagala v metanju pikada, v skoku v daljavo z mesta, metanju kamenja, streljanju in v vlečenju vrvi; v teku v vrečah so bili tretji, v šahu pa peti. tako da so v skupni uvrstitvi zmagali s 43 točkami. Organizatorja letošnjega srečanja sta bila koordinacijski svet OO ZSMS Industrije motornih vozil in konferenca mladih delavcev OK ZSMS Novo mesto. Namen srečanja ni samo merjenje moči v športu, ampak v krepitvi prijateljskih odnosov ter zbližanju mladih iz organizacij združenega dela v novomeški občini. 43 točk 33 točk 30 točk 28 točk 23 točk 22 točk 6 točk 6 točk 4 točke Končno smo se le izkazali TEKMOVANJE V STRELJANJU ZA DAN MLADOSTI Občinska strelska zveza Novo mesto je v okviru praznovanj 25. maja — Dneva mladosti, organizirala tekmovanje z zračno puško v športni dvorani Marof. Nastopilo je preko 60 strelcev in strelk iz novomeške občine. Doseženi so bili povprečni rezultati, s tem, da je strelska družina Pionir posegla po vseh prvih mestih, in tako vsaj malo popravila neuspeh s ŠIG—82, zlasti moška ekipa, kije bila tam šele 8. Ženska ekipa je bila odlična prva. Rezultati: Moški ekipno: L SD Pionir — 682 krogov 2. SD 13. maj - UNZ - 652 krogov 3. SD Lojze Dragan — IMV — 656 krogov Ženske ekipno: 1. SD Pionir — 511 krogov 2. SD Krka — 377 krogov 3. SD Iskra — 375 krogov Posamezno moški: L Ribič Jože — SD Pionir — 180 krogov 2. Židanek Franc — SD Pionir — 178 krogov 3. Ancelj Anton — SD IMV — 177 krogov Posamezno ženske: L Bučar Metka — SD Pionir — 175 krogov 2. Bračko Martina — SD Pionir — 171 krogov 3. Šega Štefka — SD Pionir — 165 krogov Prve tri uvrščene ekipe so dobile diplome, posamezniki pa praktična darila. SD Pionir žira kronika V času od 1. do 25. maja 1982 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: Tozd strojno prometni obrat: Branko Ocvirk (avto- mehanik), Mirko Kotar (delavec) in Franc Mihalič (avtomehanik). Tozd Keramika: Muharem Adrovič, Borislav Božič, Šerif Mikoličič, Memiš Kuletič, Borislav Filipovič, Siniša Ilič in Radivoje Nikolič. Tozd Projektivni biro: Redek Jože, elektrotehnik. IZ JLA SO SE VRNILI: Jože Makše (ključavničar, v tozd MKO), Gorazd Mlinar (ekonomski tehnik, v DSSS), Miroslav Brzin (strojnik, v tozd SPO). V JLA SO ODŠLI: Ciril Šinkovec (pečar iz tozda Keramika). UPOKOJILI SO SE: Leopold Žibert iz tozda v Metliki. Jože Miklič iz tozda v Ljubljani. Marko Stojčevič in Kusur Salih in tozda gradbeni sektor Novo mesto. Novo sprejetim delavcem in delavcem, ki so se vrnili iz JLA. želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov, delavcem, ki so odšli na služenje vojaškega roka, da bi jim le-ta čimprej minil, tovarišem, ki so se upokojili. pa želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. MARTINA BRAČKO ŽIVA KRONIKA V TOZDU GRADBENA OPERATIVA METLIKA Delovno razmerje so sklenili: 1. Marjan Bošnjak, zidar KV II 2. Nikola Balič, PU železo-krivec 3. Jože Ružič, pleskar VK I V JLA so odšli: 1. Branko Bučan, elektro-instalater KV II 2. Rudolf Mihalič, mizar KV II Invalidsko seje upokojil: Žibert Leopod, kamnosek KVI A. BEDNARŠEK Kaj je Bilten pisal pred desetimi leti V peti številki, ki je izšla 31. maja 1972, je Bilten, predhodnik glasila Pionir, izšel na štirih straneh. Na prvi strani je čestitka tovarišu Titu ob 80-letnici, prispeval jo je Rudi Robič, poleg tega pa daljši prispevek s sestanka aktiva mladine podjetja, ki govori o tem, da bo delo mladine končno le zaživelo. Tov. Robič je prispeval tudi prispevek s strokovne ekskurzije društva inženirjev in tehnikov v Muenchen, kjer so se ravno takrat pospešeno pripravljali na olimpijske igre, objavljena pa je tudi informacija o akciji „1000“, ko so se slovenski sindikati borili za to, da ne bi imel noben delavec manj kot 1000 din osebnega dohodka na mesec (sestavek je napisal Marko Svetina). Objavljeni so še izid referenduma za izvedbo samoprispevka za gradnjo in dograditev osnovnih šol v občini Novo mesto, informacija o novi gradnji tovarne oken v Drvarju ter o volitvah v delavski svet DO, katerega predsednik je postal Anton Bučar, delovodja iz sektorja Krško, njegov namestnik pa inž. Edo Frantar, vodja službe varstva pri delu. V tej številki je seveda tudi nekaj fotografij, Tito na prvi strani, dve fotografiji iz sektorja v Ljubljani ter dve z gradbišča hotela Albatros — Delfin v Poreču. * RAZPIS za sodelovanje na IV. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacijo IV. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije Sozdu IMP — delovni organizaciji IZIP. Srečanje bo od 18. do 22. oktobra 1982 v Ljubljani. Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije obsega naslednja tri področja: 1. likovno in fotografsko 2. literarno 3. glasbeno in folklorno Vsi, ki bi želeli sodelovati na kulturnem srečanju, vprašajte za pojasnila in se do 25. junija 1982 prijavite pri organizatorju kulture v DO, tov. Katjuši Borsan, TOZD TKI, tel. 23-686 int. 31. N_____________________________________________________J AVTORITETA DELA „Delati pa gre nekaj drugega: nenehoma z vso močjo uveljavljati avtoriteto dela. Do kraja uresničiti načelo: delu čast in oblast. Spoštovati dobro delo, vzgajati uporannost ljudi, da samo delo ustvarja blagostanje, da je treba živeti od dela lastnih rok, odločno nastopati proti nedelu, proti razsipništvu družbenih sredstev, proti postopaštvu in brezdelnemu posedanju v delovnem času, resnično, dobro delo pa dosledno nagrajevati, da bo postalo vsestranska materialna spodbuda. Odločno moramo uveljavljati sposobnost, znanje, talentiranost, znanstvene dosežke, ne pa avtoriteto naslova, za katero je lahko tudi puhla glava, avtoriteto mehanične razvrstitve po stopnjah funkcij, povzpetništvo, avtoritete, ki se opirajo na razne trhle hodulje in ne na kriterij uspešnosti v delu in na človeške kvalitete. Splošno sprejete kriterije kadrovske politike moramo dosledno spoštovati in nenehoma delati prostor za uveljavitev mladih, socializmu vdanih in delovno sposobnih kadrov, prvenstveno iz vrst delavskega razreda." JANEZ VIPOTNIK (iz govora na skupščini slovenskih borcev) Pionir je glasilo kolketiva SGP „Pionir” Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik: Marija JURE KIČ, člani uredniškega odbora: Boris POŽEG za TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Ida SLAPŠAK za TOZD Gradbeni sektor Krško, Eva ŠUŠTARŠIČ za TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, Branimir GRAŠOVEC za TOZD Gradbeni sektor Zagreb, Niko ŽIGANTE za TOZD Togrel, Jože KRAVS za TOZD SPO, Alojz LENARČIČ za TOZD Lesni obrat, Marjana KLEMENC za TOZD Projektivni biro, Zora KAZAKO-VIĆ za TOZD Keramika, Anica BEDNARŠEK za TOZD Gradbena operativa Metlika, Anton ŠAVRIČ za Novomontažo, Jožica HAJNIĆ za DS Interna banka in Irena VIDE za DSSS. Naslov uredništva: „PIONIR”, glasilo kolektiva SGP „Pionir”, 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3. Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.