štev. 42 PftS,nfM 0,afan« T eo-.'. .. : iiUv'}!- Po veliki maši ob 11. uri se je v osnovni šoli zbralo okoli 70 ljudi. Zastopane so bile starešine vseh oblasti in društev. Občnemu zboru je prisostvoval kot delegat Oblastnega odbora JS v Ljubljani g. Marjanovič, ki je predaval o ciljih in namenu JS ter poročal na kratko o razširjenosti organizacije v naši banovini. Njegovo predvsem patriotsko predavanje je bilo sprejeto z navdušenjem, nakar je sledil občni zbor v smislu pravil. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Krašovec, ki je pri otvoritvi zborovanja poročal o delu pripravljalnega odbora. V svojem navdušenem govoru je opozoril navzoče, da je organizacija JS pri nas Slovencih zelo potrebna, ako hočemo z enotnimi močmi ustvariti močno Jugoslavijo, ker je morje vir bogastva vsake države. Po poročilih pripravljalnega odbora je sledilo čitanje pravil in končno volitev odbora. Kot predsednik Krajevnega odbora je bil izvoljen dr. Ciril Krašovec, odvetnik; podpredsednik Otoničar Ivan, posestnik; I. tajnik Dobrovoljc Ivan, starešina fin. kontrole; II. tajnik Rudolf Ema, učiteljica; blagajnik Kravanja Milan, trgovec; odborniki: Brelih Milan, starešina sodišča; Kirar Franc, župni upravitelj; Mrcina Franjo, šol. uprav.; namestnik Turšič Jože, trg. poslovodja. Nadzorni odbor: predsednik Werli Tone, župan in posestnik; odbornika: Martinčič Jernej, trgovec in Ziherl Anton, posestnik. Namestnika: Rožanc Tone, sodni oficijal in Carne-lutti Ivan, lekarnar. Delegat za oblastno skupščino dr. Pušenjak Stanko. Ustanovitev Krajevnega odbora JS v Cerknici, ki je znan kot nacionalno zavedni trg, pozdravljamo z veseljem in želimo, da bi tudi ta ogranek JS na zahodni meji naše države najuspešneje deloval. Otvoritev nove šole. Na Glavah pri Begunjah nad Cerknico bomo otvorili v nedeljo, dne 22. t. m. novo šolsko poslopje. K otvoritvi vabimo od blizu in daleč vse prijatelje napredka. Tacen pod Šmarno goro. Za občinske volitve občine Tacen, ki so se vršile pretečeno nedeljo v osnovni šoli v Šmartnem, sta bili vloženi dve listi. Prvi je bil nosilec dosedanji župan g. Medved, drugi pa g. Juvan iz Gameljnov. Volilo je 80 % volilnih upravičencev. Lista gosp. Medveda je dobila 73 %, lista g. Juvana, na kateri so bili razen nosilca sami opozicionalci, pa samo 27 % od oddanih glasov, tako, da je v nov občinski odbor izvoljen samo njen nosilec gosp. Juvan. Naravnost veličasten je bil pogled, ko se je iz oddaljenih Pirnič pripeljalo na volišče s težkimi parizarji, okrašenimi z državnimi troboj-nicami, kar po 30 volilcev na enem vozu. Za dovoz pa sta skrbela tudi dva avtomobila, ki sta povzročila mnogo smeha, pa tudi upravičene jeze, ker je skupina fantov, katera se je dala nobel voziti z avtomobili, nato korporativno glasovala za nasprotno listo. V splošnem so potekle volitve zelo mirno, a drugače v veselem razpoloženju. Tudi tisti volilci, kateri niso člani JNS, so možato glasovali za listo g. Medveda in tako obsodili razdiralno delo gotovih ljudi, kateri bi radi izkoriščali brezposelnost in splošno stisko v svoje politične namene. vseh vrsilrgmke, uradne,nklam-fjV?jl_ne.časojm, knjige. večSar ^^jj^rnUisk hitre iti pečini! TISKARNA MERKU LTUB LIANA .G REGORČIČEVAsl 23 VH-25-^1 ^Maaram '.Tiskarna lllerkur. Absolventom kmetijskih šol Dolenjske. Pripravljalni odbor Podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu sporoča, da je prejel od kralj, banske uprave ugodno rešena pravila. Na svoji seji, dne 8. t. m. je odbor sklenil, da se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice 22. oktobra 1933. ob pol 14. uri v mali učilnici Kmetijske šole na Grmu, ki jo je ravnateljstvo iz prijaznosti odstopilo za ta dan. Ako je še kateri absolvent, ki se še ni prijavil k svoji stanovski organizaciji, to lahko stori pred občnim zborom. — Pridite! — Pripravljalni odbor. Ne nasedajte tujim agentom! Po deželi so se zopet pojavili tuji agenti, večinoma dunajski židje, ki prodajajo od hiše do hiše razno sukno, češ da je pristno češko ali angleško in zato zahtevajo za meter blaga po 200 do 300 dinarjev. To blago pa je navadn;> italijansko ali pa domače, ki je v resnici vredno komaj le po 70 do 80 dinarjev meter! Zato svarimo ljudi, naj tem agentom ne nasedajo, ampak naj rajši kupujejo blago pri domačih trgovcih, kjer vsaj vedo, kaj kupijo! Važno za izvoznike živine v Italijo. Ker italijanske obmejne veterinarske oblasti pri uvozil naše živine v Italijo strogo kontrolirajo število živine v vsakem vagonu in vračajo tiste pošiljke, pri katerih se ob štetju najdena številka ne ujema s številom, ki je vpisano v veterinarskem izkazilu, se opozarjajo izvozniki, da vselej sestavijo skico kletk v vagonih in točno navedejo, koliko glav je natovorjeno v posamezne kletke. Drugače traja štetje po cel dan, v tem času pa ni dovoljeno krmljenje živine, zaradi česar trpe največjo škodo izvozniki sami, obenem se pa otežuje naš izvoz. Pristopajte h Kmetijski Matici. Kmetsha posojilnica ljubljanske ehclice mmmmmmmmmmmmmmmmm reg. zad.vuga z neomejene zaveze .........................nkaaMUMi* v Ljubljani, Tyvševa C&unajsha) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ I predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlng Zagoneten umor na Trojanah V nedeljo 15. t. m. zjutraj so našli pri Trojanah ustreljenega Valentina Trdino, mlinarja iz Podmilj, občine Blagovica. Ljudje pravijo, da so slišali v soboto zvečer okoli 11. ure več strelov in da so opazili tudi neko svetlikanje luči. Če to drži, potem se je ubogi mlinar mučil celo noč, predno je zjutraj zarana izdihnil. Orožniški poveljnik je našel v bližini trupla revolver kalibra 9 milimetrov, ustreljen pa je bil iz revolverja 6 milimetrov. Pokojni Trdina je bil star šele 30 let in je bil prav dober gospodar. Orožniki zasledujejo vsako sled, ki bi odkrila morilca. Upanje je opravičeno, da bo zločinca roka pravice kmalu dosegla. 30 milijonov dinarjev na leto za kruh Po statistiki, ki jo vodi ljubljanska občinska uprava, izdajo Ljubljančani na leto samo za kruh okoli 30 milijonov dinarjev. Mesečno uvaža namreč Ljubljana okoli 700.000 kg moke in 6e računamo ceno moke po 3—4 Din za kg, dobimo za celo leto zgoraj omenjeni znesek. Poleg kruha pa pojedo Ljubljančani tudi dosti drugih testenin. Vsa ta množina moke pa ne prihaja v Ljubljano iz Dravske banovine, ampak večinoma iz Slavonije in iz Banata. Tudi ta okolnost nam kaže, kako je naša banovina glede žita pasivna in da bi bilo treba začeti misliti na to, kako bi se dal pridelek žita dvigniti pri nas doma. Če bi imeli mi dovolj žita doma, bi jedli Ljubljančani (in tudi drugi) lahko dosti cenejši kruh. Danes moramo namreč plačevati poleg blaga tudi še zelo drag prevoz, ki ceno kruha znatno zvišuje. * Nedostojno rabutanje Te dni smo čitali po ljubljanski!* časopisih, kako so se nekateri izletniki neotesano obnašali po vinogradih in da so napravili tudi precej škode. človek, ki živi le v mestnem zidovju, izgubi sčasoma smisel za naravo, če pa pride na kmete — podivja. To opažamo pri raznih izletnikih, kopalcih itd., ki jim je škoda deseta briga in ki mislijo, da so nezastraženi pridelki last vsakogar, ki pride tam mimo. To velja tudi za lastnike vrtov po mestih, kjer ni sadje nikoli varno in smatrajo »rabutanje« mestni neotesanci za nekakšen šport, dasi je čisto navadna tatvina. Znani so mi slučaji, ko je sosedov akademik prišel na gospodarjev vrt krast marelice, ki so se spenjale ob mojih oknih, z namenom, da bodo potem obdolženi moji otroci. Poznam tudi slučaj, ko so otroci mojega gospodarja v svoji pokvarjenosti obrali sosedu najlepše hruške, drugi dan pa hinavsko sumili neke reveže, ki so bili poštenjaki skozi in skozi, žalostno je pri tem še to, da se pri naglici, s katero delajo poljski in vrtni tatovi, zgodi navadno še trajna škoda na drevju ali trtju. Nasprotno mi je pa pravil svoj čas neki učitelj, ki je služboval v šent-janških hribih, da mu je hruška prvič rodila in sicer sta viseli na veji, ki je molela preko ograje edini dve hruški. Skoraj dva meseca ni bilo učitelja med počitnicami v njegov službeni kraj, pa sta ga oba sadeža počakala nedotaknjena, dasi je hodilo tam mnogo ljudi mimo in se ni nihče pritaknil tujega sadja. Takšnim kmečkim poštenjakom vso čast in za zgled mestnim neotesancem, ki se ravno sedaj spravljajo na jesensko rabutanje. Kdor se ne zna obnašati in kdor ne spoštuje kmečke lastnine, naj ostane doma med mestnimi parki in naj ne hodi dražit ljudi na kmete. Novo radio-oddajno postajo bo dobil v do-glednem času Maribor. Postaja bo podružnica ljubljanske radio-postaje. Pogajanja z mariborsko občino se razvijajo ugodno. Novi motorni vozovi na naših železnicah. O poskusih, ki so jih nedavno priredili na naših železnicah z motornimi vozili na tiru, smo poročali že v zadnji številki. Poskusi so se prav dobro obnesli in naša železniška uprava se je vsled tega odločila, da nabavi za naše železnice tri težke in tri lahke motorne vozove. Lahek voz stane 882.000, težak voz pa 2,071.000 dinarjev. Z nabavo motornih vozil bo naš železniški promet znatno napredoval. Nova povodenj v Celju in okolici. Pretekli teden je Savinja znova narastla in poplavila velik del mesta in okolice. Voda je sicer kmalu upadla, napravila pa je vendarle veliko škodo. Ob lOOletnici rojstva Alfreda Nobel-a Med najpomembnejše iznajditelje preteklega stoletja prištevamo iznajdiitelja dinamita, švedskega inženjerja Alfreda Nobel-a. S svojo iznajdbo je odprl moderni tehniki nova pota, zlasti pri gradnji tunelov in rudnikov. Omogočil pa je tudi moderno vojno industrijo, To je slavni učenjak in iznajditelj sam boiestno občutil in da pokaže svetu svojo resnično miroljubnost, je volil skoro vse svoje ogromno premoženje za ustanovo, katere dohodki služijo le ciljem znanosti in miru. To so znane »Nobelove nagrade«, ki so prinesle Nobelu še več priznanja kakor pa njegova iznajdba. Nezakonskega otroka dala psu. Milka Hu-sejnovič, iz vasi Todorovo blizu Bihača, živi že od otroških let v težkih razmerah. Bridka usoda je hotela, da se je spečala z nekim popotnikom, ki ga ni nikoli prej, pa tudi pozneje več videla. Zanosila je in ko je prišel nezakonski otrok na svet, ga je v strahu pred sramoto vrgla psu. Orožniki so pa kmalu zvedeli za njen zločin in so jo aretirali. Že nad mesec dni gladuje. Premožen kmetovalec iz Velikega Bečkereka Sava Tabački se je pred dvema letoma oženil, pa žene nikoli ni ljubil. Neprestano sta se prepirala, pred dvema mesecema je pa mož vzel 10 dukatov in pobegnil od žene. In šele zdaj so ga našli vsega sestradanega. Gladoval je nad 2 meseca, ker se ni hotel vrniti k ženi. Zopet povodenj. Deževje preteklega tedna je povzročilo zopet nove povodnji in sicer večinoma na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Voda pa je kmalu upadla. Za okrog 2 milijona dinarjev so prejeli Ljubljančani meseca septembra samo raznovrstnega sadja, deloma domačega, deloma pa uvoženega iz južnih krajev naše države. Vlak je povozil v soboto popoldne blizu postaje Laško posestnika Jakoba Klenovška, med postajama Stična in Višnja gora pa je istega dne vlak povozil posestnika Janeza Petriča. Nagrada 10.000 dinarjev. Ministrstvo notranjih poslov je povodom atentata s peklenskimi stroji na železniško progo odredilo nagrado 10 tisoč Din oni osebi, ki atentatorja izsledi ali prime in izroči obla&tvom, ali ga prijavi in na kakršenkoli način doprinese, da ga oblastva izsledijo in primejo. Ustreljen tihotapec z jajci. Odkar je carina na jajca v Avstriji precej zvišana, so začeli ljudje tudi jajca tihotapiti čez mejo. Te dni pa so avstrijski finančni stražniki ustavili 6 naših tihotapcev; 5 jih je ubežalo, enega so pa ustrelili. Strela je ildarila pretekli petek v voz cestne železnice v Ljubljani. Poškodovan ni bil nihče, pač pa so pregorele varovalke, da je voz moral obstati sredi proge. Nesrečni pretepi. Nedaleč od Rogoznice (ptujski okraj) so se domači fantje stepli s koli. V pretepu so smrtno nevarno ranili s kolom posestniškega sina Mirka Goloba. Nato so še vrgli na dvorišče neke hiše velik kamen, ki je nevarno poškodoval kočarico Nežo Vin-diševo. Nova tekstilna tvornica v škofji Loki. V škof j i Loki namerava zgraditi neka inozemska tvrdka novo tekstilno tvornico. Pogajanja z občino napredujejo ugodno. Vprašajte vendar enkrat tudi Vašega zdravnika, morda bo Vam tudi on priporočal stalno uživanje Kathreiner Kneippove sladne kave! Napredek ljubljanskega vseučilišča. Na ljubljansko vseučilišče se je vpisalo to jesen 1813 dijakov. Največji prirastek ima medicinski oddelek, kjer se je vpisalo doslej že 166 slušateljev, pride jih pa še nekaj iz Poljske. Bogoslovcev se je vpisalo 163, modro-slovcev (profesorskih kandidatov) 460, pravnikov 551, tehnikov pa 473. Dva brata ustreljena. Posestnikov sin Lojze Petek iz Braslovč (pri Ptuju) je ustrelil z revolverjem brata Antona in Franceta Laj-ka iz Lacigovcev, ker se je bal, da mu ne bi bila ubila njegovega očeta. Oba brata sta prišla namreč k staremu Petku v zidanico, da bi dobila pijače; ker jima pa Petek ni dal vina, sta ga napadla, sin Petkov pa je priskočil očetu na pomoč. Spalna bolezen. V okolici Smedereva se širi nalezljiva bolezen. V vasi Ratarjih je zbolel za to boleznijo kmet Velimir čokič, star 40 let, ki se že tri mesece ni prebudil. Zaboj ček s tisočaki in stotaki v Savi. V vasi Lukavcu nedaleč pod Siskom je ribič Ivan žundarič potegnil iz Save zaboj ček s tisočaki in stotaki, priloženi pa so bili trije potni listi in vložna knjižica. Po njej je pošteni ribič spoznal, da je ves zaboj ček last Marinka Luckanova, ki je bil prejšnjo noč okraden. ženska, ki se je polastila zabojčka, je v temni noči pobrala iz njega samo srebrni denar, vse ostalo pa je vrgla y naglici v Savo. Skupno je bilo v zabojčku še okrog 35.000 dinarjev. Ponarejen denar. Te dni se je oglasil v Zupanovi trgovini v Hrastniku neznan moški in je plačal neko malenkost z 20 dinarskim kovancem. Takoj po odhodu tiujca je opazil trgovec, da je 20 dinarski novec ponarejen. G. Zupan je zadevo javil orožniški postaji, ta pa je opozorila postaje na Zidanem mostu, v Radečah in Laškem na tujca, ki jo je mahnil po banovinski cesti iz Hrastnika proti Zidanemu mostu. In res se je posrečilo orožnikom aretirati med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami onega tujca in njegovo spremljevalko, katera je doma iz Bohinjske Bistrice, a moški iz Ljubljane. Oba so izročili sreskemu sodišču v Laškem. Razprava proti bratoma Malijema. V sredo, dne 25. t. m. se bo pričela pri okrožnem sodišču v Novem mestu razprava proti morilcema Andreju in Antonu Maliju in Mici Golmajerjevi. Za razpravo se zanimajo prebivalci iz okolice Tržiča in še v večji meri iz Št. Vida pri Stični, kjer je bil izvršen umor Malijeve žene Amalije. Zahrbten napad. Posestnika Trampuža iz Medvod je v soboto zvečer iz zasede napadel neznan storilec in ga zabodel z nožem v hrbet. Trampuža so, prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da poškodba ni pretežka. Brat ustrelil brata. Preteklo soboto popoldne je brivec IPeter Goldberger v Petrovaradinu z revolverjem ustrelil svojega brata Dragotina, ključavničarja v železniški kurilnici. Po uboju je odšel Peter iz hiše, na ulici je srečal redarja in mu izjavil, da je ubil svojega brata in da naj ga aretira. Nova uprava mestne hranilnico v Radovljici. Banska uprava je razrešila stari upravni odbor mestne hranilnice v Radovljici in postavila novo upravo, v kateri so gg. Vinko Šavnik, dr. Vladimir Krištof, Janko Novak in Leopold Fur-sager. Kotorski škof Ucellini pregnan.. Kotorski škdf Ueellini, znan narodni delavec, se je te dni nastanil na otoku Lopudu, v svojem rojstnem kraju. V poučenih krogih trdijo, da se je cerkveni knez moral preseliti iz svoje škofije na povelje višje cerkvene oblasti. Prenos denarja v obmejnem prometu. Finančni minister je izdal pojasnilo o prenosu denarja v obmejnem prometu. Po tem pojasnilu je treba odlok finančnega ministra od 5. novembra 1931 tolmačiti tako, da se izvažanje našega denarja v obmejnem prometu do 200 Din na dan brez osebnega dovoljenja finančnega ministrstva dovoli samo tistim državljanom, ki prebivajo v obmejnih krajih, kjer obmejni promet res obstoji in kjer se prebivalci na obeh straneh meje oskrbujejo z blagom in živežem za domačo porabo; ta ugodnost pa ne velja za dvolastnike in njihove delavce, ki gredo čez mejo v svrho obdelovanja dvolastniških posestev. Ponarejeni tisočaki. V soboto je prijela ljubljanska policija dva Ljubljančana, ki sta osumljena, da sta razpečavala v naših krajih ponarejene tisočake, ki so bili izdelani v neki sosedni državi. Oba osumljenca so izročili zagrebški policiji, kjer so tudi prijeli nekaj »trgovcev« s tisočaki. Neki zagrebški aretiranec je imel pri sebi še 70 ponarejenih »jurjev«. Pristopajte h Kmetijski Matici. Jakob Lapuh: 15 Pearecgri&i Zavožen (Povest iz davnine.) (Nadaljevanje.) Ves čas sem pridno nabiral cvetje, da bi deklica ne opazila, kako mi je rdečica prebarvala obraz. »Joj, saj res«,« se je zdajci domislila Valerija, »sinoči se mi je sanjalo o teti Margareti!« »Kaj pa? Gotovo kaj lepega, ali ne?« »Ne vem, kako bi rekla. Teta je seveda bila zelo, zelo lepa, čisto mlada, taka deklica, veš, kakor sem zdaj jaz. In belo je bila oblečena pa tako žalostna, oh, tako žalostna —« »Kako pa veš, da je bila žalostna?« »Ker ni hotela čisto nič govoriti z menoj. Veš, se mi je sanjalo tako, da sem tudi v sanjah vedela, da je teta že umrla, pa sem jo vprašala, kako je v nebesih.« »In ti ni nič odgovorila?« »Nič. Hotela sem jo objeti, pa se mi je izmaknila. Vselej je odstopila nekaj korakov, kadar sem jo hotela objeti!« »Čudno. No, seveda, v sanjah —« »V sanjah, res, vendar je čudno, ali ne?« »Oh kaj, v sanjah je po navadi vse narobe!« »Misliš — ?« »Kakopak. Ali nista s stricem še nič govorila o tem?« »Nak. Veš, se mi zdi tudi on že nekaj dni sem malo čuden.« Pesfi svefol Boj proti draginji v Franciji. Francoska vlada je te dni razpravljala o raznih predlogih, da se ublaži vedno rastoča draginja. Za najvažnejša živila namerava vlada določiti maksimalne cene. Nov strupen plin. Francoski časopisi poročajo, da je neki francoski kemik iznašel nov strupen plin, proti kateremu ne pomaga nobena plinska maska. Plin učinkuje namreč tudi na kožo po vsem telesu in ne samo na pljuča. V slučaju vojne zadostuje 8 dni, da lahko napolnijo d- \ olj bomb z novim plinom. Pravila za zakonce. Ameriški sodnik Hart-mann je postavil sledeča pravila za srečen za-k >n: Mož mora dati ženi eno desetino svojih dohodkov za nakup raznih malenkosti. Mož mora da je skrbeti za denar za vse gospodinjstvo, ostanek pa lahko porabi zase. Žena mora možu pri-piavitl vsaj enkrat na dan toplo jed, mrzle jedi so dovoljene le za nedeljo. Žena naj vstane zjutraj enr uro prej kakor mož, da skuha zajutrek in piipravi možu časopise. Žena je dolžna obiskovati skupaj z možem vse njegove zabave (kino, gledališča itd.). In ko pride mož zvečer truden od dela domov, naj mu žena ne sitnari, ampak naj ga drži pri dobri volji. Smodnišnica zletela v zrak. Blizu mesta Mo-dena v Italiji je zletela v zrak velika smodnišnica. Vsled eksplozije je prišlo ob življenje več delavcev in delavk, zračni pritisk pa je razdejal več poslopij. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so preprečili, da ni zletelo v zrak vsled ognja še 11 manjših skladišč smodnika in muniicije. Hudi potresi v Turčiji. V nekaterih krajih na Turškem, zlasti na Kavkazu, so hudi potresi napravili veliko škodo. Nevarni poskusi. Nedavno smo poročali, da so se ruski učenjaki dvignili v »stratosfero« nad 19.000 metrov visoko s posebnim zrakoplovom. Inženjer Tilling iz Osnabrucka pa se je hotel dvigniti v višino s posebno raketo. Raketa pa je v delavnici eksplodirala in inženjerja in njegovo tajnico ubila. Napad na nemško poslaništvo v Bukarešti. Več komunistov je te dni obmetavalo s kamenjem palačo nemškega poslaništva v Bukarešti. Več napadalcev je policija prijela in zaprla. »Nemara je kaj bolan?« »Bog ve. Saj se še rad smeje in šali z menoj, a nekajkrat sem ga že zalotila, da me ni slišal, kaj sem ga vprašala.« »No, to ni nič hudega. Veš, Valerija, ti včasih vprašuješ prehitro zapovrstjo. Potlej človek lahko kaj presliši.« »Ne, ne, to sem vprašala čisto počasi, ker me je bilo strah.« »Kaj je neki bilo tako groznega?« »Tebi se znabiti ne bo zdelo nič hudega, mene je pa rado strah.« »Pa mi nočeš povedati —« »Zdaj že, ko je dan. In tudi močan si ti, ali ne?« Kakor sem bil še pravkar nejevoljen, ko me je zalotila na samem, sem se ji zdaj le moral iz srca nasmejati, ona pa me je posvarila z očmi, češ: »Ko bi se bilo tebi tako sanjalo, se tudi ne bi smejal —« Nato mi je povedala, da je vprašala prikazen v sanjah, kdo je skrivnostna ženska v za-padnem delu gradu. V hip me je zbodlo v srcu: »Torej tudi ti, sestrica —« Komaj sem se premagal in molčal. Da, ta trenutek mi je prvič bilo jasno, da res stoji pred menoj — moja sestra! Ali, moj Bog; niti tega, niti tega toplega občutja nisem smel biti vesel! Saj ji nisem smel zaupati, da govori z njo — rodni brat... »In ti teta Margareta ni hotela odgovoriti, praviš?« Arabci proti Židom. Palestina ali »sveta dežela« je danes židovska dežela, kjer se naseljujejo židje iz vsega sveta. Proti zidom pa se upirajo domači Arabci, ki so priredili te dni v Jeruzalemu hrupne demonstracije proti židovskim priseljencem. Napetost med Rusijo in Japonsko. Potniki, ki se vozijo po sibirski železnici iz Azije v Evropo, pripovedujejo, da se pelje na daljni vzhod vsakih 45 minut po en vlak vojaštva. V mestu Harbinu vlada vsled tega velik strah. Tudi Japonci vozijo vedno nove čete v deželo Mandžu-kuo, ki so jo bili lani zasedli. Češka vlada proti nemškim narodnim socialistom. Češka vlada je dala zapreti veliko število nemških narodnih socialistov zaradi pro-tidržavnega rovarenja. Bivša avstrijska cesarica Žita v Rimu. V. Rimu se je mudila te dni bivša avstrijska cesarica Žita; obiskala je pri tej priliki papeža i!i Mussolinija. V Rimu se ji je poklonilo tudi več avstrijskih plemenitašev. Njen obisk v Rimu spravljajo v zvezo s poskusi za obnovitev bivše avstro-ogrske monarhije in pa z zaroko njenega sina Otona z najmlajšo hčerko italijanske?? 1'ralja. Dobro \e vedeti... Ko so še preganjali »čarovnice«, je nevednost tedanje mračnjaške dobe zahtevala več človeških žrtev nego marsikaka krvava bitka v svetovni vojni. En sam sodnik v ča-rovniških procesih je na Saškem tekom svojega poslovanja izrekel vsega skupaj 20.000 smrtnih obsodb. Mož se je pisal Carpzow in je bil svojedobno zelo ugleden sodnik in pravnik! Priroda je umetnica tudi v tehniki! O tem ne bomo dvomili, ako pomislimo, da znaša nosilna sila najboljšega jekla 24-6 kg, nosilna sila nekaterih rastlinskih delov pa celih 25 kg, to se pravi: najboljše jeklo obtežimo na mm2 površine lahko samo s 24-6 kg; toliko še vzdrži, pri večji obtežitvi bi se zrušilo (n. pr. most), nekatere rastline pa vzdrže obtežitev 25 kg na mms, torej 4 dkg več nego jeklo! Valerija je odkimala. »Samo vzdihnila je, tako presunljivo vzdih-nila, da me še zdaj zebe, ko se spomnim. Samo obrnila se je in sta precej stali še dve ženski pri njej. Ena je bila čisto kakor moja mati na veliki sliki v dvorani, pa tudi žalostna, oj, ne veš kako žalostna —« »In druga?« »Je bila vprav tista, ki sem poprej teto vprašala zanjo. Ta je sklenila roke in pokleknila predme in me prosila —« »Česa?« »Ne vem, ko pa ni hotela nič govoriti. Zato me je tudi bilo tako groza, da sem zakričala in se vsa potna prebudila —« »Čudne sanje, res —« »No, vidiš, da se tudi ti ne bi smejal!« »Menda res ne —« »Kaj pa ti praviš, Peregrin, kdo je neki tista gospa?« »Ko tega niti sam ne vem, Valerija —« »Ali res ne?« »Res —« »Pa je rekla teta Klotilda, da ti bo povedala —« »Kdaj je rekla?« »Zadnjič, še ni dolgo tega. Hotela sem od nje izvedeti jaz, pa je dejala, da lahko pove samo tebi —« »In misliš, da ona ve?« »Drugače ne bi mogla reči, da bo tebi po* vedala —« »Pa sem jo sam že tudi vprašal, Valerija, a mi ni hotela odgovoriti.« Sfopodaftfoo I ti J, iP^-ff^^HgSHBl Krompir iz Madjarske in iz Avstrije. Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo je kmetijski minister odredil, naj se dovoli dvo-lastnikom, ki so jugoslovanski državljani in ki imajo svoja posestva v Avstriji in na Madjar-ekem, da prepeljejo krompir s svojih posestev na Madjarskem in v Avstriji ne glede na pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja z dne 21. oktobra 1931. K temu krompirju ni treba priložiti potrdila o izvoru in o zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo madjarski ali avstrijski uradni organi. Krompirja, ki ga pripelje dvolastnik v Madjarske, ni treba pregledati s strani organov jugoslovanske pristojne kmetijske ogledne in kontrolne postaje. Pač pa je treba pregledati krompir iz Avstrije, ker je ta okužen z rakom. Če se pri tem pregledu ugotovi, da je neka količina krompirja okužena z rakom, je treba prepovedati uvoz iz Avstrije. Za zdrave količine pa se naj uvoz dovoli. Nevarnost metljavosti. V tistih krajih naše kraljevine, kjer so bile letos povodnji, grozi nevarnost, da se pojavi pri živini metljavost. — Zato je kmetijsko ministrstvo naročilo banskim upravam, da opozore pristojne veterinarje, naj pri vsaki priložnosti opozarjajo prebivalstvo na to nevarnost, in naj v predavanjih ljudem po-jasne, kako lahko obvarujejo živino te bolezni, odnosno kako naj jo zdravijo. Banske uprave bodo iz lastnih sredstev dajale podpore siromašnim živinorejcem, da bodo mogli zdraviti živino, ki je obolela za metljavostjo. Sadjarska in vrtnarska razstava na Jesenicah. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za radovljiški okraj je skupno z učiteljstvom okraja priredilo pretekli teden jako lepo razstavo sadja in cvetlic. Razstava jo vzbudila splošno priznanje in je dokazala velik napredek sadjarstva v okraju. Naš letošnji pridelek koruze. Oddelek za agrarno politiko pri kmetijskem ministrstvu je pravkar izdal prvo cenitev letošnje koruzne letine v naši državi. Kakor kaže ta cenitev, pridelek ne bo tako slab, kakor se. je prvotno domnevalo. Na površini 2,617.000 ha (ki je za 8000 lia manjša kakor lani), bi bilo letos pridelanih 36,560.000 stotov koruze, od tega v Dravski banovini na 42.250 ha 525.700 stotov. Alkoholno vrenje Ko je v davni preteklosti zemljan stiskaval grozd in dobljeni sok spravljal v posodo, je mošt začel vreti. Opazil je omenjeno dejstvo in si napravil alkoholno pijačo, ki ga je razveseljevala in omamljala. Pri tem ni nikdar razmišljeval o povzročiteljih in pojavu alkoholnega vrenja, ki je bilo zanj po tedanjem nazoru in zunanjih znakih le slično vrenju vode. Sčasoma in mnogo pozneje, t. j. v srednjem veku so nastopili alkimisti, ki so bili mnenja, da se izločujejo snovi, ki povzročujejo vrenje in toplotni razvoj. Razvile so se najrazličnejše zasnove odnosno teorije, od katerih je bila najboljša gotovo Lavoisierjeva. Po njegovi trditvi se sladkor s pomočjo vrenja razkraja, oziroma razpada na alkohol in ogljikovo kislino; težina obeh označenih pridelkov odnosno produktov je enaka težini začetnega sladkorja. Potemtakem se vsako vrenje vrši pod vplivom fermenta (kvasila — vsake snovi, ki izpreminja drugo, ne da bi se sama z njo, družila) s posebnim ozirom na snov, ki lahko fermentira, t. j. ki se lahko razkraja pod vplivom fermenta odnosno vrelnega povzročitelja. Izprva je bila Lavoisierjeva teorija nadvlad-na (dominantna). V kesnejšem razdobju pa se pričenjajo javljati mnogi, ki so iznašali druga mišljenja. Po Liebigovi zasnovi so fermenti (kvasila) dušikove snovi — albuminoidi (beljakovine, ki se^avljajo svilo, volno itd.); fermenti se na- hajajo po njegovih dognanjih v spreminjevalnem odnosu oziroma v spreminjavi ob prisotnosti zraka. Zrak odnosno zračni kisik je bil temeljni pogoj za vrelni razvoj ali — kakor so ga tedanji raziskovalci imenovali — primum movens; vrenje so smatrali za popoln kemijski pojav odnosno proces. Cagniard, Lato ur in Schwann «o opazili, da je kvasilo sestavljeno iz brezštevilnih stanic (celic), ki se razmnožujejo; s tem prihajamo do novejših raziskovanj, ki so temelj odnosno podlaga sodobnemu razvoju oziroma naziranju o alkoholnem vrenju in ga imenujemo vitalna, t. j. življenjska teorija. Pasteur kot ustanovitelj bakteriologije, t. j. vede o glivah ali kužnih kal6h je zavrnil Lie-bigovo mišljenje in trdil, da je alkoholno vrenje življenjski proces, ki je odvisen od razmnožitve vTelnih glivic. Po njegovih mnogoštevilnih poizkusih je dognano, da rabi vsak živ organizem za svoj razvoj kisik in da dobivajo vrelne glivioe kisik iz sladkorja in v okviru tega dejstva povzročujejo vrenje, t. j. razkrajanje sladkorja na alkohol in ogljikovo kislino. Rusi bodo gradili zopet nov kanal Rusi nameravajo zgraditi kanal, ki bo vezal Kaspiško jezero s Črnim morjem. Kanal bo dolg 650 km, torej 73 km daljša razdalja kot pa Ljubljana—Beograd. Gradnja bo stala 400 milijonov rubljev, to je približno 12 milijard dinarjev. Kanal bo predvsem gospodarskega značaja za prevoz petroleja iz Baku, pa tudi sicer bo kanal služil gospodarskemu razvoju krajev ob tej vodni progi, zakaj po tem kanalu bodo lahko plule največje morske ladje. Iržne cene v Dravski banovini Voli, žive teže, t. vrste 1 kg Din 4-50 do 5*— Voli. žive teže. II. vrste 1 kg Din 3'— do 4*— Voli. žive teže, III. vrste 1 kg Din 2— do 3 — Krave, žive teže. I. vrste 1 ke Din 2'— do 3*50 Krave, žive t-eže. II. vrste 1 ka Din 190 do 2 50 Teleta, žive teže 1 ks Din 4"— do 5"50 Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 8 — do 9 — Prašiči, debeli, zaklani 1 ke Din 9 — do 11'— Prašiči. 3—4 me9. stari 1 kom Din 200-— do 3MV— Ko-koši 1 kom. Din 18-— do 25*— Piščanci 1 kom. Din 15"— do 20-— Pridelki: Pšenica domača 100 kg Din 110*— do 120— Rž 100 kg Din 100 - do 125— Oves 100 kg Din 80— do 100— Koruza . 100 kg Din 100 — do 105— Ječmen 100 kg Din 100— do 110— Ajda 100 kg Din 175 - do 180*- Fižol 100 kg Din 250 — do 270— Krompir 100 kg Din 50'— do 70*— Cešplje 1 kg Din 3'— do 4-— Jabolka 1 kg Din 2— do 4— Hruške 1 kg Din 3— do 5'— Gobe, sveže 1 kg Din 8— do 12— Gobe, suhe 1 kg Din 35-— do 45*— Seno sladko 100 kg Din 40— do 50— Slama 100 kg Din 30— do 35— Mleko 1 liter Din 2*— do 2"50 Smetana 1 liter Din 10-— do 13-— Surovo maslo 1 kg Din 20— do 24— Sir 1 kg Din I6-— do 22*— Drva za gorivo, trda. 1 kub. in Din 80-— do 120*— Drva za gorivo, mehka. 1 kub. m Din fiO-— do 80'— Valuto 1 ameriški dolar Din 39'60 1 nemška marka Din 13-65 1 švicarski frank Din 11*10 1 angleški funt Din 182*50 1 francoski frank Din 2*25 1 češkoslovaška krona Din 1*70 1 italijanska lira Din 3*02 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28J4 % na ime iprima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48*80 in dodaš še 28'A %, dobiš za dolar Din 62*70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85, Sejmi 22. oktobra: v Dramljah, pri Mariji Magdaleni. 23. oktobra: v Krškem, v Premu pri Sv. Križu, Rakitni, Martjancih. 24. oktobra: v Novem mestu, Dolu, Dol. Logatcu, Velenju. 25. oktobra: Lemberg. 26. oktobra: Videm ob Savi. 27. oktobra: na Veseli gori, v Križevcih. 28. oktobra: Ložu, Mokronogu, Radovljici, Ska- ručni, Češnjicah, Žužemberku, Sv. Juriju Pismene opomine smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista« za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista Uprava. fladic Nedelja, 22. oktobra: 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Vrhovec Lojze). 9.00: Versko predavanje (dr. Rant). 9.30: Orgelski koncert, g. Arnič Blaž. 10.00: Hi-gijena stanovanja (ga. Govekarjeva). 10.30: Slovenska glasba, pojejo gdč. Korenčanova, g. Tone Petrovčič in g. Banovec s spremi jeva njem Radio orkestra. 11.30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12.00: Čas, plošče. 16.00: Pridobivanje lanu in izdelovanje pre-diva (Šinkovec). 16.30:Ljudska igra: Magda - izvaja Delakov gled. studio. 17.30: Plošče. 20.00: Prenos operete »Havajska roža« iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23.00: Konec. Ponedeljek, 23. oktobra: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila.. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Divjačina- priprava v kuhinji (ga. Svetelova). 18.30: Francoski kmet (ga. Jerasova). 19.00: Plošče. 19.30: Poročila za inozemstvo. 20.00: Komorni pihalni trio. 20.45: Operetni večer. Sodelujejo: ga. Poličeva, gg. Gostič in Zupan s spremljevanjem Radio orkestra. 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz. 23.00: Konec. Torek, 24. oktobra: 11.00: Šolska ura: Do Skop-lja in Ohrida (Marjan Tratar). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). 18.30: Plošče. 19.00 Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu v 1. 1848 (R. Dostal). 20.00: Gdč. Ella Singer poje §la-gerje, vmes igra šlagerje Radio orkester. 21.15. Ku-plete poje s spremljevanjem harmonike Slapar Niko, vmes harmonika solo, g. Kuhar. 22.00: Čas, poročila. 22.30: Angleške plošče. 23.00: Konec. Sreda, 25. oktobra: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Komorna glasba, Radio-kvintet. 18.30: Radio orkester. 19.00: Tujski promet v v Dravski banovini (dr. Brilej). 19.30: Uvod v opero. 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23.00: Konec. Četrtek, 26. oktobra: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Otrok in knjige (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plo^e po željah poslušalcev. 20.00: Prenos iz Zagreba: Francoska glasba. 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz. 23.00: Konec. Petek, 26. oktobra. 11.00: Šolska ura: Jadransko morje (dr. Bohinec). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00:Čas, plošče. 18.00: Plošče. 18.30: Kulturno predavanje. 19.00: SoJtolstvo (prof. Jeras). 19.30: Sarajevo in Hercegovina (Aljantšič). 20.00: Prenos iz Uniona: Koncert čehoslov. lige ob priliki 15-letnice čehoslov. republike. 22.30: Čas, poročila, plošče. 23.00: Konec. Sobota, 27. oktobra: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Plošče, stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (st. Bitežnik). 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (drf Jug). 20.00: Radio orkester: plesna glasba. 20.30: Plošče. 21.00: Kvartet »Glasbene Matice« poje zdravice in napitnice — vmes saksofon solo, g. Ziherl Miloš. 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz. 23.00: Konec. Ko prečilaš Kmetski list, daj ga prečifafi tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaia samo 30 dinarjev. Domača žlahtna kožuhovina Dandanes je kožuhovina »velika moda«. Zlasti ženski svet v mestih drago krzno silno visoko ceni. Zaradi vladajoče mode je postala kožuhovina tudi. važen gospodarski činitelj in zato si prizadevajo povsod, da krijejo povpraševanje po dragem krznu doma. Pri nas Imamo domače kožuhovine precej, vendar pa ne dovolj. Mi imamo razne kune, imamo lisice, imamo polhe, a to zaradi »mode« ne zadostuje, ker pri nas še nismo tako daleč, da bi dajali vsepovsod prednost domačemu blagu, čeprav je lepo. »Moda« zahteva drago bobrovino, potem kože raznih podlasic, ki žive v severnih krajih (v Sibiriji, v Kanadi itd.), ali pa kože raznih južno-azijskih živali. Tej »modi« hočejo pa tam, kjer žele ohraniti svoj denar doma, zadostiti s tem, da ustanavljajo posebne farme za gojitev tujih živali v naših krajih. Tako farmo so nedavno ustanovili tudi v Ča-livcu pr,i Zagrebu, kjer bodo predvsem gojili bobre. Bobrova koža stane danes do 800 dinarjev komad, doma vzgojeni bobri pa bi bili pre- cej cenejši, pa bi vseeno še farma donašala lepe dobičke. Farma pri Zagrebu je urejena na najmodernejši način; pravijo pa, da bodo ustanovili slične farme tudi še po drugih krajih naše države. Tudi pri nas v Sloveniji so že delali poskuse e srebrno lisico. Kako so se ti poskusi obnesli, nam ni znano; verjetno pa je, da se bo gojitev tujih živali, ki .imajo drago kožuhovino, vpeljala in razširila tudi pri nas, če se bo poskus pri Zagrebu obnesel. €k oncifi 2 OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA f v fijubljcmi nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete lili K SM Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Kolcavovsha ulica ši&v. 7 Prodajo se sledeče nepremičnine: Enonadstropna vila v Linhartovi ul. Hiša z mehanično delavnico na naj-prometnejšem kraju v Domžalah. Hiša na Viču pri „Dolgem mostu". Gozd v Retečah pri Škofji Loki. Gozd v litijskem okraju. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov pove uprava tega lista. Suhejiobe kupuje po najvišji ceni SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 i Cpelze in vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo zastopstvo za Dravsko EKONOM" LJUB MAHI A, KOLOPVOUSga 1 Generalno VSAK zaveden kmet bi moral citati naš list! Če kupujete, nudite, ali prodajate, oglasite v Izšla je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1934 ki ima 365 dni, »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratikis najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar t nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medži-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v pretreklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb t slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena S Oin. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni I. Blasnika nasl. d. d. v Ljuhlgani. SUHE GOBI kupuje in plača po najvišjih dnevnih cenah J^SPdPdTIfr* trgovina z de zm. MM, M. žalnimi pridelki in špecijalna trgovina za nakup suhih gob LJUBLJANA Vidovdanska c. 1 — Florijanska ul. 30 Ra6un P°štne hranilnice štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" j ®enflp naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IKI POSOJILNI DOM REGSSTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v Ljubljani, Tavčavjeva (Sodna) ulica šlev. I VLOGE na knjižice ln tekočI račun se obrestujejo po 6«/o, pri tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog nad Din 35.CCC.CC0- # Rezerve ©in I.ICC.CCC-- Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog - Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-121/, in od 3-4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12V. Podružnici v Kamniku, glavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3 Uredniki Janka - »zdojo zo konzorcij Ijton fc»»fian. - jisKa hshaino MciKuj ifiicdstovnik tiskainc; O. MihalekJ, Ljubljana.