Poštnina oiafana v oo»ovm» leto LVII. V Uubl^ni. v sredo, dne 30. ianuar'a 1929 St. 25 St. 2 3ln Naročnina Dnevno itnala zo aržavo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 3« O Din za inozemstvo metecno 40 Din nede |»ka i zelo; a ceiole no v Juao-slavlf) 120 Din, za Inozemsivo 140 D S tedensko prilogo KrMDMiuo lf> v Kopllancvl ulici ji. 6 j|| Rokopisi ac ne vratalo, netranhirana pisma se ne apielemalo bradoMlna telefon š1. 20S0. upravnlšlva Al- 232S »Ilustrirani S5SSSSSS5SSSS3SS35S Slovenec« Cene oglasov . sio.p. peli»-vr»ja mali oglasi po I So in SD.veCII oglasi nad U mm v.Sine po Din Z-ou, veliki po 3 .n 4 Din, v uredn Ikpmdelu vršilca po IO Din n Pr veitiem o naro iu ropuat Izide oo 4 ziuita) rožen poncielilto m dneva do prozniKu> Političen lisi xa slovenski narod Uprava te vKoptlarlcvi ui.&i.O y cekovni račun: C/ubiJana ileu. IO.USO In 10.349 • sa Inseiale, Saia/ei oH.750J, Zagicb SI. 30.011, Praga In Vunal SI. 24.797 Spomenica krščansko-socialnega delavstva Nj. Vel. kralju Aleksandru Dne 27. so se zbrali zastopniki krščansko-socialnega delavstva Slovenije k seji vodstva »Jugoslovanske strokovne zveze v prostorih Delavske zbornice. Seji je prisostvovalo 42 članov vodstva JSZ, ki so zastopali posamezne strokovne skupine. Vodil je sejo predsednik JSZ Srečko Z u m e r. O gospodarskem in socialnem položaju delavstva je poročal Josip G o s t i n č a r, bivši minister za socialno politiko in najstarejši delavski borec. Za njim je tajnik JSZ, Vilko Pitako predložil spomenico na Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se je soglasno odobrila in odposlala. Spomenica slove: Nj. Veličanstvu Aleksandru I., kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev si usojamo predložili Njegovemu Veličanstvu sledečo i SPOMENICO: Zastopniki strokovnih skupin in zvez kovinarjev, rudarjev, viničarjev, papirničarjev, zasebnih nameščencev, tekstilnega, lesnega in delavstva ostalih strok zbrani na seji vodstva Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani dne 27. januarja 1829 k poročilu gospoda Jože G os t in č a r j a, min. n. r. o gospodarskem in socialnem položaju delavstva ugotavljajo: 1. Delavstvo je slej ko prej med najvažnejšimi nosilci in činiielji gospodarstva in sestavni del vse industrijske produkcije. Zato je mogoče napredujoče in uspešno gospodarsko življenje v najširšem obsegu le, če se država ozira tudi na telesne in duševne potrebe delavstva, ga zadovoljuje 111 dviga njegov življenjski stalež. V modernem času se gospo-darstvo ne more naslanjati na množice zasužnjenih, brezzaščitnih in brezpravnih in do zadnje srage izmozgavanih sužnjev, ampak na izobražene, dobro postavljene ter fizično in moralno visoko stoječe delavce. 2. Nasprotno pa so mišljenje in intencijo podjetnikov, ki ne predstavljajo delavnih množic, ampak le neznatno manjšino naroda in državljanov, le-te, da je napredek gospodarstva in produkcije mogoč le, če so delavske plače čim nižje, delovni čas čim daljši, sploh, da mora delavstvo vršiti svojo službo ob zanj najneugodnejših ekonomskih, kulturnih in moralnih prilikah. Te intencije so v diametralnem nasprotju z dognanji moderne narodne gospodarske vede, ki uči, da je možen naraven in soliden prospeh in napredek produkcije in gospodarstva, če so tudi najširše plasti kon-zumen ov ekonomsko močne. I11 delavstvo je pač eden najštevilnejših delov množice kon-zumentov. Zato je geslo gospodarskih in industrijskih činiteljev vseh naprednih držav,, da so čimbolj dvigne ekonomska moč delavstva v zavesti, da je le-ta eden glavnih predpogojev za prosperileto produkcije in gospodarstva. 3. Od strani gospodarskih krogov v naši državi se pojavljajo v zadnjem času predlogi in zahteve na državo, ki ogrožajo življenjske pogoje predvsem industrijskega delavstva pa tudi vseh delavnih množic. Socialno zavarovanje, zakonito določen maksimalen delovni čas, zakonska zaščita poslojemalcev pred brezmejnim izrabljanjem in izkoriščanjem po-slodajalcev so neobhodno potrebne za količkaj človeka dostojno življenje zelo širokih plasii našega naroda. Zahteve delodajalcev, ki gredo proti delovnim množicam, torej veliki večini državljanov naše države, so zato proti-Ijudske, protinarodne in protirtržavne. 4. Država kot skupna zajednica stoji nad vsemi socialnimi razredi in je njeno delovanje usmerjeno v dobro celote vseh državljanov. Zato uravnava država zlasti gospodarsko življenje, da ni v kvar kakemu delu državljanov in onemogoča izvajanje intencij, ki izvirajo iz egoističnih in profitarskih nagibov in stremljenj tega ali onega razreda. Nujen interes države je tedaj, da ščiti ekonomsko šibkejše sloje državljanov, iz katerih ogromne večine država sesioji, pred izkoriščanjem ekonomsko močnejših. Delavstvo, pa je vsled svojega položaja primorano iskati zaščite in pomoči od svoje države v največjem obsegu. Zato se delavstvo, ki je bilo in jc vodno za solidno in močno vsem stanovom pravično države, z zaupanjem obrača na svojo državo in nje poglavarja, pričakuje od ujih polne zaw ščite in pomoči pri napornem delu in vestnem vršenju svoje službe v korist splošnosti in države ter žeii predvsem: 1. Da ostanejo vsi delavski zaščitni iu socialni zakoni, zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o inšpekciji dela iu ostale uredbe in pravilniki v sedanji obliki neokrnjeni. 2. Da se ti zakoni točno in dosledno izvajajo in še izpopolnijo iu da se zboljša tudi delovanje vsoh institucij in zavodov, ustanovljenih aa podstavi teh zakonov. 3. Da. se sanira, zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva. 4. Da se po zgledu modernih kulturnih držav zlasti uvede starostno in invalidno zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost. 5. Da se izvede socialno zavarovanje v polnem obsegu tudi za kmeiijsko-poljedelske delavce. 6. Da se raztegne pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ki je izvedeno v Sloveniji in Dalmaciji, na celo državo. Globoko smo uverjeni, da bo Njegovo Veličanstvo predloženo spomenico iz navedenih razlogov v čim višji meri nvaževalo. V Ljubljani, dne 29. januarja 1929. Za vodstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze: S're£ko Žumer, Vilko Pitako, načelnik. tajnik. Enaki spomenici sta bili poslani g. ministrskemu predsedniku, generalu Peri Živko-viču, in ministru za socialno politiko dr. Mati Drinkoviču. Obenem je vodstvo JSZ pozvalo Delavsko zbornico in Centralno tajn štvo Delavskih zbornic v Belgradu, da stori primerne korake v zaščito socialne zakonodaje. Določbe kaz. zakona Belgrad, 29. jan. (Tel. sSlov.«) Novi kazenski zakonik ima v paragrafih od 91 dalje obsežne določbe, ki jih je vseboval prejšnji kazenski zakonik v znanih dveh poglavjih IX in X. Zakon govori o kaznovanju tistih, ki se pregreše zoper monarha, kraljevi dom, ki bi bili v službi inozemstva, smešili javno priznane ustanove, izdajali naše tajnosti, bili v službi tuje države, ali se lam celo bojevali. Kraljevi dom je zaščiten tako-le (§ 91.): Kdor umori ali poskusi umoriti kralja ali prestolonaslednika ali kraljevskega namestnika, se kaznuje s smrtjo. (§ 92 ) Kdcr započne kako dejanje, da bi 1 ralja ali prestolonaslednl a ali kraljevega namestnika usmrtil, zastrupil, pregnal iz države ali izrečil našim sovražnikom, se kaznuje z dosmrtno ječo (robijo). Kdor kaj takega započne proti članom kraljeve hiše, sc kaznuje z ječo (robijo) najmanj 10 let. Dr. Dežman v Belgradu Zagreb, 29. jan. (Tel. Slov.) Danes se je opazilo v Zagrebu, da sta imela konferenco dr. Trumbič in dr. Milan Dežman, ki sc jc vrnil iz Bclgrada. Dr. Dežman, direktor »Obzora , jc Sel v Belgrad v pesebnern peslu. Tam je prišel v stik z raznimi meredajnimi činitelji. Federalisti vendarle odobravati vstop hrv. ministrov v vlado Zagreb, 29. jan. (Tel. Slov.) Polemike, ki se ie vršila radi vstopa dr. Drinkoviča v vlado o pristanku federalistov za vstop Šverljuge in Drinkoviča v vlado, ni megla potlačiti »Hrva-tova« vest, da federalisti niso tema dvema dali svojega pristanka. Vaš dopisnik je nasprotno zvedel, da sta imela dr. Drinkovič in Šverljuga pred vstopom v vlado dolgo konferenco z dr. Trumbičcm in da jima je dr. Trumbič svetoval stop v viado. V tem smislu je tudi dr. Kerubin Šegvič pisal znano pismo. Ko so federalisti odrekali pravilnost šegvičevega pisma, je Šegvič zapretil, da bo navedel imena tistih, ki so ga napotili, da je to pismo napisal. Po tej Šegvičevi izjavi ni »Hrvat« hotel te stvari več vzeti v misel. Iz tega se vidi, da je vstop teh dveh ministrov v vlado bil izvršen v sporazumu z vplivnimi pristaši bivše HFSS. Potni listi nekaterih zagrebških politikov razveljavljeni. Zagreb, 29. jan. (Tel. Slov.) Policijsko ravnateljstvo je po nalogu velikega župana obvestilo v Zagrebu okrog 30 oseb, ua sc razveljavljajo njiji potni listi za inozemstvo. Med njimi so dr. Trumbič, gospa Marija Radifeva, Milan Miš-kulin, pristaš bivše HFSS. Kronski upokojenci bivše J. žel. prevedeni Belgrad, 29. jan. (Tel. Slov.) Danes jc kralj podpisal zakon o prevedbi na dinar, pokojnine, kronske osebne in družinske pokojninske uslužbence bivše Družbe južne železnice. Kronske pokojnine tako osebne kot družinske starih vpoke-jencev bivše Družbe južne železnice, katerih izplačilo sc vrši na podlagi obveznosti čl. 17 toč. 4 in 17 sporazuma o upravni in tehnični pre-osnovi Dmžbe j. ž., sc prevajajo na dinarske, računajoč I krono za 1 dinar. Izplačila po tem zakonu se bodo vršila 1. sledečega mescca, ko stopi ta zakon v veljavo. Računajo se od 1. avgusta 1928. Pokojnine, naj si bodo osebne ali družinske, ki so po tem zakonu prevedene na dinarske, ne morejo znašati več kot pokojnine uradnikov 5. činovnega razreda po zakonu o prevedbi na dinarske plače cd 14. marca 1922. Za izvršitev tega zakona mora skrbeti prometno ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrom. Zakon stepi v veljavo, ko sc razglasi v »Službenih novinah«. Obrazložitev: Uredba o prevedbi kronskih vpokojencev in vpokojenk na dinarske ni obsegala takozvanih starih vpckojcncev bivše Družbe j. ž., ker jih ni izplačalo finančno ministrstvo, ki je uredbo izdalo. Finančni efekt do I. aprila 19JJ. I. znaša 1 milijon. Za proračunsko leto 1928-29 1,460.000. Zakon je izdelan po sporazumu s finančnim minictrcm. S tem se uredi pokojninsko vprašanje. Anketa o delovnem časuvtrg.-obrtprostorih Belgrad, 29. jan. (Tel. Slov.) Iz socialnopo-litičnega ministrstva smo dobili tole obvestilo: Minister Drinkovič je pcslal vsem delodajalskim in delavskim zbornicam ter zainteresiranim državnim oblastem tale komunike: Na podlagi zakona o zaščiti delavcev, oziroma finančnega za-kena 1928-29 o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti delavcev in po sporazumu s trgovinskim ministrom sem se odločil, sklicati za dan 21. februarja širšo anketo zastopnikov vseh delcdajalskih in delavskih zbornic, kakor tudi zastopnikov zainteresiranih oblasti, da bi se obravnavalo: uredba o zapiranju in odpiranju trgovskih in obrtnih prostorov in o delovnem času pomožnega osebja v teh prostorih, kakor tudi, da bi se evcntueino (e uredbe izpopolnile. Zato vabim naslov, da določi svojega zastopnika, ki bi se te konference udeležil. Svoje predloge naj stavijo ali anketi ali pošljejo pismeno. Anketa bo v prostorih SUZOR-ja v Zagrebu. Na to anketo je minister pozval trgovinsko, notranje, premetno, gradbeno ministrstvo in ministrstvo za vere ter upravo državnih monopolov, osrednje tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice: Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Novi Sad, ljubljansko zbornico za TOI, Industr. in obrtno zbornico v Belgradu, Centralo indust. zbornic v Belgradu, TOI zbornice: Zagreb, Osijek, Sarajevo, Split, Dubrovnik, Novi Sad, TOI zbornici: Veliki Bečkerck in Skoplje. V Srbiji še vedno sneži Na mnogih progah ustavljen promet - Vojaštvo zaprošeno za pomoč Belgrad, 29. jan. (Tel. ^Slov.c) V Belgradu je danes ves dan snežilo, tako da so nastali taki kupi snega, kakor ga Belgrad ne pomni. Za kidanje snega je bilo v prestolici zaposlenih 000 delavcev, ki so imeli na razpolago 60 voz in 20 avtomobilov. Kidanje snega stane belgrajsko občino na dan 50.000 Din. Tramvajski vezovi so sicer vzdrževali promet, toda brez prikolic. Kadi velikih žametov so vlaki prihajali z večjimi aH manjšimi zamudami, od kako daleč so prihajali. Tudi mednarodni vlaki so prihajali z velikimi zamudami. Na progi Topčider—Mala Krsna je zapadel tako visok sneg, da so promet ustavili. Vlaki stoje in čakajo, da se sneg skida. Po dosedanjih poročilih so zameti najhujši v vzhodni Srbiji (okolica Zaječarja iu Niša). Tudi danes še neprestano sneži. Zato se je promet ustavil ob progi Ravna reka. Promet se bo omejil samo na rudnik čičevac. Dva stroja, ki vozila do teh rudnikov, sla se komaj izvlekla do Ravne reke. Kako dolgo bo trajalo preki-njenje prometa, še ni gotovo. Od Ravne reke do Pasuijanske livade jc piav tako ustavljen promet Lokomotive so se prazne vraTale nazaj. Nekatere lokomotive, ki so bile pcslane, da bi orale sneg, so obtičale v snegu. Tem so zopet odšle na pomoč dru?e lokomotive na pomoč. Ker še vedno sneži in ker še vedno razsaja vihar, nanosi znova me-teže, radi česar je kidanje in oranje zelo težavno. Čuprijska prosa jo popolnoma zasnežena. Uslužbenci so sicer sneg skidali, toda meteži so progo kmalu petem zopet zasuli. Tovornih vlakov sploh ni mogoče spustili s kolodvorov. Predlaga se, da bi se ves toverni promet ustavil za toliko časa, dokler traja tako vreme. V Liki jc promet ustavljen. Prometro ministrstvo je prosilo vo-aštro za ponjnč pri kidanju snega in čiščenju prog. Deputacija ljub. gospod, krogov pri predsedniku vlade Danes je predsednik min. sveta iu min. notranjih zadev 'general P. Živkovič sprejel deputacijo gospodarskih organizacij v Ljubljani, ki mu je sporočila želje in predloge radi novega občinskega sveta v Ljubljani in radi dodelitve sosveta obema oblast, komisarjema. Depulacija je izročila ministru utemeljeno spomenico in konkretne predloge glede ! an-didatov. G. predsednik se je dalj časa razgo-varjal z deputacijo in je naprosil pomočnika g. Živka Lazifa, da v podrobnem razpravlja o željah in predlogih deputacije. Med drugim se je deputaciji naznačila izprememba voliv-nega reda v tem smislu, da bo gospodarskim slojem zajamčena udeležba v občinski upravi Depulacija se je poslovila z jako dobrimi vtisi. , Še ne odobrene slovenske učne knjige Belgrad, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Prosvetni svet jc glede slovenskih učnih knjig in učil, ki li nimajo odobrenja prosvetnega sveta, sklenil, da se sestavi seznam teh knjig in učil ter da se v po 1 izvodu predlože prosvetnemu svetu. Pregledal jih bo odsek treh članov, ki bo predlagal odobritev. V svetu so dr. Capuder, načelnik Ilič in inšpektor Lalclič. ZAKON O CESTAH SE IZDELUJE Belgrad, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V gradbenem ministrstvu izdeluje komisija zakon o drž. cestah in zakon o nedržavnih cestah. Za podlago prvemu načrtu služi načrt slovenskega ing. Skubica. Drugemu pa zakon bivše dežele Kranjske o deželnih in občinskih cestah. Belgra',shc vesti V petelv sc bodo sestali ministri dr. Šverljuga, dr. Frangeš, dr. Korošec in guverner naro-lne banke Bajloni. Posvetovali sc bodo o železniških reiakcijali. Danes jc Tbi 1 prometni minister dr. Korošec v dvoiu. Pri tej priliki jc Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o pokojninah železničarjev južne železnice. Minister za gozdarstvo Radivojevič in vojni minister general Stcvo Kadžič sta bila v dvoru v avdienci. S kraljevim ukazom jc na predlog zunanjega ministra postavljen na razpoloženje naš poslanik v Ecriu Jovan Markov č. V naši državi jc izhajalo do 6. jan. 752 časnikov. Od tedaj jih jc prenehalo izhajati 214 in sicer po večini v Srbiji, Vojvodini in Hrvatski. Ivan Hribar, na5 dclrg.-.t pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo s Francijo, sc jc vrnil v Belgrad. V ministrstvu za vere so včeraj in danes vršili dela na proračunu. V bistvu jc proračun sestavljen, 1. februarja ga fcoJo predložili fin. ministru. Bclgrajcka TGI-zbornxa sc pripravlja na plenarno sejo. Najprcjc sc bo trg. zbornica posvetovala o napredku -ašega gospodarstva. Februarja sc bo sestala obrt. zbornica, ki sc bo posvetovala o obrtnem zakonu. Iz Belgrada jc danes odšel na novo službeno mesto v Lc>»'iSLOVENEU, duo 30. januarju 1028. Štev. 20. Sistem dveh strank (Od našega lednega dunajskega dopisuika.) V dopisu o težkočah Seiplove vlade sem povdarjal, da sta v parlamentu ali Nationalratu prav za prav ie dve stranki: meščanski blok in socialisti. Po večini je tako, ali videli smo prav pretekli teden, da blok ni vselej solidaren. Vse-nemti so v treh za večino jako načelnih vprašanjih glasovali preti meščanskemu bloku s so-cijailsti, kar bi v vseh strogo parlamentarnih vladah izzvalo krizo. Dr. Seipel je bil prisiljen sprejeti Rennerjeva načela o — dveh strankah, ker sicer bi nc mogel sestaviti vlade. Sccijalisti so v parlamentu številno tako mečni, da so se morale združiti vse tri meščanske stranke, ..ko so hotele imeti večino, ki je za vladanje potrebna. Prvi avstrijski kancelar je bil znani znanstvenik socijalist dr. Renner, ki je čislana osebnost tudi izven stranke in daleč izven države. On je postavil načelo, da sta v Avstriji opravičeni le dve stranki: socijal.-deinokratična in kr-ščanslosocijalistična. Ker so slednji med meščanskimi in antimarksističnimi krogi v ogromni večini, je v interesu vseh teh in države, da se združijo vsi meščanski sloji proti socijalist m. Ti dve stranki naj se poslej borita za vlado v državi. Narod naj sam izbira svojo vlado, a opozicija naj pazi na korekture napak in zlorab. Opozicija naj bo sicer neizprosna borite-ljica za svoja načela, toda lojalna napram večini in posebno napram državi. Kadar so v igri državni, zunanjepolitični interesi, tedaj se stranka umakni ali vsaj prepusti odgovornost večini. Nikar uganjati brezobzirne opozicije samo radi prestiža ali interesov stranke. Zlasti pa nikdar < prednašati v parlamentu takih argumentov, ki' bi jih mogli pograbiti nasprotniki države in škodovati v tujini ugledu in koristim državne celote. Socialistična opozicija v Nationalratu se je tudi vedno držala teh načel. V kritiki vlade je često strupena, ali le v notranjih zadevah. Ko so prišle na dnevni red zunanje zadeve, so se zgrabili merda v tajnih sejah odsekov, ali v parlamentu so se omejevali na kratke izjave ali na molk. Često so zagrešili celo »un sacrifizio deli' intellelto« — žrtev proti razumu ali pameti, 5*mo da niso dajali gradiva zunanjim nasprotnikom. — En zgled: Ko je večina predložila načrt novega carin-•kega tarifa, s katerim je neobičajno obtežila uvez žita in moke iz Jugoslavije, kar bi sicer smatrala za napoved boja na življenje in smrt, tedaj se je opozicija čudovito hitro sprijaznila tudi s takimi carinami, češ: ako potrebujete tak carinski tarif v borbi z Jugoslavijo na bodočih pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo, pa ga •ILie^te. Beg vam daj srečo. Po drugi strani pa imajo socijalisti v avstrijskem parlamentu kaj zanimivo vlogo »enfant terrtble-, ki sme reči tudi marsikaj takega, kar bi tudi večina rada rekla, pa si ne upa vsled dobrih in korektnih odnošajev z vsemi sosedi in 2 vsem svetom. Bili so n. pr. časi, ko večina ni mogla naglašati splošnega mnenja o — An-schlussu Zato jc takrat pa manjšina toliko bolj vpila. Danes tega ni več treba, ko Seipel sam in celo predsednik republike- jasno govorita v prilog združenju. Kakor svoj č»s na Ogrskem. Vladine stranke so bile do pike take, kakor Košutovci. Ali karkoli bi v Cislajtaniji, zlasti na dvoru neprijetno odmevalo, so povedali Košutovci, vladine stranke pa so jim v duši ploskale. Toda na Dunaju so govorili: Vidite, kaj vse hočejo Košutovci. Ako ne ugodite našim zmernejšim zahtevam, sc bomo morali mi umakniti in na naša mesta pridejo takile prenapeteži. Sistem dveh strank je torej v Avstriji prav lahko mogoč in tudi ni daleč od uresničenja. Vsenemei izginejo, landbundovci pa se bodo morali odločiti za sccijaliste ali krščanske soci-jaliste. Da se združijo s slednjimi, ni nikakega dvoma. Na tak način bi imela Avstrija samo dve politiški stranki in stalne vlade samo z — devetimi ministrstvi. Tudi vzrok za opravičeno zavidanje. Nafrsdovanja in imenovanja sod. uradnikov Eelgrad, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Postavljeni so: Za višje pisarniške oiicljale: Srečko Ko-man na okrajnem sodišču v Radovljici, Josip Ferenc, Konjice, Martin Zorjan, Ptuj, Franc Kopič, Maribor. Za pisarniške oiicljale kanclisti 2. III.: Li-leg Albin na sodišču v Krškem, Ivan Skvarča, Vrhnika, Jakob Zargi, Kostanjevica, Drago Prezelj, Metlika, Julko Marčič, Ljubljana, Jože Kogcj, Pluj, Anton Kramer, Celje, Dragorad Ku c, Črnomelj, Alojzij Lepušič, Brežice, Milan Vončina, Konjice, Josip Drevenšek, Maribor, Vinko Vrančič, Višnja gora, Anton Ma-tičič, Lož, Jakob Kresnik, Celje, Julij Ama-lictti, Dolmja Lendava, Stanko Čuk, Kranj, Alojzij Zapušek, Celje, Evgcnij Mod, Dolenja I ndava, Anton Rožanec, Cerknica, Martin Tro nar, Maribor, Anton Gostiša, Radeče, Rudolf Bižalj, Slov. Bistrica, Ljudevit Furst, Šmarje, Konrad Losdorfer, Sevnica, Stanko Waxl, Ljubljana, Janko Frass, Šmarje. Z*> višjega pisarniškega predstojnika na okrožnem sodišču v Celju je imenovan višji pisarniški oficijal Henrik Toplak. Za pisarniškega pripravnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sia imenovana; Dragotin Savli in Verena Regali. Pomirljiva pisava italijanskega tiska Tržaški italijanski listi pišejo o prenehanju rimskega pakta ter razpravljajo o tem dogodku v vseskozi pomirljiveiti tonu. Tako piše »Picolo«: Znano je, da je bil la pakt lani podaljšan za eno leto. Tedaj sta jugoslovanski zunanji minister Marinkovič in italijanski poslanik v Belgradu Bodrero sporazumno sklenila, da se podaljša rok za odpoved pakta do 27. julija 1918, ker je bil v čl 4. tega pakta določen polletni odpovedni rlpe bo obešen zadnji in bo moral gledati, kako bodo pred njim obešali njegove tovariše. Smojver, Krkič in Jelenič so pomiloščeni na dosmrtno ječo. PrS slabokrvnost! po prestani težki bolezni uHvajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. i&ta A REDUTA S. K. ILISUJA ?M v v v 1 II. 1929 UNION * TISKOVINA: »Prijava za pavšalno plačevanje davka oz. za slučajno opravljeni promet« se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po dinarju izvod. ■k IZPOD GOLICE, povesi z gorenjskih planin, spisal Slavko Saviiišek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za broširan izvod Din 30, v platno vezan Din 42. Ta zanimiva povest je izšla kot 29. zvezek Ljudske knjižnice in je vzbudila splošno zanimanje že takrat, ko jc izhajala v »DomoljubuSnov ie tepe povesti je povzeta iz domačega, življenja in odnošajev, je nad vse zanimiva in lepa. ★ CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja va inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja v trgovini >P e k oc, Ljubljana, Aleksandrova cesta. •k PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krišiofič-Bučar, Stari trg 9. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo bosrta vršili lekarni: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. O Poročil se je g. Joško Stanovnik, trgovec v Mostah pri Ljubljani, z gdč. Lojzko Drašlerjevo iz Dola pri Borovnioi._Poročil ju je prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič. 0 Zoološki vrt v Ljubljani Društvo Zoo se pogaja z mestno občino ljubljansko radi določitve prostora za zgradbo velikega paviljona, velikih tičnic, kletk na prostem in ribnika za namene zoološkega vrta v območju tukajšnjega Tivolija. Po izjavi izvedencev bi vse to stalo 700.000 do 800.000 Din, poleg vsega že sedaj zelo bogatega inventarja tega društva. Vidi se, da bo treba prav izdatnih novih dohodkov za prelepi namen, zbrati vse v prosti naravi živeče živali po posameznih zastopnikih naše ožje in širše domovine. O Snočnji dunajski brzovlak je privozil v Ljubljano z dveinpelurno zamudo. O Materinski večeri v zavodu za zdravstveno zaščito otrok danes zvečer točno ob 8. Vstop prost. Spored: t. Tuberkuloza matere in otroka in njena obrambu. Predava g. dr. Tone Jamar. 2. Diskusija. O čiščenje ulic zelo napreduje in so zvozili skoro z vseh ulic že velike snežne barikade, ki so nastale tam takoj, ko je sneg zapadel. Sneg odkladajo v Ljubljanico, oziroma na bregove. povsod tam, kjer ui nasipov, oziroma so le nizki, pa tudi pri Pešernovem spomeniku. Sneg vozijo tudi v Gruberjev prekop. Ko bodo zvozili vse snežne kupe, bo preostalo še čiščenje hodnikov ter tlaku na ulicah. Pred hišami jc sneg in led v glavnem že odkidan, toda včeraj, ko je pritisnil mraz, so nastale po hodnikih ledene driče, kar je za pešce hudo nevarno. Hišni posestniki so zato ponekod že posuli hodnike pred hišami s pepelom in žaganjem. Oni, ki pa tega še niso storili, naj se spomnijo svoje dolžnosti. 0 Fsperanto. Med ljubljanskim prebivalstvom, zlasti med .šoli že odrastlo mladino se opaža veliko zanimanje /.a esperdntski jezik in se je zadnji čas ustanovilo več esperantskih krožkov. Tudi posamezni stanovi, kakor na primer zasebni uradniki, policijski uslužbenci in drugi, so si organizirali svoje csperantske tečaje. Jezik sani na sebi je lahak in se ga izobražence, ki že obvlada romanski in germanski jezikovni zaklad, priuči pruv kmalu, za manj izobražene je učenje esperanta seveda težje. Povprečno se računa, da je v Ljubljani že več sto ljudi, ki obvladajo ta jezik. Konkurenčni Mdo« nima v Ljubljani mnogo pristašev. 0 Dvodinurski fnlzifikati. O ponarejenem denarju že dalj časa ni bilo v Ljubljani nič slišati in so Ljubljančani lahko zaupali svojemu denarju. Edina »goljufija«, ki je bila možna, jc bila ta, da jc kdo komu stisnil avstrijski drobiž incsto dinarja V roko. V ponedeljek pa jc začudeni policiji nekdo p i nesel krasen eksem-plar ponarejenega dvodinarskega novca — iz pristnega svinca. Novec jc dobro ponarejen, samo malo debelejši jc kot navaden. Baje kroži po Ljubljani še več takih dvodinarskili falzifi-katov. Pozor pred njimi! O Jajc manjka. Na trgu sc že več dni občuti veliko pomanjkanje raznih podeželskih živil posebno jajc, katerim je cena poskočila na 2 do 2.50 Din za kos. Ko bodo ceste do Ljublja- Starci In starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. za masiranje Vam lo dala življensho radost in svežost V lekarnah in drogerijah I stekl. z navodilom 16 DI ne uekoliko zgažene, je upati, do bo ccna jajcem pudiu. Z mlekom ji- Ljubljana za silo pre-skrbovrtna. vendar pn je povpraševanje večje kot ponudba. Najbolj hudo občutijo revni sloji znatno pomanjkanje krompirju, ako ga pa dobe, ni vedno najboljše kvalitete. Tudi dovoz kmetskih voz z drvmi v Ljubljano je zelo padel ' 0 Vstopnice za lovski pies, ki.se vrši v soboto zvečer dne 'i. februarja na Taboru, se dobijo v predprodaji trgovine An.oii Schuster v Ljubljani. Me3tni trg 25. O Nesreče. Radi ledu in snega na cestah so je pripetilo zadnje dni več nesreč. V ponedeljek popoldne si je na Dunajski cesti pred lekarno Pic-cirlli finančni po$! preglednik Franc 1'etkovšek zlomil levo nogo. — Žena železniškega uradnika Kristina Jakopič, stanujoča v Villiarjevi ulici, st je pri padcu zlomila levo reko v zapestju in se ranila na obrazu. Oba so z rešilnim uvtoin prepeljali v bolnišnico. Maribor Mariborska mestna plinarna Navzlic temu, da se elektrifikacija tudi pri nas vedno bolj in bolj širi, se vendar ohranja in j množi uporaba plina povsod tam, kamor elektrika radi nedosiatnega poznanja še ne more prodreti (n. pr. kuhanje). In tako opažamo tudi v Mariboru, da se uporaba plina vedno veča. K on s um plina so je v z"dnjeni črsu mo«io dvignil in je število kon-sumentov narastlo na 1C00. Produkcija plina v mariborski mestni plinarni zinaša letno pol milijona m3, dnevno 1600 m3. Produkcija plina se jo mogla dvignili predvsem radi tega ker se obrat vrši z angleškim premogom, ki je danes z vidika njegove kalorične sile pač najcenejši. Favno radi lega se je mogla v zadnjem čfisu zboljšati kakovost plina na 4500 kalorij. In končno se je tudi plinsko omrežje razširilo isi sicer so se napoljale nove plinovodne cevi v Tomšičevem drevoredu, v obsegu delavške kolonije, na Betnavski cesti in pa na prostoru nove viteVo četrti na nekdanjem Ju-Stovem posestvu ob Vrbnnovi ulici. Celokupno plinsko omrežje meri danes 31 km Tudi je zanimiv pojav, da se v nekaterih hižah oskrbuje vsa kurji v a samo s plinom (n. pr. nova Šoferska hiša in še nekatera druga stanovanja). Da se uporaba p 1 i li a šo bolj razširi in popularizira, je poslala mestna občina lani gno. Kamenškovo v zimi plinski institut v Karleruhe n?. enomeseč-n' tečaj, kjer se je izvežb.ala v kuhanju s plinom. Čim so je vrnila s tega enomesečnega tečaja, je pričela s poučevanjem privatnih strank o iroorabi plina. K vsem strankam n»mreč, ki si nabavijo pri mestni plinarni nov štedilnik ali kuhalnik na plin, se pošlje omenjena učiteljica, da pouči n? licu mesta koiisument.a o uporabi plina pri kuhanju. Na drugi strini pa je mestna plinarna pod iniciativnim vodstvom g. ravnatelja Tomšiča povečala tudi zalogo raznovrstnih kuhalnik sredstev na plin (štedilnikov, kuhalnikov, plinskih aparatov ter avtomatov itd.1. T»ko se je s-mo v zadnjem času prodalo preko 30 štedilnikov, do 100 navadnih dvo-plamenskih kuhalnikov ter nebroi plinskih Tatov, ki so zlasti pri naših mariborskih brivcih v čistili. Vsak bol.fSi in srednii brivski salon namreč ima danes v Mariboru pvoi aparat za segrevanje vode s plinom. Neka mariborski kavarna ima urejeno kuhanje sploh samo ni plin. In tudi inštalacija peči na plin (cd 000 Din naprei). v Mariboru vedno bolj napreduje. Nova avtobusna čakalnica na Glavnem trgu so bo tudi uredila s kurjavo na plin. V z-doijem času pa se uvajajo tudi sila praktični plinski avtomati, ki segrevajo avtimatsHm potom "otovo količino vode (od 81 naprej) na najmanj 60» C. " V bodoče se bo skušal dvigniti konsuin plina v Mariboru predvsem na trojni način. Najprej z regulacijo tarifnih cen. ki stepro bržkone v veljavo s 1. aprilom t. 1. Po obstoječem načrtu se bo izvršila regulacija tarifnih con 7, uvedbo postopnih tarifov; načelo plpčevan.ia je: čim večja uporaba, tem ceneni plin do izvestne uporabljene množine. Nadalio se bo v tekočem letu še znatno razširilo plinovodno o m r e ž -j e in se bo najbrže že marea meseca orpan;7'ral poseben tečaj, k.ier se bodo poarcodinje prsM'5-no uvajale v skrivnosti racionalne uporabe plina pri kuhanju. Sploh pa gre vs° prizadevanje vodstva jVTest-ne plinarne za tem, da se wx>raba plina r"7«:rl v vseh tistih panogah gospodarstva, kamor elektrifikacija danes še ne more prodreti. □ VII. prosvetni večer se vrši jutri ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske barke. Na sporedu je predavanje visokošolca Karla Stan- išele od Božiča imamo aparat, veste! Pa smo vsi navdušeni zanj. Poročila nas zanimajo najbolj. Teli čakamo sleherni večer.« O, prijetna reč je res tale radio! Neko domačnost, topio skupnost ustvarja med vsemi Slovenci. Med nami doma, kar nas je vseh med stisnjenimi mejami te svobodne domovine, pa še do onih naših čez mejo seže ta skupnost, ki jo v tujih deželah še zlasti občutijo. Ko namreč vemo, da le premnogim našim v tujini ni dano vsak čas slišati materine besede. Po radiu jo lahko sprejemajo z ljubeznijo in veselo dušo sleherni večer. In jo tudi sprejemajo mnogi izmed tisočerih, ki se pehajo za težki vsakdanji kruh v daljnih deželah. Tako mislim ob sebi in poslušam znane glasove iz opere, ki glasno in čisto done iz zvočnika ven. Zdravi Povhetov smeh, pristno Pečkovo operetno duhovitost, hripav Danilov bas. — Vsa naša družba je veselo razpoložena, vsa vedrih obrazov, vsem počiva na obrazu trpel smehljaj, v očeh jim gori zanimanje iu navdušenje, odkrito zadovoljstvo. Razumejo se na glasbo, poznajo delo. So menda sami takžni, ki jim je muzika potreben užitek, duševna potreba. Na mizi leži par-titura operete, vsi po vrsti listajo po njej. zasledujejo razvoj dela in spremljavo orkestra. »Aha, edajle pride pa Schubert!« In posluhnejo vsi. »Revež ubogi I Ko je bil živ. se pa nihče nt »menil zanj in za njegovo umetnost, še manj pa za njegovo revBčino. Ves ubog je umrl, zapuščen od vseh in pozabljen. Potem ?e'e je postal slaven mož. In adnj ga za to 1 res meje časte in slave vieoke obletnice v njegov spomin.« Točno. Povsod je tako. Tudi pri nas. Včasih še bulj kot zdaj. Prav isto usodo so doživljali mnogi naši slovenski možje: narod jih ni poznal in ne cenil za njih življenje, ko so po-niankanje in v bedi trpeli in peli, pisali in ustvarjali za svoj rod. Ko so legli in zatisnili za vedno sveje trudne oči, je šele občutil narod, kaj je zgubil. In potem jim postavljajo spomenike, pričkajo se za imena njih ulic, pišejo o njih, ob vsaki priliki so polni hvale o njihovih delih, za vzor jih postavljajo mladini z osebnostjo vred, — e, čudna, resnično čudna so pota človeške hvaležnosti in pravičnosti! Halo! Tu radio Ljubljana! Približno petnajst minut odmora! Mali sinko se dvigne s klopi in odloži Trebušnika, ki ga je bil bral. »Približno...! Se poz«nqnio, fant Razumemo, dobro razumemo, kaj pomeni ljubljanskih petnajst niinutl« In gre fantič, pa prične sukati vijake pri aparatu, vrti jih vse po vrsti, da bi vjel tačas kakšno tujo postajo. Aparati pa so včasih muhasti, ali pa dečko ni znal, zakaj povzročil je le sitno prasketanje in silno cviljenje. »Tak bodi 110 siten! Pri miru pusti in proč pojdi. Sicer bomo še začetek novega dejanja zamudili. Ti boš imel to reč na vesti, da veš.« Tako kara sestra bratca, ki se pa pač malo zimeni za takšne opomine. Nego še bolj in bolj privija vijake, jih «uče na vse strani, pa je tako še slabše. Sestra je huda še bolj, jezi se, fantič pa se ji smeje v obraz, >Sploh pa, fantič, je čas, da greš spat! Ob takem času v«i taki žo spe, otrok li tak! Dečko ne mara biti otrok. : Pa res, glej jo glej! Ti boš morala na vse zgodaj za pult v trgovino, jaz pa šele ob osmih v šolo — kdo naj gre torej prej spat?« Smeh. Tak argument mora držati in tudi sestrica odneha. »Oh, kakšna sta! Gospod vaju bo še v časopise dal, tako sta fletna. Ko bi po radiu oddajali vsak večer rožni venec, oba bi že spala in zvočnik bi nemara sploh prazni sobi pel...!« Saj res! Maina ima precej prav, menda. No, pa je mimo takšnih prepirčkov radio vseeno sijajna stvar! Saj le iz navdušenja nastajajo taksne stvari, iz ljubezni pa se nehajo. Kajpak! Saj občutiš tako-le med ljudmi vso ono toplo, prisrčno razmerje v družini, vso domačnost gorenjskih ljudi, ljubek odnošaj med njimi, sploh: nekaj je v tem, kar dviga v človeku spoštovanje do vsakogar izmed njih. Fant pa je le zgubil ljubljansko postajo m smo zamudili dejanje. »Ampak, jaz nisem nič premaknil. Prav nič, res ne!« »Vidi se, da nisi! Samo se je, kajne?« Smeh. I11 potem poslušamo spet. In je tako kmalu prišla ura, ko se ločimo v miru in vsi enako veseli, zadovoljni, dobro razpo-ženi odhajamo spat. Res: radio ni slaba stvar' Prijetno človek ob njem zaspi... To se pravi, ne vselej, včasih pa. Tinka je že tisti večer flefno zadremala ob mizi. Menim, da ne bo pieveč huda, če sem jo zato — no, ne samo zato! — v časopis spravil... * * • V zgodnjem dopoldnevu sem se drugi dan odpravil na pol Solnce je rnzliio vso svojo zimsko moč iu toploto po dolini, močno sc je uprlo v breg ter božalo speči gozd in snežena polja. Strmo je speljana lista pot v hrib nad Jesenicami. Vsa je bila izvožena v tistih dneh. Globoki tiri so bili urezani v sneg, v zmrzlo skorjo ledu in ž njim pomešano prst. Venomer prevažajo domačini les z gora. Srečuješ jih vsak čas celo vrsto, poLno naloženih sani. Nekaj posebnega so te vožnje lesa v dolino. Kakor popotna karavana se zde vozniki v dolgi koloni, ko se pomikajo z vpreženimi konji ali voli po strmi cesti v dolino. Po troje vpreženih sani vodi en sam voznik. Žival je vajena teh voženj. Vsak dan se pomika po tej cesti, doli v dolino z naloženimi, pa nazaj v hrib s praznimi sanmi. V.širic mene stopa staro kljuse, na prvi pogled se mi vtisne njegovo število suhih reber v oči. Žival stopa počasi v hrib, sama, brez voznika. Oziram se doli nazaj, nikjer ne vidim človeka, ki bi se brigal za samotno žival. Oprezno, umerjeno stopa konj vse više in više. Čez čas se ozre nazaj, potem obstrji. Pogledal je bil, če je prostor zadaj in ne bo nikogar zadrževal, potem šele je počakal, da se odpočije. Nekaj časa je tako stal, potem pn se je spet pomaknil naprej v breg, sam, ne da bi ga kdo poganjal In ko je kljuse videlo zgoraj na cesti še daleč pred seboj voznike, ki so s tovori prihajali nizdol — glejte, sam se je konj umaknil v stran s tira, tam obslal, da so šli oni mimo, potem zavozil v tir nazaj in se počasi spet pomikal dalje v breg. Resničnega občudovanja iu priznanja je vredna takšna žival. Zdelo se mi je, da v svojem postopanju v mnogočem poseka marsikaterega človeka. Saj dostikrat srečujemo' ljudi po cestah, ki 9e ne umaknejo zlepa s pota, ko jo to potrebno. In tudi takšne pameti nima ccrja o psihotehnični Mertnerjevi metodi pri-učitve tujemu jeziku. Na prosvetnem večeru sodeluje tudi mcški pevski zbor z nekaterimi slovanskimi pesmimi. □ O, lom! Drevi cb 20 se vrši v društvenih prostorih na Koroški ce3ti št. 1 izredni občni zbor mariborskega orlovskega odseka Udeležba strogo obvezna — za člane in starešine. □ Mes liti avtobusni promet je na vseh progah zopet vpostavljen. Le proti Konjicam se avtobusni promet radi počasi napredujočega razkopavali j :i velikih sneženih mas ne bo mogel vposCaviti pred koncem tega tedna. □ Preminula je v starosti 71 let Cecilija Ha-bith, zaaebniea. Pogreb bo danes ob 14 iz hiše ža-lcii Aleksandrova cesta 28 na mestno pokopališče v PoTrežju. □ Smola na parkovem drsališču V nedeljo zvečer se je n .jprej razpočila obločnica, nato pa še žarnica, ki žarko razsvetljuje drsališče. Kakor bi trenil je naštela popolna tema. Nič hudega. Veliko neprijetnejše je bilo to, kar je sledilo. V polnem elanu in pogonu drseče postave so treščile skupi j ter v kopicah popadle gromko po ledeni gladini. Drsavcem ni preostalo nič drugega, kakor da prekinejo z zabavnim športom. Vsaj" to prijetno tolažbo so imeli, da so naz-dnje tudi karamboli in neprostovoljni trki na drsališču dobra trenaža. & Prosvetnega večera, ki tra je priredilo celjsko Kat. prosvetno društvo prešli ponedeljek se je udeležilo izredno veliko število občinstva, namreč preko 250. Poleg predavanja so bile na programu večera tamburaške točke ter recitacija iz Lampe.ove knjige »Jeruzalemski romar«. Predavatelj g. profesor Cestnik je predaval o svojem potovanju skozi Sveto Deželo zanimivo in je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Predavanje je pojasnjevalo 72 skioptičnih slik po posnetkih orientalista g..prof. dr. Jeharta. Vsled velikega števila slik se je večer _ zavlekel do pol 11, vendar je bilo ves čas zanimanje * konstantno. a Odlikovanje policijskih uslužbmcev. Včeraj ob pol 12 dopoldne so sc na poziv okrajnega glavarja zbrali v uradni sobi glavarstva vsi uslužbanci okr. glavarstva. V lepem govoru je okrajni glavar vladni svetnik g. dr. Hubad spore čil uslužbencem, da je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z zlato Trbovlje Osebna vest Premeščen je podpreglednik finančne kontrole g. Juvančič Franc iz Trbovelj v St. Vid nad Ljubljano. & Enkratni nabavni prispevek je trbove'jska premogokopna družba nakazala svojemu delavstvu in to na prošnjo II. skupine rudarske zadruge. Kopači dobe: Din 250, kopaški vajenci Din 200, vozači Din 150; delavke in mladoletni delavci pa po Din 100. Nabavni prispevek se bo že pri prihodnji p.ači izplačal. Gostilničarji in ostali točile! alkoholnih pijač se opozarjajo, da poteče rok plačila točilne takse dne 31. januarja t 1. Do tega dne mora biti točilna taksa brezpogojno plačana. Rekord v tombo'ah. Tombola je dovoljena Združenju vojnih invalidov, prostovoljnemu gasilskemu društvu in Sokolu v Trbovljah. Metlika Zaključna seja Kmetijskega društva se je vršila dne 28. t. m. Iz pregleda računskega zaključka sklepamo, da je zopet viden napredek in da se člani zavedajo zadružne misli. Dolg se je znatno znižal, tstko da je sedaj inventar v vrednosti 300.000 Din. nedotakljiv. Letni promet je znašal malo manj nego 2 milijona Din. Zadružniki, strnite se še bolj v svojih zadružnih vrstah! Pcroke <-o v polnem teku vendar vsled kratkega predpusta se še niso mogli vsi odločiti. Bodo pač raje počakali do nadaljnjega. Med letošnjimi poročenci moramo omeniti poroko g. Martina Pe-čariča z gdč. Mici Matkovič. On je bil dolgo vrsto let zvest pristaš prosvetnih društev osobito marljiv in vsestransko priljubljen predsednik Orla v Metliki. « Zagorje cb Savi. Dne 22 januarja 1929 >e umrl upokojeni rudar gospod Franc Pcctlesnik. Kako je bil rajni med občinstvom spoštovan je pričal njegov Gospodarstvo v cerkvi in ob odprtem grobu. Vsem, ki 10 umrlega spremili k večnemu počitku, se losti, prerano _ .....I imenu vseh sorodnikov najiskrenejše zahvalfuje Marko Cesar v Laškem. Vič G. Knrol Bele v Rcžni ulici je daroval 100 Din za sirotišnico na Viču namesto venca na krsto gne. Ivanke Pirnrt. Beg povrni! ______. _....._____________ __________________________Pri Sv, Jalrobu v Slov. gorirah ie na svojem svetinjo za državljanske zasluge okoliškega policij- ' velikem posestvu umrl avstrijski Nemec Schrey skecra nadzornika in Dovelinika celiske policijske I Franc. Ta mož ni dal za nove z.vonove njegovemu posestvu primerne svote, ampak je večkrat rekel skega nadzornika ln poveljnika celjske policijske straže Franca Jedretiča, okol pol. nadzornika Petra Franoo ter policijska agena Matijo Čuka in Ivana Madona, s srebrnimi kolajnami za državljanske zasluge pa policijske stražnike Miho Dintijana, Pipana Franca, Matijo Mušico, Antona Budaka iu Justa Udoviča. Po nagovoru je oitlikovancem pripel odlikovanja. Odlikovanci so se za visoko priznanje njih delu in trudu ganjeno zahvaljevali in naprosili okr. glavarja, da sporoči njih zahvalo na najvišje mesto. .ftr- Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in irdustrijo v Ljubljani za Celje in celjsko podpisanemu: »Ako bom zvonove rabil, dobite tudi od mene primeren znesek.« Ta mož je že leta in leta odlagal, župniku in mežnarju predpisano bernjo — bernja se župniku všteje v plačo — ta mož nI plačal njemu predpisanega eerkvenokonku-renčnega zneska in je ravno ob nje-rovi smrti ležal pri županstvu odlok sreskega poglavarja, da se mora rabiti. Takoj po smrti so prišli g. Schrey Alojzij in sorodniki pokojnika k podpisanemu, naj priredi najslovesnejši pogreb. Podpisani je izrecno omenil, da takega pogreba ne upa pripustiti, ker nnlzn 1»!i fnlibn .l/ lil,,.. ?___•____1___J okrrMco. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem i je pokojni že toliko dolžan pri meni in pri cerkvi a——,................ <-.„,:„ i jn ,ja ne vem, kdo bo nosil pogrebne stroške. S častno besedo so se zavezali sorodniki, da prevzamejo stroške; trpeti hočejo to svoto vsi s tem, da se bo odštela onemu, ki posest prevzame. Podpisani je potem predložil zapuščinski razDravi račun, kateri je tako od sodišča kakor od sorodnikov pokojhega bil sprejet. Sedaj se pa goto/o časopisi zgražajo nad pogrebnim računom 2000 Din Tega pa v svojih listih ne omenjajo, da je moral podpisani tešč hoditi po pokojnega skoraj 10 km daleč po slabi zimski poti ili ootem še okoli 11 maševati in imeti potem pogreb na pokopališče! Zvonilo se je blizu deset ur. Spremljali so me cer- gospe-darskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, rine o. feb nar ju l. 1. od 8 do 12 dopoldne v ravnaleljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. S.ranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času /glase. Zadovoljstvo v hiši je le tedaj ako uporabljate pražene kave tvrdke ANTON. FAZARINC, CELJE Fran Wernig: Predlog za pospeševanje kmetijstva _ Pod leni naslovom je objavil dunajski kmetijski vestnik (Wiener landwirt:chaft iche Zeitunj), najuglednejši in najsplošnejši kmet. strokovni list v nekdanjih avstro-ogrskih pokrajinah z dne 12. t. m. zeo zanimivo razpravo. Pisec članka, dr. H. W. prihaja do zaključka, da bi bilo ncdoglcdne važnosti za čimprejšnjo in čimhitrejšo povzdigo kmetijstva, če bi se v vsakem okraju nastavilo posebnega kmetijskega strokovnjaka: okrajnega oskrbnika (Bezirks-venvalter) ali po našem okrajnega ekonoma. Utemeljuje svoja izvajanja z istimi argumenti, s katerimi sem se svoj čas boril tudi iaz za obstoj ekonomske institucij:. Povdarja, kolike važnosti je po-drobno propagandno delo po okrajih, direkten stik s kmetovalci, poročevalka služba itd. Iz dna srca sem se razveselil, ko sem našel v orr.en'enem uglednem in vplivnem listu poverm nepričakovano potTjene moje svoječasne ugotovitve glede podrobnega pospeševalnega dela med narodom. In zasanjal sem zopet o idea'ni možn^rii udevstvovanja kot ck r;ni ekonom... Že sem videl v duhu zopet v vsakem okraju kmet. referenta, ki izvršu'e poročevaHco in kmet. pospe-"eva'no služI'o. Posoeševalno slu"' o? Nehote mi ie vsililo to viralanje in zrčel sem razm:š'jati. Poročevalska služba — da, ali pospeševa na služba---: to pa ni povsem gotovo. Za uspešno poročevalsko ali pospeševalno Službo je pri nas p-edvsem not e' no, da imamo najprej vsertrar-ko dobro poslujoči centralni strokovni anarat, ki bo naše, zadira de~et'ctja tako relo dife~enciranc kmetijske panoge posebno negoval in študiral. V Nemški Avstri;i so trk aparat doredaj imeli v ra-rih dež. kulturnih svetih za vcr''o pokrajino oz. dežeo; torej lahko grrdo*en korak naprej: podrobno pospeševanje po okrajih. Pri nas 'tega pospeševalnega — ne rečem: poročevalskega — uradnega ararata v prav n smiriu besede ri mo imeli; radi ter^a mislimo najprej na splošno širirnje in poglobljenje kmet. propag'He za celo o1 lest | ali deželo in potem tele na ped rok no delo po ekra-jih! Do tega zaključka sem prišel po lastni izkušnji. Dobil sem nedavno nalog, da priredim nelre | na Dolen;rkeni speci jalr.o predavanje o krmljenju i molznih krav. Hotel šem kmetovalcem račun "ko, iz j gospodarskega vidika dokazati pravilno krmliene. j Prišel pa sem do pojma beljakovin in škrobnih i vrednosti in — ■— — nisem mogel skoraj naprej, j Kako naj govorim našim kmetom, ki so sicer bistri in dovzetni o pojmih, ki so temeljne važnosti, za kate a pa nimamo nobene književne pod'age v fri-I rečni in poljudni obliki? Snov todo sicer vso raztt-I meli, vendar jo todo brez tozadevnih strokovnih ; beležk in razpredelnic zoret pozabili. Imrmo sicer že nekaj dobre strokovne literature iz poliedelstva in j živinoreje, vendar so v splošnem te knjige prc.ib-I širne in predrage za preprostega kmetovalca. Za i širšo kmečko javnost rabimo kratkih, lahko umljivih, ! strokovno propagandnih spisov (Flugb atter), ki bodo poceni in bodo stroko obravnavali po najnovej- Litija Litijska osnovna šola je menda prva v ljubljanski oblasti, ki je dobila radioapaiai, ki^bo nudil učencem poleg poučnih predavanj tudi dosti plemenite zabave. Kadio je brezplačno sestavil dr. Amon šraj, uradnik obl. odbora v Ljubljani. Za pošteni napredek zeo vneti litijski krajevni šol. odbor naj bi posnemali tudi drugod, kjer so občine količkaj finančno močne. Po Litiji in Gradcu so pričeli s prenavljanjem celotnega voda za električno razsvetljavo. Dokler bo delo trajalo, po dnevi ne bo električnega toka. Ob tej priliki bodo na novo napeljali električni vod tudi na Urbin-Lobravo. vsak popotnik, da bi umerjeno, počasi stopal v strmi hrib, da bi od časa do časa počil! Še jaz sam sem tistikrat to delal radi konja. Bil je torej tisti konj boljši turist od mene. Spoznal je v mnogih letih, kar je meril dan na dan tisto pot, kaj zahteva hrib od tistega, ki leze nanj. * * * Pot je prišla do vrha in se prelomila v ravuo cesto. Pod menoj leži dolina, vsa v solncu, topla, vabeča. In onstran se mi je odprla pred očmi Golica, ograjena v deviško sneženo obleko. V tisočerih odsevih se lesketajo sneženi kristali, ki jih poljublja toplo zimsko solnce. Silen pogled! Kar stopil bi daljo, prav gori na vrh. Tam šele bi videl vso našo zemljo pred seboj razgrajeno v dolinah, položeno daleč doli po poljih in brdih. In še na ono-kraj bi pogledal, v Koroško, zasužnjeno deželo.. .! »Bogdaj!« me predrami starejša mamica. >Dober dan, dober dan!« >Ste iz Ljubljane, gospod?« >Sem ja!« >Sli.šite, gospod, kaj bo z vlado?« Glej jo žensko, kaj bo z vlado! Kdaj so pa še ženske pri nas talro spraševale? Še moški 3 malu ne. Na shodu že radi poslušajo naši ljudje in vprašujejo ali pa se pomenkujejo med seboj okoli peči, kar tako na cesti, s tujcem, pa ne. Kaj bo, pravite. Mamica, kar ostala bo, naša vlada.« »Ja, tok toko!« zadovoljno povzame ženica. ' Kako pa je zdaj lepo branje po časopisih Nič več se ne kregajo.« Tal o je prav,« povzamem jaz in se poslovim od dobre mamice. kvenik, dva ministranta; soro Iniki sa Se naročili deset sv. maš. Sedaj pa raz 'elite ?000 Din med cerka«, župnika, cerkven i !:a. ministrante in svete maše, pa bodeto videli, la sem o-I om»n lenega pogreba dobil tako malo "soio za svoj veliki trud, da jo res »groz.no -. Vem, da si g. pisec računi za veliko manjša pota veliko vefie vsote — pa kaj, samo da ima povod maonlti po katol. duhovniku. Vedite, da bom kljub Lil: I m pogrebom ost-1 vedno ubog, kakor sem do šolaj, pa Vas' zavoljo Vaših dohodkov ne bom nikdar napadal, ker sera katoliški duhovnik. — Erhatič Martin, župnik. tO Programi RaifJ.v-LžMblmna: Sreda, 30. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana g'asba. — 13.30 Sfan'e vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18.30 Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, poučuje pref. Mazovec. — 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture (zaključno predavanje), predava univ. prof dr. Fr. Bradač. — 20 Kupleti (jiojeta gg. Brandstatter in Župec) in radio-orkesler. — 22 Poročilo in časovna napoved. Četrtek, 01. jan.: 12.20 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, rcproducirana gl-sba. 13.30 Stanje vode, borzna poročila. — 17 I?"dio-orkester. 18 češčina, poučuje g. Novak. — 18.30 Izbo^sanie travnikov, predava lv.vn. ing. R. Lah. — 19 Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30 Prenos opere Lepa Vida iz opernega gledališča v Ljubljani. — 19.30 Poročila in časovna napoved. Drage programi: Sreda, 30. januarja. Zagreb: 13.15 Reproducirana glasba. — 17 Vika Podgorska tere pravljice. — 17.30 Ciganska godba. — 20 15 O modi. — 20.35 Komorna glasba. Praga: 11.25 Plošče. — 16.30 Za deco. — 19.05 Plesna glasba. — 20 Mešan večer — 21.20 Večerni koncert. — Stuttgart: 12.15 Ooodanski koncert. — 15 Zima v pravljicah. — 19 20 Koncert. — 20 Fo-rele, švab. vesela igra. — Toulousc: 13.45 Koncert. 22.30 Dunajski valčki. — 23.15 Afriške vesti. — Bern: 16 Po;x»ldanski koncert. — 16.30 Za deco. --20 Narodne himne. — 20.35 Cerkveni koncert. — Katoviee: 17.25 Poljščina. — 20 Recitacije. — 20.30 Komorna glasba iz Varšave. — Rim: Trio. — 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20 45 Opera. Berlin: 15.30 Trgovinsko predavanje. — 16.30 Mladina ob mikrofonu. — 18.35 O zavarovanju. — 20 Prenos iz opere. — Dunaj: 11 Kvartet Siiving. — 16 Popoldanski koncert. — 17.45 Pravljice. — 21 Strindbergova ža na iira »Das Band«. Nato lahka večerna glasba. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Petje otrok. — 20.30 Lahka glasba. 21.05 Vesela igra. — 22.45 Kvintet. — Budapcst: 12 Zvonenje. — 12.20 Ciganska godba. — 17.10 Žensko vprašanje. — 20.15 Jubilejna prireditev ogrskega gledališča. — 21.50 Ciganska godba. — Varšava: 15.10 Misijonsko predavanje. — 1550 Plošče. 17.55 Popularni koncert. — 22 Komorna glasba. — 22.30 Lahka večerna glasba. ših vidikih. N. pr. spisi o krmljenju živine, o uspešnem gnojenju itd. 'l ake spise, ki tedo snov obravnavali v resnici stvarno iz kmet gospodarskega in račun-kega vidika in ne iz stališča tovarnarja umetnih gnojil, agenta kmetijskih strojev itd. koncipirajo lahko objektivno in splošno le nepristranski, edino za blagor ljudstva vneti strokovnjaki, katerih delokrog sega čez vso pokrajino in katerim so torej znane razmere v širšem okolišu. Okrajni strokovnjak, ki pozna le svoj omejeni oko iš "in ki nima niti potrebnih sredstev in pripomočkov, tega navadno ne to zmogel. Ni to teorija, ampak so to dejanske razmere. Koroški deželni kulturni svet prireja letošnjo zimo po vsej deželi enodnevne tečaje, v katerih se kmetovalce navaja na pravilno preračunavanje krmil: delp, ki smo ga svojčas celo na višjih šolali smatrali le za pusto teorijo. Cas gre naprej in mi moramo ž njim! O uspešnosti sp'ošne podrobne kmetijske propagande sem imel priliko prepričati se nedavno tega' na. svoje oči. ' Obiskal sem na Koroškem bratranca, preprostega kmetovalca, ki je dovršil !e dvorazretlno nemško osnovno šolo. Napeljal sem razgovor na krmljenje živine in na umetna gnojila in — na moje veliko začudenje — je »r.euki« kmetovalec začel razpravljati o beljakovinah in o dušiku, ko kak dovršen strokovnjak. — Svoje znanje je črpal Ic iz nemških poljudnih in priročnih propagandnih spisov. Pred dvemi leti sem ob priliki kmetijskega tečaja v Admontu moral v svoje presenečenje ugotoviti, da tamošnji strokovnjaki razmotrivajo s pri-prostimi kmetovalci o beljakovinah in o škrobnih vrednostih, kakor razpravljamo mi o ovsu in pšenici. K temu očividnemu napredku o gospodarski izobrazbi ni pripomogla samo kmetijska šola in gospodarska predavanja, ampak predvsem široko-potezna, poprej opisana centralna propaganda. G vadimo tudi mi že iz tega enega vidika našo hišo iz temelja: Najprej splošno, teme'jifo pospeševanje in kmetijska propaganda iz osrednjega urada in potem šele delo po okrajih! GOSPODARSKA LITERATURA Adresar kralj. SHS za industrijo, cbrt. trgovino in kmetijstvo (Rudolf Mosse, Belgrad). Pre,e!i smo že tretji letnik tega adresarja, ki ga izdaja Jugoslovanski Rudolf Mosse z hvalevredno točnostjo, za to delo se moramo založniku najtopleje zahvaliti, saj je obstojala za to de'o res velika potreba, ker so se po vojni naše razmere znatno izpremenile. Tehnično ie adresar lepo urejen po vzoru drugih svetskih adresarjev. Naslovni materijal je urejen po pokrajinah in po mestih. Nadalje so v abecedncm redu urejene aarese vseh gospodarskih podjetij po strokah. Poleg obilnega naslovnega gradiva ima Adresar tudi druge vazue podatke. Sedaj je adresar sestav'jen samo v latinici, zaradi česar js njegova cena znižana lako, da si ga lahko naroči vsak interesent. Naroča se pri »Jugoslovanski Rudolf Mosse, d. d., Belgrad Terazijc 25. BlI ANCE IN POSI OVNA POROČILA Izvozna banka, Belgrad, objavlja svojo bilanco za 1928, v kateri se pozna poslabšanje gospodarskih razmer v Srbiji napram prejšnjim letom. Bruto donos je le malo manjši kot v 1. 1927: 19.7 (20.0) milj. Lin. Bilančna vsota je nazadova'a od 196.5 na 177.4 milj. Din (z garancijami in kavcijami vred od 339.2 na 3291 milj. Din). Pariva so: kapital 39 milj. rezerve in fondi 34.0 (28.5), tekoči DIŠAVE SLON 6.6 (3 2), tek. računi 0-1.0 (C0.6), menice 53.2 (1"^), nepremičnine 28.2 (28.2), efcldi 16.8 (21.5) itd. Obrestna mera se je lani znižala. Cisti dotiček znaša 6.25 (6.2j) mi i. Din in se lx> zopet Izplačevala 16.67% diudenaa (5 milj. Din). Občni zbor 10. febr. Bilanca sladkcrne tovarne z izgubo! Bosanska industrija sadkorja in špirita, ki ima tovarno v Uoori, je zaključi a poslovno leto 1927-28 z izgubo 0.67 milj. Din na kapital 12.5 milj. Lin (1926-27 Izguba 0.62 milj. Din). Osješka tcvarna usnja. Dividenda za 1928 znaša 8 Lin (16 odstotkov) napram 25 odstotkom za leto 1927. Brazilija na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Brazilski kon: ulat v Belgradu je z upravo velesejma v Ljubljani obvezno sklenil ude"ežl-o večje skupine brazilskih tvrdk kot razstavljalec na letošnjem ve'e-sejmu od 30. maja do 9. junija. Skupina' bo razstavila v posebnem paviljonu. Likvidacija: Tvrdka Slokar & RiedI, družba z o. z,., trgovina z lesom v Kamniku. Znižanje kipitala: Textilia. trgovska In industrijska d. d. v Ljubljani od 3 milj. Din na 0.3 milj. dinarjev. Borza DENAR 29. jan. 1929. .Na deviznem tržišču je danes popustil edino Beri'n, učvrstile pa so se devize Londcn, Dunaj in Trsi. Pri srednjem prometu je bilo edino v devizi Ne\vyork zaključeno privatno blago, v ostalih devizah pa je krila povpraševanje Narodna banka. Devizni teCajt na ljubljanski boni '». januarja povornš ,ion. «redn;i sr. 8 I. Amsierdam — 2.84»G , erlin 13r- .50 1155. 13? 4,— L 55.50 Bruseli — 791/. 7 mm Budimpešta — 9;)3.V, - __ 1 uri h 1095.40 11 97.4 11 >95.90 1 9590 1 »una j 7i?9.d2 802.1 c 801.12 80U80 London il .9« 276.74 276.34 276.30 \ew ork 5c.77 16.97 6.u 56.87 ^am 221.6« 2ii.t( 222.61 _ 1'raga 168. .0 H.9.- 1(8. M 168.60 Trsi 2.9.37 2b83 — Zagreb: Ams'erdam 2281.50—2287.50, Berlin 1352.53—1355 50, Budimpešto 991.87—094.87, Cu-rih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.02 -802 62, London ^/5.94—^70.74, Newyork 50.77—56.97, Pariz 22171 do 223 71, Praga 108.20-109, Trst 297.25—299.25 Curih: Lelgrad 9.125, Berlin 123.53, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.075, London •-■.j.215, Ne\vyork 520, Pariz 20.329, Praga 15.3825, k-iija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 84.90. Luna j. Belgrad 12.49; dinar 12.46. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana: Celjska 158 den., Ljullj. kreditna 125 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 66 den., sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 457—458, kaša 45750—459; termini: 2. -133.5)—434 (432). 3. 4J6.50—438, 4. 440-442, 12. 469-471 (471); 7% mv. p03. 88.50, agrari, 53.50-54 (54). Bančni pap.: Hipo 56-56.25 (56), Poljo 17.50-18, Kred. 93 den. Jugo 91-92 (91), Lj. Kr. 125-126 (125), Medjun 57.50 den., PrašieJ. 930-935 (930), Srpska 152 den., Zem. 138—140. lnd. pap.: Guttmann 200—203 (200). Slavonia 5.25-6 (5.50), Siavekd 103—105, Danica 156 den., D.ava 425—480, Sečerana 480—485 (480), Osj. ljev. 180—190, Brod. vag 350 bi., Union 305 do 320, Iais 20—25, Ragusea 525 bi., Trbovlje 480 do 485 (480), Vevče 124-120 (125), Nar. šum. 80 do 34, Piv. Sar. 220—265. Dunaj. Pcdon.-sav. 87.90, Živno 143.75, Jugo 10.80, Alpine 42.05, Leykam 9.25, Trbovlje 58.10. Mundus 196.50, Slavonija 0.58. Les Na ljubljanski borzi jo bilo zaključenih 10 vag. smrekovih hlodov. Tendenca nespremenjena. Žito Tudi danes je v glavnem položaj na žitnem trgu lteizpremcnjcn. To je pripisovati dejstvu, da so notacije v Chicagi malenkostno nazadovale. Kadi pomanjkanja prom ilnega blaga na trgu pa cene pri nas uikakor niso popustile. Promet na naših tržiščih jo bil dckaj dober. Bilo je tudi nekaj zaključkov za slovenske relacije. Koruze je malo na ponudbo. Pojavile so se notacije za laplntsko blago po 305—310 Rakek tranzitu. Inzulanka času primerno suha velja 270 inedjimurska nakl. postajo, baška keruza pa 257.50—260 nakl. post. Oves bč., sr. in bos. notira 240—252.50. Promet s pšenično moko in otrobi je bil minimalen. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač. 30 dni, dobava promptna): pšenica 80 kg 2% 237.50-290, febr. 292.50-295, marec 297.50-300, april 302.50—305, maj 307.50—310; meka Og va». bi. fko Liubliana nlač rn nroiVrnn ^^—s:™ """"I" . v jjv, primerno suna 295-297.50, ječmen bar. pol. 345-347.50, bč. 330-332.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta Novi Sad. Pšenica: 245—247.50, tč. 237 50 ?? wes: ^40—245; koruza: 257.50-260, bc. 2. 202.50-267.50. 3. 4. 5. 285-287,50, sr. 257 50 d0 20<)' 2. 262.50-207.50, 3. 4. 5. 285-287.50; ječ-r"^2-5®-:25750' bC- ,>o1- 270-280. Mast svinj-ska 2375. Moka: 0g 340-350, št. 2 320-330. št. 5 300-310, št. 6 270-278, St. 7 260-265. Št 8 205 do 215; otrobi: 180-185. Tendenca: promet 24 v. pšenice, pol vag. masti, 48 koruze, 7 in pol m kr. Budimpeita. Pšenica marec. 25.06—25.10, zaki i. 25.09-25.10; maj 25.95-25.90, zaklj. 25.91-2592; oktober 25.04-25.74, zaklj. 25 77-25.79: rž marec 23.18- 23.22, zaklj. 23.24-23.26; maj 23.90 -24.02, zaklj. 24.02-2-1.03; oktober 23.55-23.62, zaklj. 23 65 do 23.07; koruza maj 28.68—28.75, zaklj. 28.73 do 28.75; julij 28.61-28.72, zaklj. 28.72-28.7,% * * •. Modra galica. V zadnjih 6 mesecih so se cene bakra dvignile za 12 odstotkov. To je pripisovali delovanju ameriškega kartela za baker, ki datira od 15. oktobra 1926. Kartel jc s svojimi mrhinacijanu odpravil vso posredovalno trgovino in diktira spd«j cene. Zaradi tega stalno naraščajo tudi cene med e galiee, ki se danes nudi po 26'A- 27 suntov (93 do 99% na blago), Postojna tranzita brez nafe carine. Pri nevarnosti hripe Formaminf V iteh lekarnah in drogerijah v zavitkih po 5J in 20 la let Zdravniško navodilo , Verhaltungsmass- regeln bei Orippo-* pošilja Bautr l (it, Berln Stt 48, Friedrichstr- sse 231 * Slavka gimn&iijcev uspela. Kadar pride do spora med dijaki in njihovimi profesor-ji, podležejo navadno dijaki. V Srbobranu pa Ee je zgodilo obratno. Inšpektor prosvetnega minislrslva je izvršil preiskavo proti dijakom sedme gimnazije. Tu so stopili v stavko radi nekega profesorja, ki je pri predavanju uporabljal nedovoljene izraze in delil nepravične ocene. Rezultat preiskave je bil ta, da je bil profesor premeščen iz ^rbobrana.. •k Usodno hrepenenje kmetskega dekleta za ovcami. V Splitu so našli v morju pred carinarnico v starem pristanišču truplo deklice Pere Mijatovičeve iz Drniša. Mlada Pera je služila v Splitu za deklo, toda to delo je nI veselilo, temveč je neprestano žalovala za svojimi ovcami in pašo na deželi. PrePoročil ju je prevzvišeni g. knez.oškof dr. A. B. Jeglič. O Zoološki vrt v Ljubljani. Društvo Zoo se pogaja z mestno občino ljubljansko radi določitve prostora za zgradbo velikega paviljona, velikih tičnic, kletk na prostem in ribnika za namene zoološkega vrta v območju tukajšnjega Tivolija. Po izjavi izvedencev bi vse to stalo 700.000 do 800.000 Din, poleg vsega že sedaj zelo bogatega inventarja tega društva. Vidi se, d^ bo treba prav izdatnih novih dohodkov za prelepi namen, zbrati vse v prosti naravi živeče živali po posameznih zastopnikih naše ožje in širše domovine. G Snočnji dunajski brzovlak je privozil v Ljubljano z dveinpelurno zamudo. © Materinski večeri v zavodu za zdravstveno zaščito otrok danes zvečer točno ob 8. Vstop prost. Spored: 1. Tuberkuloza matere in otroka in njena obramba. Predava g. dr. Tone Jamar. 2. Diskusija. O čiščenje ulic zelo nu predujc in so zvozili skoro z vseh ulic že velike snežne barikade, ki so nastale tam takoj, ko je sneg zapadel. Sneg odkladajo v Ljubljanico, oziroma nn bregove. povsod tam, kjer ni nasipov, oziroma so le nizki, pa tudi pri Pešernovem spomeniku. Sneg vozijo tudi v Gruberjev prekop. Ko bodo zvozili vse snežne kupe, bo preostalo še čiščenje hodnikov ter. tlaku na ulicah. Pred hišami je sneg in led v glavnem že odkidan, toda včeraj, ko je pritisnil mraz, so nastale po hodnikih ledene driče, kar je za pešce hudo nevarno. Hišni posestniki so zato ponekod že posuli hodnike pred hišami s pepelom in žaganjem. Oni, ki pa tega še niso storili, naj se spomnijo svoje dolžnosti. O Fsperanto. Med ljubljanskim prebivalstvom, zlasti med Soli že odrastlo mladino se opaža veliko zanimanje za esperdntski jezik in se je zadnji čas ustanovilo več esperantskih krožkov. Tudi posamezni stanovi, kakor na primer zasebni uradniki, policijski uslužbenci in drugi, so si organizirali svoje esperantske te-čajc._ Jezik sam na sebi je lahak in se ga izobraženec, ki že obvlada romanski in germanski jezikovni zaklad, priuči prav kmalu, za manj izobražene je učeuje esperanta seveda težje. Povprečno se računa, da je v Ljubljani že več sto ljudi, ki obvladajo ta jezik. Konkurenčni >ido« nima v Ljubl jani mnogo pristašev. O Dvodinurski falzifikati. O ponarejenem denarju že dulj časa ni bilo v Ljubljani nič slišati in so Ljubljančani lahko zaupali svojemu denarju. Edina >goljufija«, ki je bila možna, je bila tu, da je kdo komu stisnil avstrijski drobiž mesto dinarja V roko. V ponedeljek pa jc začudeni policiji nekdo prinesel krasen eksem-plar ponarejenega dvodinarskega novca — iz pristnega sVinca. Novec jc dobro ponarejen, samo malo debelejši je kot navaden, Baje kroži po Ljubljani še več takih dvodinarskih falzifi-katov. Pozor pred njimi! © Jajc manjka. Na trgu sc že več dni občuti veliko pomanjkanje raznih podeželskih živil, posebno jajc, katerim je cena poskočila ua 2 do 2.50 Din za kos. Ko bodo ceste do Ljublju- Starci in starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. „AL6A za masiranje Vam to dala življensko radost in svežost V lekarnah in drogerijah 1 stekl. z navodilom 16 DI ne uekoliko zgažene, je upati, do bo cona jaj-iwg> padla. Z mlekom ji' LjuUjauu Zti silo pre-skrhovflnn. vemlnr p« je povpraševnnje večje kot pouudbu. Najbolj hudo občutijo revni sloji znatno pomanjkanje krompirja, ako gu pa dobe, ni vedno najboljše kvalitete. Tudi dovoz kntetskih voz z drvini v Ljubljano je zelo padel. ' © Vstopnice za lovski pies, ki.se vrši v so-boto zvečer dne 2. februarja na Taboru, se dobijo v pred prodaj i trgovine Au.on Schuster v Ljubljani. Mestni trg 25. © Nesreče. Radi ledu in »nega na cestah so je pripetilo zadnje dni več nesreč. V ponedeljek popoldne si je na Dunajski cesti pred lekarno Pic-colli finančni podpreglednik Franc Petkovšek zlomil levo nogo. — Žena železniškega uradnika Kristina Jakopič, stanujoča v Vilharjovi ulici, st jo pri padcu zlomila levo rr ko v zapestju in se ranila na obrazu. Oba ao z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Maribor Mariborska mestna plinarna Navzlic temu, da se elektrifikacija tudi pri nas vedno bolj in bolj širi, se vendar ohranja tn množi uporaba plina povsod tam, kamor elektrika radi nedoslatnega poznanja še ne more prodreti (n. pr. kuhanje). In tako op..žamo tudi v Mariboru, da se uporaba plina vodno veča. K o u s u m plina so je v z-dnjein čr.su močaio dvignil in je število koh-sumentov narasitlo na 1C00. Produkcija plina v mariborski mestni plinarni zinaša letno pol milijona nr1, dneivno 1600 m3. Produkcija plina se je mogla dvigniti predvsem radi tega ker se obrat vrši z angleškim premogom, ki je danes z vidika njegove kalorične sile pač najcenejši. Ravno radi tega se je mogla v zadnjem čseu zboljS-ti kakovost plina na 4500 kalorij. In končno se je tudi plinsko omrežje razširilo in sicer so se napeljale nove plinovodne cevi v Tomšičevem drevoredu, v obsegu delavSlce kolonije, na Betnavski cesti in pa na prostoru nove viteVe četrti nn nekdanjem Ju-Stovem posestvu ob Vrbanovi ulici. Celokupno plinsko oiprežje meri danes 31 km Tudi je zanimiv pojav, da se v nekaterih hišah oskrbuje vsa kurjvva samo s plinom (n. pr. nova šoferska hiša in Se nekatera druga stanovanja). Da se uporaba plina šo bolj razširi in popularizira, je poslala mestna občina lani gno. Kamenškovo v zn^ni plinski institut v Karlsruhe na enomesečni tečaj, kjer se je izvežbala v kuhanju s plinom. Čim so je vrnila s tega, enomesečnega tečaja, je pričela s poučevanjem privatnih strank o uporabi plina. K vsem strankini namreč, ki si nabavijo pri mestni plinnrni nov štedilnik ali kuhalnik na plin, se pošlje omenjena učiteljica, da pouči n? licu mesta konsumenta o uporabi plina pri kn^anju. Na drugi strani pa je mestna plinarna po-1 iniciativnim vodstvom g. ravnatelja Tomšiča povečala tudi zalogo raznovrstnih kuhntnih sredstev na plin (štedilnikov, kuhalnikov, plinskih aparatov ter avtomatov itd.V T"ko se je s-mo v zadnjem času prodalo preko 90 štedilnikov, do 100 navadnih dvo-plamenskih kuhalnikov ter nebroj plinskih ?p"ra-tov, ki so zlasti pri naših mariborskih brivcih v čistili. Vsak boljši in srednii brivski salon namreč ima danes v Mariboru svoj aparat za segrevanje vode s plinom. Neka mariborski kavama ima urejeno kuhanje sploh samo nn plin. In tudi inštalacija peci na plin tod 000 Din naprej), v Mariboru vedno bolj napreduje. Nova avtobusna čakalnica na Glavnem trgu so bo tudi uredila s kurjavo na plin. V z-dnjem času pa se uvajajo tudi sila praktični plinski avtomati, ki secrevajo avtomatskim potom fotovo količino vode (od 81 naprej) na najmanj 60° C. ' V bodoče se bo skušal dvigniti k on sum plina v Mariboru predvsem na trojni način. Najprej z regulacijo tarifnih ceqi. ki stopro bržkone v velj-vo s 1. aprilom t, I. To obstoječem načrtu se bo izvršila regulacija tarifnih cen z uvedbo postopnih tarifov; n-čelo plpče.ven.i« je: čim večja uporaba, tem cenejši plin do izvestne upor" bi jene množine. Nadalie se bo v tekočem letu še znatno razširilo plinovodno o m r e ž -j e in se -bo n-jbrže že marca meseca otgan'7'ral poseben tečaj, kjer se bodo pesno-dinje pri»M'S-no uvajale v skrivnosti racionalne uporabe plina pri kuhanju. Spkfli pa gre vse priz"dev!»nie vodstva Mestne plinarne za tem, da se unorabn plina r~7Š:ri v vseh tistih panogah grsnodarstva, kamor elektrifikacija danes 5e ne more prodreti. □ VII. prosvetni večer se vrši jutri ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske barke. Na sporedu je predavanje visokošolca Karla Stan- »Šele od Božiča imamo aparat, veste! Pa smo vsi navdušeni zanj. Poročila nas zanimajo najbolj. Teh čakamo sleherni večer.« O, prijetna reč je res tale radio 1 Neko domačnost, toplo skupnost ustvarja med vsemi Slovenci. Med nami doma, kar nas je vseh med stisnjenimi mejami te svobodne domovine, pa še do onih naših čez mejo seže ta skupnost, ki jo v tujih deželah še zlasti občutijo. Ko namreč vemo, da le premnogim našim v tujini ni dano vsak čas slišati materine besede. Po radiu jo lahko sprejemajo z lju-beznijo in veselo dušo sleherni večer. In jo tudi sprejemajo mnogi izmed tisočerih, ki se pehajo za težki vsakdanji kruh v daljnih deželah. Tako mislim ob sebi in poslušam znane glasove iz opere, ki glasno in čisto done iz zvočnika ven. Zdravi Povhetov smeh, pristno Pečkovo operetno duhovitost, hripav Danilov tas. — Vsa naša družba je veselo razpoložena, vsa vedrih obrazov, vsem počiva na obrazu trpel smehljaj, v očeh Jim gori zanimanje i« navdušenje, odkrito zadovoljstvo. Razumejo se na glasbo, poznajo delo. So menda sami takšni, ki jim je muzika potreben užitek, duševna potreba. Na mizi leži par-titura operete, vsi po vtsti listajo po njej, zasledujejo razvoj dela in spremljavo orkestra. »Aha, Bdajle pride pa Schubertl« In posluhnejo vsi. »Revež ubogi I Ko je bil živ. se pa nihče ni »menil zanj in sa njegovo umetnost, še manj pa za njegovo revfičino. Ves ubog je umrl, zapuščen od vseh in pozabljen. Potem ?e'e Je postal slaven mož. In adaj ga za to ' rei meje časte in slava visoke obletnice v nj Točno. Povsod je tako. Tudi pri nas. Včasih še bolj kot zdaj. Prav isto usodo so doživljali mnogi naši slovenski možje: narod jih ni poznal in ne cenil za njih življenje, ko so po-mankanje in v bedi trpeli in peli, pisali in ustvarjali za svoj rod. Ko so legli in zatisnili za vedno svoje trudne oči, je šele občutil narod, kaj je zgubil. In potem jim postavljajo spomenike, pričkajo se za imena njih ulic, pišejo o njih, ob vsaki priliki so polni hvale o njihovih delih, za vzor jih postavljajo mladini z osebnostjo vred, — e, čudna, resnično čudna so pota človeške hvaležnosti in pravičnosti 1 Halol Tu radio Ljubljana! Približno petnajst minut odmora t Mali sinko se dvigne s klopi in odloži Trebušnika, ki ga je bil bral. »Približno...! Se pozjigmo, fant Razumemo, dobro razumemo, kaj pomeni ljubljanskih petnajst minut!« In gre fantič, pa prične sukati vijake pri aparatu, vrti jih vse po vrsti, da bi vjel tačas kakšno tujo postajo. Aparati pa so včasih muhasti, ali pa dečko nt znal, zakaj povzročil je le sitno prasketanje in silno cviljenje. >Tak bodi no siten! Pri miru pusti in proč pojdi. Sicer bomo še začetek novega dejanja zamudili. Ti boš imel to reč na vesti, da veš.« Tako kara sestra bratca, ki se pa pač malo zmeni za takšne opomine. Nego še bolj in bolj privija vijake, jih suče na vse strani, pa je tako še slabše. Sestra je huda še bolj, jezi se, fantič pa se ji smeje v obraz. >Sploh pa, fantič, je čas, da greš spat! Ob takem času vsi taki ž« spe. otrok ti taki;' Dečko ne mara biti otrok. ;>Pa res, glej jo glej! Ti boš morala na vse zgedaj za pult v trgovino, jaz pa šele ob osmih v šolo — kdo naj gre torej prej spat?« Smeh. Tak argument mora držati in tudi sestrica odneha. »Oh, kakšna sta! Gospod vaju bo še v časopise dal, tako sta fletna. Ko bi po radiu oddajali vsak večer rožni venec, oba bi že spala in zvočnik bi nemara sploh prazni sobi pel...!« Saj res! Mama ima precej prav, menda. No, pa je mimo takšnih prepirčkov radio vseeno sijajna stvar! Saj le iz navdušenja nastajajo takšne stvari, iz ljubezni pa se nehajo. Kajpak! Saj občutiš tako-le med ljudmi vso ono toplo, prisrčno razmerje v družini, vso domačnost gorenjskih ljudi, ljubek odnošaj med njimi, sploh: nekaj je v tem, kar dviga v človeku spoštovanje do vsakogar izmed njih. Fant pa je le zgubil ljubljansko postajo in smo zamudili dejanje. »Ampak, jaz nisem nič premaknil. Prav nič, res ne!« »Vidi se, da nisi! Samo se je, kajne?« Smeh. In potem poslušamo spet. In je tako kmalu prišla ura, ko se ločimo v miru in vsi enako veseli, zadovoljni, dobro razpo-ženi odhajamo spat. Res: radio ni slaba stvar' Prijetno človek ob njem zaspi... To se pravi, ne vselej, včasih pa. Tinka je že tisti večer fletno zadremala ob mizi. Menim, da ne bo pieveč huda, če sem jo zato — no, ne samo zato! — v časopis spravil... » » • V zgodnjem dopoldnevu sem se drugi /jnn /ulna. u.iii >' v I |"! < "S iin pui. oouire je razino vso svojo zimsko moč iu toploto po dolini, močno se je uprlo v breg ter božalo speči gozd in snežena polja. Strmo je speljana tista pot v hrib nad Jesenicami. Vsa je bila izvožena v tistih dneh. Globoki tiri so bili urezani v sneg, v zmrzlo skorjo ledu in ž njim pomešano prst. Venomer prevažajo domačini les z gori. Srečuješ jih vsak čas celo vrsto, polno naloženih sani. Nekaj posebnega* so te vožnje lesa v dolino. Kakor popotna karavana se zde vozniki v dolgi koloni, ko se pomikajo z vpreženimi konji ali voli po strmi cesti v dolino. Po troje vpreženih sani vodi en sam voznik. Žival je vajena teh voženj. Vsak dan se pomika po tej cesti, doli v dolino z naloženimi, pa nazaj v hrib s praznimi sanmi. Vštric mene stopa staro kljuse, na prvi pogled se mi vtisne njegovo število suhih reber v oči. Žival stopa počasi v hrib, sama, brez voznika. Oziram se doli nazaj, nikjer ne vidim človeka, ki bi se brigal za samotno žival. Oprezno, umerjeno stopa konj vse više in više. Čez čas se ozre nazaj, potem obstoji. Pogledal je bil, če je prostor zadaj in ne bo nikogar zadrževal, potem šele je počakal, da se odpočije. Nekaj časa je tako stal, potem pa se je spet pomaknil naprej v breg, sam, ne da bi ga kdo poganjal. In ko je kljuse videlo zgoraj na cesti še daleč pred seboj voznike, ki so s tovori prihajali nizdol — glejte, sam se je konj umaknil v stran s tira, tam obstal, da so šli oni mimo, potem zavozil v tir nazaj in se počasi spet pomikal dalje v breg. Resničnega občudovanja in priznanja je vredna takšna žival. Zdelo se mi je, da v svojem postopanju v mnogočem poseka marsikaterega človeka. Saj dostikrat srečujemo' ljudi po cestah, ki se ne umaknejo zlepa s pota, ko je to potrebno. In tudi takšne pameti nima cerja o psihotchnični Mertnerjevi metodi priučitve tujemu jeziku. Na prosvetnem večeru sodeluje tudi mcški pevski zbor z nekaterimi slovanskimi pesmimi. □ O, lom! Drevi cb 20 se vrši v društvenih prostorih na Koroški cesti št. 1 izredni občni zbor mariborskega orlovskega odseka Udeležba strogo obvezna — za člane ln starešine. □ Mestni avtobusni promet■■ je na vseh progah zopet vpostavljen. Le proti Konjicam se avtobusni promet radi počasi napredujočega razkopa-vanja velikih sneženih mas ne bo mogel v po staviti pred koncem tega tedna. □ Preminula je v starosti 71 let Cecilija Ha-bith, zuaebnica. Pogreb bo danes ob 14 iz hiše žalosti Aleksandrova ce3ta 28 na mestno pokopališče v Pobrcžju. □ Smola na parkovent drsališču V nedeljo zvečer se je n .jprej razpočila obločnica, nato pa še žarntca, ki žarko razsvetljuje drsališče, Kakor bi trenil je nast:la popolna tema. Nič hudega. Veliko neprijetncjše je bilo to, kar je sledilo. V polnem elanu in pogonu drseče postave so treščile skup o j ter v kopicah popad-le gromko po ledeni gladini. Drsavcem ni precstalo nič drugega, kakor da prekinejo z zabavnim športom. Vsaj to prijetno tolažbo so imeli, da so naz-dnje tudi karamfooli in neprostovoljni trki na drsališču dobra trenaža. Trbovlje & Osebna vest Premeščen je podpreglednik finančne kontrole g. Juvančič Franc iz Trbovelj v St Vid nad Ljubljano. & Enkratni nabavni prispevek je trbove'jska I premogokopna družba nakazala svojemu delavstvu in to na prošnjo II. skupine rudarske zadruge. Kopači dobe: Din 250, kopaški vajenci Din 200, vozači Din 150? delavke in mladoletni delavci pa po Din 100. Nabavni prispevek se bo že pri prihodnji plači izplačal. & Gostilničarji in ostali točilci alkoholnih pijač se opozarjajo, da poteče rok plačila točilne takse dne 31. januarja t 1. Do tega dne mora biti točilna taksa brezpogojno plačana. sjs Rekord v tombo ah. Tombola je dovoljena Združenju vojnih invalidov, prostovoljnemu gasilskemu društvu in Sokolu v Trbovljah. Cel -Sr Prosvetnega veieru, ki fra je priredilo celjsko Kat. prosvetno društvo prešli ponedeljek se je udeležilo izredno veliko število občinstva, namreč preko 250. Poleg pre'avanja so bile na programu večera tamburaške tečke ter recitacija iz Lampelove knjige »Jeruzalemski romar«. Predavatelj g. profesor Ceslnik je predaval o svojem potovanju skozi Sveto Deželo zanimivo in je žel za svoja izvajanja figah no odobravanje. Predavanje je pojasnjevalo 72-skioptičnih slik po posnetkih orientalista g.-prof. dr. Jeharta. Vsled velikega števila slik se je večer zavlekel do pol 11, vendar je bilo ves čas zanimanje konstantno. & Odlikovanje policijskih uslužbencev. Včeraj ob pol 12 dopoldne so sc na poziv okrajnega glavarja zbrali v uradni sobi cd a varstva vsi usluzb 3nci oler. glavarstva. V lepem govoru je okrajni glavar vladni svetnik g. dr. Hubad spore čil uslužbencem, da je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z zlato svetinjo za državljanske zasluge okoliškega policijskega nadzornika in poveljnika celjske policijske straže Franca Jedretiča, olcol pol. nadzornika Petra Franco ter policijska agema Matijo Čuka in Ivana Madona, s srebrnimi kolajnami za državljanske zasluge pa policijske stražnike Miho Dintijana, Pipana Franca, Matijo Mušico, Antona Budaka in Justa Udoviča. Po nagovoru je odlikovancem pripel odlikovanja. Odlikovanci so se za visoko priznanje njih delu in trudu ganjeno zahvaljevali in naprosili okr. glavarja, da sporoči njih zahvalo na najvišje mesto. & Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in irdustrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 5. feb uarja t. L od 8 do 12 dopoldne v ravnateljslti sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. S ranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času /glase. Metlika seja Kmetijskega društva se je vrni. Iz pregleda računskega zaključka sklepam«, da je zopet viden napredek in da se člani zavedajo zadružne misli. Dolg se je znatno znižal, t£ko da je sedaj inventar v vrednosti 300.000 Din. nedotakljiv. Letni promet je znašal malo manj nego 2 milijona Din. Zadružniki, strnite se še bolj v svojih zadružnih vrstah! Poroke *o v polnem teku vendar vsled kratkega predpusta se še niso mogli vsi odločiti. Bodo pač raje počakali do nadaljnjega. Med letošnjimi poročenci moramo omeniti poroko g- Martina Pe-čariča z gdč. Mici Matkovič. On je bil dolgo vrsto let zvest pristaš prosvetnih društev osobito marljiv in vsestransko priljubljen predsednik Orla v Metliki. * Zagorje of) Savi. Dni 22 januarja 1929 jc umrl u pokojem rudar gosjx>d Franc Podlesnik. Kako je Kil i*a:ni irt^rl I____:x_i •_____ Gospodarstvo Fran Wernig: Predlog za pospeševanje kmetijstva . Pod tem naslovom je objavil dunajski kmetij ski vestnik (Wiener landvvirtschaft iche Zeitunj) najuglednejši in najsplošnejši kmet strokovni list v Zadovoljstvo v hiši je le tedaj ako uporabljate pražene kave tvrdke ANTON. FAZARINC, CELJE Domsi i Litija Litijska osnovna šola je menda prva v ljubljanski oblasti, ki je dobila radioapaiai, kivbo nudil učencem poleg poučnih predavanj tudi dosti plemenite zabave. kadio je brezplačno sestavil di. Anion šraj, uradnik obl. odbora v Ljubljani. Za pošteni napredek zeo vneti litijski krajevni šol. odbor naj bi posnemali tudi drugod, kjer so občine količkaj finančno močne. Po Litiji in Gradcu so pričeli s prenavljanjem celotnega voda za električno razsvetljavo. Dokler bo delo trajalo, po dnevi ne bo električnega toka. Ob tej priliki bodo na novo napeljali električni vod tudi na Urbin-Lobravo. vsak popotnik, da bi umerjeno, počasi stopal v strmi hrib, da bi od časa do časa počili Še jaz sam sem tistikrat to delal radi konja. Bil je torej tisti konj boljši turist od mene. Spoznal je v mnogih letih, kar je meril dan na dan tisto pot, kaj zahteva hrib od tistega, ki leze nanj. * * * Pot je prišla do vrha in se prelomila v ravno cesto. Pod menoj leži dolina, vsa v solncu, topla, vabeča. In onstran se mi je odprla pred očmi Golica, ograjena v deviško sneženo obleko. V tisočerih odsevih se lesketajo sneženi kristali, ki jih poljublja toplo zimsko solnce. Silen pogled! Kar stopil bi daljo, prav gori na vrh. Tam šele bi videl vso našo zemljo pred seboj razgrnjeno v dolinah, položeno daleč doli po poljih in brdih. In še na ono-kraj bi pogledal, v Koroško, zasužnjeno deželo...! s>Bogdajk me predrami starejša mamica. »Dober dan, dober dank »Ste iz Ljubljane, gospod?« >Sem jak »Slišite, gospod, kaj bo z vlado?« Glej jo žensko, kaj bo z vlado 1 Kdaj so pa še ženske pri nas talro spraševale? Še mošt: i ? malu ne. Na shodu že radi poslušajo naši ljudje in vprašujejo ali pa se pomenkujejo med seboj okoli peči, kar tako na cesti, s tujcem, pa ne. Kaj bo, pravite. Mamica, kar ostala bo, naša vlada.« »Ja, tok toko!« zadovoljno povzame ženica. r»Kako pa je zdaj lepo branje po časopisih Nič več se ne kregajo.« »Talro je prav,« povzamem jaz in se poslovim od dobre mamice. w _ ____ _ ____ pC',,1M,„ t zborom, ki"je zapel ginliive žalostinke pred hišo ža-je '] ,osti> v Cerkvi in ob odprtem grobu. Vsem, ki so prerano umrlega spremili k večnemu počitku, se v I imenu vseh sorodnikov najiskrenejše zahvaljuje Marko Cesar v Laškem. Vič G. Karol Bele v nežni ulici je daroval 100 Din za sirotišnico na Viču namesto venca na krsto gne. Ivanke Plrnct. Beg povrni! Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je na svojem velikem posestvu umrl avstrijski Nemec Schrey Franc Ta mož ni dal za nove zvonove njegovemu posestvu primerne svote, ampak je večkrat rekel podpisanemu: »Ako bom zvonove rabil, dobite tudi od mene primeren znesek.« Ta mož je že leta in leta odlagal župniku in mežnarju predpisano bemjo — bernja se župniku všteje v plačo — ta mož ni plačal njemu predpisanega cerkvenokonku-renčnega zneska in je ravno ob njesrovi smrti ležal pri županstvu odlok sreske^a poglavarja, da se mora rubiti. Takoj po smrti so prišli g. Schrey Alojzij in sorodniki pokojnika k podpisanemu, naj priredi hajslovesnejši pogreb. Podpisani je izrecno omenil, da takega pogreba ne upa pripustiti, ker je pokojni že toliko dolžan pri meni in pri cerkvi in da ne vem, kdo bo nosil pogrebne stroške. S častno besedo so se zavezali sorodniki, da prevzamejo stroške; trpeti hočejo to svoto vsi g tem, da se bo odštela onemu, ki posest prevzame. Podpisani je potem predložil zapuščinski razDravi račun, kateri je tako od sodišča kakor od sorodnikov pokojnega bil sprejet. Sede j se pa goto vo časopisi zgražajo nad pogrebnim računom 2000 Din Tega pa v svojih listih ne omenjajo, da je moral podpisani tešč hoditi po pokojnega skoraj 10 km daleč po slabi zimski poti in notem še okoli 11 maševati in imeti potem pogreb nn pokopališče! Zvonilo se je blizu deset ur. Spremljali so nio cer-kvenik, dva ministranta; soro lutki so Sc naročili deset sv. maš. Sedaj pa raz'elite ?000 Din med cerke*, župnika, cerkven i ka, ministrante in svete maše, pa bodete videli, la sein o I om»n (enega pogreba dobil tako malo "šoto za svoj veliki trud, da jo res »groznot. Vem. da si g. pisec računi za veliko manjša pota veliko večje vsote — pa kaj, samo da ima povod mai.niti po kotol. duhovniku. Vedite, da bom kljub Likim pogrebom osl"l vedno ubog, kakor sem do so !aj, pa Vas' zavoljo Vaših dohodkov ne bom nikdar napadal, ker sem katoliški duhovnik. — Erhatič Martin, župnik. .................................. | aiuglednejši in najsplošnejši kmet. strokovni lis" ekdanjih avstro-ogrskih pokrajinah z dne 12. t. zeo zanimivo razpravo. Pisec članka, dr. H. W. prihaja do zaključka, da bi bilo nedogkdne važnosti za čimprejšnjo in čimhitrejšo povzdigo kmetijstva. lo Programi Radm-Ljubljana: Sreda, 30. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana g'asba. — 13.30 Stan:e vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18.30 Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, poučuje pref. Mazovec. — 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture (zaključno predavanje), predava univ. prof dr. Fr. Bradič. — 20 Kupletl (pojeta gg. Brnndstfltter in Zupec) in radio-orkester. — 22 Poročilo in časovna napoved. Četrtek, 31. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Čnsovna napoved, reproducirana gPsba. 13.30 Stanje vode, borzna poročila. — 17 R-dio-orkester. 18 ČešČina, poučuje g. Novak. — 18.30 Izborjšanie travnikov, predava r..vn. ing. R. Lah. — 19 Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30 Prenos opere Lepa Vida iz opernega gledališča v Ljubljani. — 19.30 Poročila in časovna napoved. Drage programi t Sreda, 30. januarja. Zagreb: 13.15 Reproducirana glasba. — 17 Vika Podgorska tere pravljice. — 17.30 Ciganska godba. — 20 15 O modi. — 20.35 Komorna glasba. Praga: 11.25 Plošče. — 16.30 Za deco. — 19.05 Plesna glasba. —• 20 Mešan večer. — 21.20 Večerni koncert. — Stuttgarf: 12.15 Ono danski koncert. — 15 Zima v pravljicah. — 19 20 Koncert. — 20 Fo-rele, švab. vesela igra. — Toulouse: 13.45 Koncert. 22.30 Dunajski valčki. — 23.15 Afriške vesti. — Bcrn: 16 Popoldanski koncert. — 16.30 Za deco. — 20 Narodne himne. — 20.35 Cerkveni koncert. — Katovice: 17.25 Poljščina. — 20 Recitacije. — 20.30 Komorna glasba iz Varšave. — Rim: Trio. — 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20 45 Opera. Berlin: 15.30 Trgovinsko predavanje. — 16.30 Mladina ob mikrofonu. — 18.35 O zavarovanju. — 20 Prenos iz opere. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Popoldanski kon-ert. — 17.45 Pravljice. — 21 Strindbergova žana i'stvovanja kot ckrjni ekonom... Že ceni videl v duhu zopet v vsakem okraju kmet. referenta, ki izvršule poročevalsko in kmet. poope-ševa'no rlužlo. Posoesevalno s'i'v'o? Nehote re mi ie vsililo to virnJanje in začel sem razmiš'jati. Poročevalska služba — da, ali pospeševa na služba---: to pa ni novem gotovo. Za uspešno poročevalsko ali pospe?eva!no Službo je pri nas p-edvsem potre" no, da imamo najprej vse tra»"-ko dobro poslujoči centralni strokovni anaraf, ki bo naše, zadn°a de-et'efja tako relo diferencirane kmetijske panoge posebno negoval in študiral. V Nemški Avstriu so trk aparat doeeda; i moli v rarrih dež. kulturnih svetih za vsr '-o pokrajino oz. dežeo; torej lahko grrdo*en korak naprej: podrobno pospeševanje po okrajih. Pri nas tega pospeševalnega — ne rečem: poročevalskega — uradnega aparata v prav n smislu besede ri mo imeli; radi tena mislimo najprej na splošno širisn e in poglobljenje kmet. propag-rd« za celo o' last ali deželo in potem tele na pcdro!-no delo po okrajih! Do tega zaključka sem prišel tx> lastni izkušnji. Dobil sem nedavno nalojr, da priredim n:!;'e na Dolcnrkem specijalno predavanje o krivljenju molznih krav. Hotel šem kmetovalcem račun-ko, iz gospodarskega vidika dokazati pravilno krmlieire. Prišel pa sem do pojma beljakovin in škrobnih vrednosti in----nisem mogel skoraj naprei. Kako naj govorim našim kmetom, ki so sicer bistri in dovzetni o pojmih, ki so temeljne važnosti, za kate a pa nimamo nobene književne pod'age v priročni in poljudni obliki? Snov bodo sicer vso razumeli, vendar jo bodo brez tozadevnih strokovnih beležk in razpredelnic zoret pozabili. Imrmo sicer že nekaj dobre strokovne literature iz poliedelstva in živinoreje, vendar so v splošnem te knjige preobširne in predrage za preprostega kmetovalca. Za širšo kmečko javnost rabimo kratkih, lahko umljivih, strokovnopropagandnih spisov (rlugb atter), ki bodo poceni in bodo stroko obravnavali po najnovejših vidikih. N. pr. spisi o krmljenju živine, o uspešnem gnojenju itd. '1 ake spise, ki tedo snov obravnavali v resnici stvarno iz kmet gospodarskega in račun-kega vidika in ne iz stališča tovarnarja umetnih gnojil, agenta kmetijskih strojev itd. koncipirajo lahko objektivno in splošno le nepristranski, edino za blagor ljudstva vneti strokovnjaki, katerih delokrog sega čez vso pokrajino in katerim so torej znane razmere v širšem okolišu. Okrajni strokovnjak, ki pozna le svoj omejeni oko iš in ki nima niti potrebnih sredstev in pripomočkov, tega navadno ne to zmogel. Ni to teorija, ampak so to dejanske razmere. Koroški deželni kulturni svet prireja letošnjo zimo po vsej deželi enodnevne tečaje, v katerih se kmetovalce navaja na pravilno preračunavanje krmil: delo, ki smo ga svojčas celo na višjih šolali smatrali le za pusto teorijo. Cas gre naprej in mi moramo ž njim! O uspešnosti sp'ošne podrobne kmetijske propagande sem imel priliko prepričati se nedavno tega na svoje oči. ' Obiskal sem na Koroškem bratranca, preprostega kmetovalca, ki je dovršil le dvorazrettno nemško osnovno šolo. Napeljal sem razgovor na krmljenje živine in na umetna gnojila in — na moje veliko začudenje — je »neuki« kmetovalec začel razpravljati o beljakovinah in o dušiku, ko kak dovršen strokovnjak. — Svoje znanje je črpal le iz nemških poljudnih in priročnih propagandnih spisov. Pred dvemi leti sem ob priliki kmetijskega tečaja v Admontu moral v svoje presenečenje ugotoviti, da tamošnji strokovnjaki razmotrivajo s pri-proslimi kmetovalci o beljakovinah in o škrobnih vrednostih, kakor razpravljamo mi o ovsu in pšenici. K temu očividnemu napredku o gospodarski izobrazbi ni pripomogla samo kmetijska šola in gospodarska predavanja, ampak predvsem široko-potezna, poprej opisana centralna propaganda. G a-dimo tudi mi že iz tega enega vidika našo hišo iz temelja: Najprej splošno, teme'jito pospeševanje in kmetijska propaganda iz osrednjega urada in potem šele delo po okrajih! GOSPODARSKA LITERATURA Adresar kralj. SHS za industrijo, cbrt, trgovino in kmetijstvo (Rudolf Mosse, Belgrad). Pre,e!i smo že tretji letnik tega adresarja, ki ga izdaja Jugoslovanski Rudolf Mosse z hvalevredno točnostjo, za to delo se moramo založniku najtopleje zahvaliti, saj je obstojala za to delo res velika potreba, ker so se po vojni naše razmere znamo izpremenile. Tehnično ie adresar lepo urejen po vzoru drugih svetskih.adresarjev. Naslovni materijal je urejen po pokrajinah in po mestih. Nadalje so v abecednem dre !e? Adresar tudi druge valile podatke. Sedaj je adresar redu urejene adrese vseh gospodarskih podjetij po strokah. Poleg obilnega naslovnega gradiva ima šava: 15.10 Misijonsko predavanje. 1755 Popularni koncert. — 22 K 22.30 Lahka večerna glasba. sestav jen samo v latinici, zaradi česar je njegova cena znižana tako, da si ga lahko naroči vsak interesent. Naroča sc pri »Jugoslovanski Rudolf Mosse, d. d., Belgrad Terazije 25. bii ance in posiovna poročil a Izvozna banka, Belgrad, objavlja svojo bilanco za 1928, v kateri se pozna poslabšanje gospodarskih razmer v Srbiji napram prejšnjim letom. Bruto donos je le malo manjši kot v I. 1927: 19.7 (20.0) milj. Din. Bilančna vsota je nazadova'a od 196.5 na 177.4 milj. Din (z garansijami in kavči-* DIŠAVE SLON videti, je lani odpadlo znatno tujih sredotev. Povečal« pa se je likvidnost Akiiva znašajo: blagajna 6.6 (32), tek. računi 61.0 (£0.6), menice 53.2 (I".5)) nepremičnine 28.2 (28.2), efekti 16.8 (21.5) itd. Obrestna mera se je lani znižala. Cisti dobiček znaša 6.25 (6.2j) mi j. Din in se bo zopet izplačevala 16.67% diiidenda (5 milj. Din). Občni zbor 10. febr. Bilanca sladkorne tovarne t izgubo! Bosanska industrija sadkorja in špirita, ki ima tovarno v Uaori, je zaključi a poslovno leto 1927-28 z izgubo 0.67 mili. Din ua kapital 12.5 milj. Lin (1926-27 izguba 0.62 milj. Din). Osješka tovarna usnja. Dividenda za 1928 znaša 8 Lin (16 odstotkov) napram 25 odstotkom za leto 1927. * Brazilija na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Brazilski konrulat v Belgradu je z upravo velesejma v Ljubljani chvezno sklenil udeežko večje skupine brazilskih tvrdk kot razstavljalec na letošnjem ve'e-sejmu od 30. maja do 9. junija. Skupina' bo razstavila v posebnem paviljonu. Likvidacija: Tvrdka Slokar & RiedI, družba z o. z., trgovina z lesom v Kamniku. Zniianje kapitala: Textilia, trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani od 3 milj. Din na 0.3 milj. dinarjev. Borza DENAR 29. jan. 1929. Na deviznem tržišču je danes popustil edino Beri n, učvrstile pa so se devize London, Dunaj in Trst. Pri srednjem prometu je bilo edino v devizi Nowyork zaključeno privatno blago, v ostalih devizah pa je krila povpraševanje Narodna banka. Devizni tetali na Uublianski borzi 't. januarja ?9. povnraA ,ion. ->redn;i sr. 8 I. Amsterdam — 2<84.f0 erlin 13,r- .50 H55. I3M.— IC55.S0 llruseli — 791." 7 op. lludimpešta — 9 >3. Vi — _ urib 10V-5.40 ti 97.4' 1095.90 f 9590 Dunaj 7*9.02 802.t i 801.12 801.80 London 21 .94 276.74 276.34 276.30 ni več vrnil v službo. Pri pregledu knjig so ugotovili, da manjka omenjeni znesek. Za Salolekom je bila takoj izdana tiralica, toda Salopek se je v ponedeljek sam prijavil policiji v Bjelova-ru. Izjavil je, da je bil ves čas na Dunaju, kjer je po nočnih lokalih zapravil ves poneverje-ni denar. Ko je izvedel, da je za niim izdana tiralica, je odpotoval v Bjelovar, kjer se je prijavil policiji. * Člani Prpičeve tolpe bodo v kratkem obešeni. Zagrebški listi poroča jo, da je pravosodno ministrstvo izdalo končno odlrčbo o usodi Prpiča Malega in njegove tolpe. Od sedem na smrt obsojenih so poiniloščeni Smoj-ver, Krkič in Jelenič, smrtna kazen pa se bo izvršila nad Prpičem, Brodaričem, Vrbancem in Knnpotičem. Sodni spisi o njih so prišli v ponedeljek dopoldne v Zagreb. Danes ali jutri se vrši seja sodnega senata, nakar bo brzojavno poklican iz Sarajeva krvnik Dragu-tin Hart. Justifikacija se bo izvršila najbrže prihodnji torek ali sredo, na vsak način pa prihodnji tedeu. Prpič kot vodja ilpe bo obešen zadnji in bo moral gledati, kako bodo pred njim obešali njegove tovariše. Smojver, Krkič in Jelenič so pomiloščeni na dosmrtno ječo. PrS sšafookiroostl po prestani težki bolezni u?.ivajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. ★ TISKOVINA: »Prijava za pavšalno plačevanje davka oz. za slučajno opravljeni promet< se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po dinarju izvod. ■k IZPOD GOLICE, povesi z gorenjskih planin, spisal Slavko Savinšek. Založila, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za broširan izvod Din 30, v platno vezan Din 42. Ta zanimiva povest je izšla kot 29. zvezek Ljudske knjižnice in je vzbudila splošno zanimanje že takrat, ko je izhajala v »Domoljubu«. Snov ie lepe povesti je povzeta iz domačega, življenja in odnoiajev, je nad vse zanimiva in lepa. k CENJENO OBČINSTVO se vljudno kožarja va inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja v trgovini »P e k o«r, Ljubljana, Aleksandrova cesta. ir PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krišiojil-Bučar, Stari trg 9. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo bosrta vršili lekarni: Piccoli na Dunajski cesti iii Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. 0 Poročil se je g. Joško Stanovnik, trgovec v Mostah pri Ljubljani, z gdč. Lojzko Drašlerjevo iz Dola pri Borovnici.^Poročil ju je prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič. 0 Zoološki vrt v Ljubljani Društvo Zoo se pogaja z mestno občino ljubljansko radi določitve prostora za zgradbo velikega paviljona, velikih tičnic, kletk na prostem in ribnika za namene zoološkega vrta v območju tukajšnjega Tivolija. Po izjavi izvedencev bi vse to stalo 700.000 do 800.000 Din, poleg vsega že sedaj zelo bogatega inventarja tega društva. Vidi se, da bo treba prav izdatnih novih dohodkov za prelepi namen, zbrati vse v prosti naravi živeče živali po posameznih zastopnikih naše ožje in širše domovine. O Snočnji dunajski brzovlak je pri vozil v Ljubljano z dveinpolurno zamudo. © Materinski večeri v zavodu za zdravstveno zaščito otrok danes zvečer točno ob H. Vstop prost. Spored: t. Tuberkuloza matere iu otroka in njena obramba. Predava g. dr. Tone Jamar. 2. Diskusija. 0 čiščenje ulic zelo napreduje in so zvozili skoro z vseh ulic že velike snežne barikade, ki so nastale tam takoj, ko je sneg zapadel. Sneg odkladajo v Ljubljanico, oziroma na bregove. povsod tam, kjer ui nasipov, oziroma so le nizki, pa tudi pri Pešernovem spomeniku. Sneg vozijo tudi v Gruberjev prekop. Ko bodo zvozili vse snežne kupe, bo preostalo še čiščenje hodnikov ter tlaku na ulicah. Pred hišami je sneg in led v glavnem že odkidun, toda včeraj, ko je pritisnil mraz, so nastale po hodnikih ledene driče, kar je zu pešce hudo nevarno. Hišni posestniki so zato ponekod že posuli hodnike pred hišami s pepelom in žaganjem. Oni, ki pa tega še niso storili, naj se spomnijo svoje dolžnosti. O Fsperanto. Med ljubljanskim prebivalstvom, zlasti med šoli že odrostlo mladino se opaža veliko zunimanje za esperdntski jezik in se je zadnji č«s ustanovilo več esperantskih krožkov. Tudi posamezni stanovi, kakor na primer zasebni uradniki, policijski uslužbenci in drugi, so si organizirali svoje esperantske te-eaje._ Jezik sam na sebi je lahak in se ga izobraženec, ki že obvluda romanski in germanski jezikovni zaklad, priuči pruv kmalu, za manj izobražene jc učenje esperanta seveda težje. Povprečno se računa, da jc v Ljubljani že več sto ljudi, ki obvladajo ta jezik. Konkurenčni sido« nima v Ljubl jani mnogo pristašev. 0 Dvodinnrski falzitikati. O ponarejenem denarju že dalj časa ni bilo v Ljubljani nič slišati in so Ljubljančani lahko zaupali svojemu denarju. Edina »goljufija«, ki je bila možna, je bila ta, da je kdo komu stisnil avstrijski drobiž mesto dinarja V roko. V ponedeljek pa jc začudeni policiji nekdo pvinesel krasen eksein-plar ponarejenega dvodinarskegu novca — iz pristnega svinca. Novec jc dobro ponarejen, samo malo debelejši je kot nava-lcn. Baje kroži po Ljubljuni šo več takih dvodinarskih falzifi-katov. Pozor pred njimi! O Jajc manjka. Na trgu sc že več dni občuti veliko pomanjkanje raznih podeželskih živil, posebno jajc, katerim je cena poskočila na 2 do 2.50 Din za kos. Ko bodo ceste do Ljublju- Starci In starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. za masiranje Vam t o dala življensko radost in svežost V lekarnah in drogerijah 1 stekl. z navodilom 16 Dt„ ne nekoliko zgažene, je upati, da bo ecuu jajcem pudlu. Z mlekom jc Ljubljana za silo pre-skrbovann. vendar pa je povpraševanje večje kot ponudba. Najbolj hudo občutijo revni sloji znatno pomanjkanje krompirja, ako gu pa dobe, ni vedno najboljše kvalitete. Tudi dovoz kmetskili voz z drvmi v Ljubl jano je zelo padel. ' © Vstopnice za lovski ples, ki.se vrši v soboto zvečer dne 2. februarja na Taboru, se dobijo v pred prodaj L trgovine An/.on Schuster v Ljubljani. Me3tni trg 25. O Nesreče. Radi ledu in »nega na cestah so je pripetilo zadnje dni več nesreč. V ponedeljek popoldne si je na Dunajski cesti pred lekarno Pic-colli finančni podpreglednik Franc Petkovšek zlomil levo nogo. — Žena železniškega uradnika Kristina Jakopič, stanujoča v Vilhar,jevi ulici, st Je pri padcu zlomila levo reko v zapestju in se ranila ua obrazu. Oba so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Maribor Mariborska mestna plinarna Navzlic temu, da se elektrifikacija tudi pri nas vedno bolj in bolj Siri, se vendar ohranja in i množi uporaba plina povsod tam, kamor elektrika i radi nedostatnega poznanja še ne more prodreti (n. ! pr. kuhanje). In tako op..žatno tudi v Mariboru, da so uporaba plina vedno veča. K on s um plina so je v z-.dnjem času močsio dvignil in je število kon-sumentov narastlo na 1C00. Produkcija plina v mariborski mestni plinarni znaša letno pol milijona m3, dnevno 1600 m3. Produkcija plina se je> mogla dvignili predvsem radi tega ker se obrat vrši z angleškim premogom, ki je danes z vidika njegove kalorične sile pač najcenejši. Ravno radi tega se je mogla v zadnjem času z£>oljš~ti kakovost plina na 45!X) kalorij. In končno se je tudi plinsko omrežje razširilo in sicer so se napeljale nove plinovodne cevi v Tomšičevem drevoredu, v obsegu delavske kolonije, na Betnnvski cesti in pa na prostoru nove vilsVo četrti na nekdanjem Ju-štovem posestvu ob Vrbanovi ulici. Celokupno plinsko omrežje meri danes 31 km Tudi je zanimiv pojav, da se v nekaterih hišah oskrbuje vsa kurjava samo s plinom (n. pr. nova šoferska hiša in še nekatera druga stanovanja). Da se uporaba plina še bolj razširi in popularizira, .je poslala mestna občina lani gno. Kamenškovo v zabili plinski institut v Karleruhe na enomeseč-n-' tečaj, kjer se je izvežbala v kuhanju s plinom. Čim so je vrnila s tega enomesečnega tečaja, je pričela s poučevanjem privatnih strank o urorabi plina. K vsem strankam namreč, ki si nabavijo pri mestni plinarni nov štedilnik ali kuhalnik na plin, se pošlje omenjena učiteljica, da pouči na licu mesta koiisumenta o uporabi plina pri kuhanju. Na drugi strmi pa je mestna plinarna po-1 iniciativnim vodstvom g. ravnatelja Tomšiča povečala tudi zalogo raznovrstnih kuhfllnih sredstev na plin (štedilnikov, kuhalnikov, plinskih aparatov ter avtomatov itd.V T»ko se je s-mo v zadnjem času prodalo preko 80 štedilnikov, do 100 navadnih dvo-plamenskih kuhalnikov ter nebron plinskih aparatov, ki so zlasti pri naših mariborskih brivcih v čislili. Vsak boljši in sredn.ii brivski salon namreč ima danes v Mariboru svoj aparat za segrevanje vode s plinom. Neka mariborska kavarna ima urejeno lru^amjo spio-h samo na plin. In tudi inštalacija peči na plin tod 600 Din naprej), v Mariboru vedno bol.j napredrje. Nova avtobusna čakalnica na Glavnem trgu sr* bo tudi uredila s kurjavo na plin. V 7.-«hijem času pa se uvajajo tudi sila praktični plinski avtomati, ki seprevajo avtomatskim potom "otavo količino vode (od 81 naprej) na najmanj (50° C. ' V bodoče se bo skušal dvigniti konsuim plina v Mariboru predvsem na trojni način. Najprej z regulacijo tarifnih cpji. ki stopi;o brž-).-ono v veljavo s 1. aprilom t. I. Po obstoječem načrtu se bo izvršila regulacija tarifnih cen 7. uvedbo postopnih tarifov; n-čelo plpčevania je: čim večja uporaba, tem cene;5i plin do i zvest n« upor-btjene množine. Nadnlie se bo v tekočem letu še znatna razširilo plinovodno omrež-j e in se bo n"jbrže že marr.a mefwa orcranVral poseben tečaj, kjer se bodo poarmdinje pra^fč-no uvajale v skrivnosti racionalne uporabe plina pri kuhanju. Splofh pa gre vs« prizadevanje vodstva Mestne plinarne za tem, da se uiKjraba plina r~zš:rt v vseh tistih panogah grsnodarstva, kamor elektrifikacija danes še ne more prodreti. □ VIL prosvetni večer se vrši jutri ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske barke. Na sporedu je predavanje visokošolca Karla Stan- »Šele od Božiča iniahio aparat, veste! Pa smo vsi navdušeni zanj. Poročila nas zanimajo najbolj. Teh čakamo sleherni večer.« O, prijetna reč je res tale radio! Neko domačnost, toplo skupnost ustvarja med vsemi Slovenci. Med nami doma, kar nas je vseh med stisnjenimi mejami te svobodne domovine, pa še do onih naših čez mejo seže ta skupnost, ki jo v tujih deželah še zlasti občutijo. Ko namreč vemo, da le premnogim našim v tujini ni dano vsak čas slišati materine besede. Po radiu jo lahko sprejemajo z ljubeznijo in veselo dušo sleherni večer. In jo tudi sprejemajo mnogi izmed tisočerih, ki se peliajo za težki vsakdanji kruh v daljnih deželah. Tako mislim ob sebi ln poslušam znane glasove iz opere, ki glasno in čisto done iz zvočnika ven. Zdravi Povhetov smeh, pristno Pečkovo operetno duhovitost, hripav Danilov t as. — Vsa naša družba je veselo razpoložena, vsa vedrih obrazov, vsem počiva na obrazu trpel smehljaj, v očeh jim gori zanimanje in navdušenje, odkrito zadovoljstvo. Razumejo se na glasbo, poznajo delo. So menda sami takšni, ki jim je muzika potreben užitek, duševna potreba. Na mizi leži par-titura operete, vsi po vrsti listajo po njej. zasledujejo razvoj dela in spremljavo orkestra. »Aha, Kfajle pride pa Schubert!« In posluhnejo vsi. »Revež ubogi! Ko je bil živ. se pa nihče ni zmenil zanj in za njegovo umetnost, še manj pa za njegovo revfičino. Ves ubog je umrl, zapuščen od vseh in pozabljen. Potem ?e'e je postal slaven mož. In adaj ga za to 1 re« meje časte in slava viaoke obletnice v njegov spomin.c Točno. Povsod je tako. Tudi pri nas. Včasih še bolj kot zdaj. Prav isto usodo so doživljali mnogi naši slovenski možje: narod jih ni poznal in ne cenil za njih življenje, ko so po-mankanje in v bedi trpeli in peli, pisali in ustvarjali za svoj rod. Ko so legli in zatisnili za vedno avc-je trudne oči, je šele občutil narod, kaj je zgubil. In potem jim postavljajo spomenike, pričkajo se za imena njih ulic, pišejo o njih, ob vsaki priliki so polni hvale o njihovih delih, za vzor jih postavljajo mladini z osebnostjo vred, — e, čudna, resnično čudna so pota človeške hvaležnosti in pravičnosti! Halo! Tu radio Ljubljana! Približno petnajst minut odmora! Mali sinko se dvigne s klopi in odloži Trebušnika, ki ga je bil bral. »Približno...! Se poznamo, fant. Razumemo, dobro razumemo, kaj pomeni ljubljanskih petnajst minuti« In gre fantič, pa prične sukati vijake pri aparatu, vrti jih vse po vrsti, da bi vjel tačas kakšno tujo postajo. Aparati pa so včasih muhasti, ali pa dečko ni znal, zakaj povzročil je le sitno prasketanje in silno cviljenje. »Tak bodi no siten! Pri miru pusti in proč pojdi. Sicer bomo še začetek novega dejanja zamudili. Ti boš imel to reč na vesti, da veš.« Tako kara sestra bratca, ki se pa pač nmlo ameni za takšne opomine. Nego še bolj in bolj privija vijake, jih suče na vse strani, pa je tako še slabše. Sestra je huda še bolj, jezi se, fantič pa se ji smeje v obraz. »Sploh pa, fantič, je čas, da greš spat! Ob takem času vsi taki že spe, otrok i i iak: Dečko ne mara biti otrok. »Pa res, glej jo glej! Ti boš morala na vse zgodaj za pult v trgovino, jaz pa šele ob osmih v šolo — kdo naj gre torej prej spat?« Smeh. Tak argument mora držati in tudi sestrica odneha. »Oh, kakšna sta! Gospod vaju bo še v časopise dal, tako sta fletna. Ko bi po radiu oddajali vsak večer rožni venec, oba bi že spala iu zvočnik bi nemara sploh prazni sobi pel...!« Saj res! Mama ima precej prav, menda. No, pa je mimo takšnih prepirčkov radio vseeno sijajna stvar! Saj le iz navdušenja nastajajo takšne stvari, iz ljubezni pa se nehajo. Kajpak! Saj občutiš tako-le med ljudmi vso ono toplo, prisrčno razmerje v družini, vso domačnost gorenjskih ljudi, ljubek odnošaj med njimi, sploh: nekaj je v tem, kar dviga v človeku spoštovanje do vsakogar izmed njih. Fant pa je le zgubil ljubljansko postajo m smo zamudili dejanje. »Ampak, jaz nisem nič premaknil. Prav nič, res ne!« »Vidi se, da nisi! Samo se je, kajne?« Smeh. In potem poslušamo spet. In je tako kmalu prišla ura, ko se ločimo v miru in vsi enako veseli, zadovoljni, dobro razpo-ženi odhajamo spat. Res: radio ni slaba stvar' Prijetno človek ob njem zaspi... To se pravi, ne vselej, včasih pa. Tinka je že tisti večer fletno zadremala ob mizi. Menim, da ne bo pieveč huda, če sem jo zato — no, ne samo zatol — v časopis spravil... • * * V zgodnjem dopoldnevu sem se drugi dnn odpravi i na pot. Solnce je razlilo vso svojo zimsko moč iu toploto po dolini, močno se je uprlo v breg ter bežalo speči gozd in snežena polja. Strmo je speljana tista pot v hrib nad Jesenicami. Vsa je bila izvožena v tistih dneh. Globoki tiri so bili urezani v sneg, v zmrzlo skorjo ledu in ž njim pomešano prst. Venomer prevažajo domačini les z gorž. Srečuješ jih vsak čas celo vrsto, polno naloženih sani. Nekaj posebnega so te vožnje lesa v dolino. Kakor popotna karavana se zde vozniki v dolgi koloni, ko se pomikajo z vpreženimi konji ali voli po strmi cesti v dolino. Po troje vpreženih sani vodi en sam voznik. Žival je vajena teh voženj. Vsak dan se pomika po tej cesti, doli v dolino z naloženimi, pa nazaj v hrib s praznimi sanmi. Vštric mene stopa staro kljuse, na prvi pogled se mi vtisne njegovo število suhih reber v oči. Žival stopa počasi v hrib, sama, brez voznika. Oziram se doli nazaj, nikjer ne vidim človeka, ki bi se brigal za samotuo žival. Oprezno, umerjeno stopa konj vse više in više. Čez čas se ozre nazaj, potem obstoji. Pogledal je bil, če je prostor zadaj in ne bo nikogar zadrževal, potem šele je počakal, da se odpočije. Nekaj časa je tako stal, potem pa se je spet pomaknil naprej v breg, sam, ne da bi ga kdo poganjal. In ko je kljuse videlo zgoraj na cesti še daleč pred seboj voznike, ki so s tovori prihajali nizdol — glejte, sam se je konj umaknil v slran s tira, tam obstal, da so šli oni mimo, potem zavozil v tir nazaj in se počasi spet pomikal dalje v breg. Resničnega občudovanja iu priznanja je vredna takšna žival. Zdelo se mi je, da v svojem postopanju v mnogočem poseka marsikaterega človeka. Saj dostikrat srečujemo' ljudi po cestah, ki se ne umaknejo zlepa s pota, ko je to potrebno. In tudi takšne pameti nima H mggm Štev. 25. cerja o psihotel uiični Mcrtnerjevi metodi pri-učilve tujemu jeziku. Na prosvetnem večeru sodeluje tudi mcški pevski zbor z nekaterimi slovanskimi pesmimi. □ 0, lomi Drevi ob 20 se vrši v društvenih prostorih na Koroški cesti št. t izredni občni zbor mariborskega orlovskega odseka Udeležba strogo obvezna — za člane in starešine, □ Mestni avtobusni promet je na vseh progah zopet vpostavljep, Le proti Konjicam se avtobusni promet radi počasi napredujočega razkopa-vanja velikih sneženih mas ne bo ihogel v pojaviti pred koncem tega tedna. □ Preminula je v starosti 71 let Cecilija Ha-bith. zasebnica. Pogreb bo danes ob 14 iz hišo ža-Icii Aleksandrova ce3ta 28 na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Smola na parkovem drsališču V nedeljo zvečer se je n .jprej razpočila obločnica, nato pa še žarnica, ki žarko razsvetljuje drsališče. Kakor bi trenil je nastala popolna tema. Nič hudega. Veliko lieprijetncjše je bilo to, kar je sledilo. V polnem elanu in pogonu drseče postave so treščile skupnj ter v kopicah popad le gromko po ledeni gladini. Drsavcem ni preostalo nič drugega, kakor da prekinejo z zabavnim športom. Vsaj" to prijetno tolažbo so imeli, da so naz-dnje tudi karamboli in neprostovoljni trki na drsališču dobra trenaža. Cefle ■& Prosvetnega večeru, ki m je priredilo celjsko Kat. prosvetno društvo prešli ponedeljek so je udeležilo izredno veliko število občinstva, namreč preko 250. Pele,-!; predavanja so bile na programu večera tamburaške tečke ter recitacija iz Lampe'.ove knjige »Jeruzalemski romar«. Predavatelj g. profesor Cestnik je predaval o svojem potovanju skozi Svelo Deželo zanimivo in je žei za svoja izvajanja živahno odobravanje. Predavanje je pojasnjevalo 72 skioptičnih slik po posnetkih orientalista g..prof. dr. Jeharta. Vsled velikega števila slik se je večer zavlekel do pol 11, vendar je bilo ves čas zanimanje ' konstantno. 0 Odlikovanje policijskih uslužbcfuev. Včeraj Ob pol 12 dopoldne so sc na poziv okrajnega glavarja zbrali v uradni sobi erlavarstva vsi uslužbenci okr. glavarstva. V lepem govoru je okrajni glavar vladni svetnik g. dr. Hubad snorečil uslužbencem, da je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z zlato svetinjo za državljanske zasluge okoliškega policijskega nadzornika in poveljnika celjske policijske straže Franca Jedretiča, okol pol. nadzornika Petra Franco ter policijska agena Matija Čuka in Ivana Madona, s srebrnimi kolajnami za državljanske zasluge pa policijske stražnike Miho Dintijana, Pipana Franca, Matijo Mušico, Antona Budaka iu Justa Udoviča Po nagovoru je oitlikovancem pripel odlikovanja. Odlikovanci so se za visoko priznanje njih delu in trudu ganjeno zahvaljevali in naprosili okr. glavarja, da sporoči njih zahvalo na najvišje mesto. & Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in irdiistrijo v Ljubljani za Ccijc in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne <>. feb narja I. 1. od 8 do 12 dopoldne v ravnaleljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. S ranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času /glase. Zadovoljstvo v hiši ie le tedaj ako uporabljate pražene kave tvrdke ANTON. FAZARINC, CELJE Litija Litijska osnovna šola je menda prva v ljubljanski oblasti, ki je dobila radioapai a;, ki^bo nudil učeucem poleg poučnih predavanj tudi dosti plemenite zabave. Kadio je brezplačno sestavil di. Auuji šraj, uradnik obl. odbora v Ljubljani. Za pošteni napredek zeo vneti litijski krajevni šol. odbor naj bi posnemali tudi drugod, kjer so občine količkaj finančno močne. Po Litiji in Gradcu so pričeli s prenavljanjem celotnega voda za električno razsvetljavo. Dokler bo delo trajalo, po dnevi ne bo ekktričnega toka. Ob tej priliki bodo na novo napeljali električni vod tudi na Grbin-Lobravo. vsak popotnik, da bi umerjeno, počasi stopal v strmi hrib, da bi od časa do časa počil! Še jaz sam sem tistikrat to delal radi konja. Bil je torej tisti konj boljši turist od mene. Spoznal je v mnogih letih, kar je meril dan na dan tisto pot, kaj zahteva hrib od tistega, ki leze nanj. * * * Pot je prišla do vrha iu se prelomila v ravno cesto. Pod menoj leži dolina, vsa v solncu, topla, vabeča. In onstran se mi je odprla pred očmi Golica, ogrnjena v deviško sneženo obleko. V tisočerih odsevih se lesketajo sneženi kristali, ki jih poljublja toplo zimsko solnce. Silen pogled! Kar stopil bi dalje, prav gori na vrh. Tam šele bi videl vso našo zemljo pred seboj razgrnjeno v dolinah, položeno daleč doli po poljih in brdih. In še na ono-kraj bi pogledal, v Koroško, zasužnjeno deželo...! i>Bogdaj!« me predrami starejša mamica. >Dober dan, dober dan!« >Ste iz Ljubljane, gospod?« >Sem ja!« »Slišite, gospod, kaj bo z vlado?« Glej jo žensko, kaj bo z vlado! Kdaj so pa še ženske pri nas talro spraševale? Še mo-ši:i I malu ne. Na shodu že radi poslušajo naši ljudje in vprašujejo ali pa se pomenkujejo med seboj okoli peči, kar iako na cesti, s tujcem, pa ne. Kaj bo, pravite. Mamica, kar ostala bo, naša vlada.« »Ja, tok tokoi« zadovoljno povzame ženica. -Kako pa je zdaj lepo branje po časopisih Nič več se ne kregajo.« •Tako je prav,« povzamem jaz in se poslov im od dobre mamice. Trbovlje Osebna vest Premeščen je podpreglednik finančne kontrole g. Juvančič Franc iz Trbovelj v St. Vid nad Ljubljano. Enkratni nabavni prispevek je trbove'jska premogokopna družba nakazala svojemu delavstvu in to na prošnjo II. skupine rudarske zadruge. Kopači dobe: Din 250, kopaški vajenci Din 200, vozači Din 150; delavke in mladoletni delavci pa po Din 100. Nabavni prispevek se bo že pri prihodnji piači izplačal. Gostilničarji in ostali točilci alkoholnih pijač se opozarjajo, da poteče rok plačila točilne takse dne 31. januarja t. 1. Do tega dne mora biti točilna taksa brezpogojno plačana. Rekord v tombo'ah. Tombola je dovoljena Združenju vojnih invalidov, prostovoljnemu gasilskemu društvu in Sokolu v Trbovljah. Metlika Zaključna seja Kmetijskega društva se je vršila dne 28. t. m. Iz pregleda računsKega zaključka sklepamo, da je zopet viden napredek in da se člani zavedajo zadružne misli. Dolg se je znatno znižal, tlko da je sedaj inventar v vrednosti 300.000 Din. nedotakljiv. Letni promet je znašal malo manj nego 2 milijona Din. Zadružniki, strnite se še bolj v svojih zadružnih vrstah! Pcroke so v polnem teku vendar vsled kratkega predpusta se še niso mogli vsi odločiti. Bedo pač raje počakali do nadaljnjega. Med letošnjimi poročenei moramo omeniti poroko g. Martina Pe-čariča z gdč. Mici Matkovič. On je bil dolgo vrsto let zvest pristaš prosvetnih društev osobito marljiv in vsestransko priljubljen predsednik Orla v Metliki. « Zagorje cb Savi. Dne 22 januarja 1929 ie umrl upokojeni rudar gospod Franc Podlesnik. Kako je bil rajni med občinstvom fpoMovan je pričal njegov pogreb, kalererja se je udeležilo več društev, teko Rudarska godba z zastavo, Orli s svojim pevskim zborom, ki je zapel ginljive žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu. Vsem, ki so prerano umrlega spremili k večnemu počitku, se v imenu vseh sorodnikov najiskrenejše zahvaljuje Marko Cesar v Laškem. Vič G. Karol Bele v Bežni ulici je daroval 100 Din za sirotišnico na Viču namesto venca na krsto gne. Ivanke Pirnrt. Beg povrni! Pri Sv. Jakobu v Slov. gorirah ie na svojem velikem posestvu umrl avstrijski Nemec Schrey Franc. Ta mož ni dal za nove zvonove njegovemu posestvu primerne svote, ampak je večkrat rekel podpisanemu: »Ako bom zvonove rabil, dobite tudi od mene primeren znesek.« Ta mož je že leta in leta odlegal župniku in mežnarju predpisano bernjo — bernja se župniku všteje v plačo — ta mož ni plačal njemu predpisanega eerkvenokonku-renčnega zneska in je ravno ob njegovi smrti ležal pri županstvu odlok sreskera poglavarja, da se mora rabiti. Takoj po smrti so prišli g. Schrey Alojzij in sorodniki pokojnika k podpisn"emu, naj priredi najsi ove3nejši popre b. Podpisani jo izrecno omenil, da takega pogreba ne upa pripustiti, ker je pokojni že toliko dolžan pri meni in pri cerkvi in da ne vera, kdo bo nosil pogrebne stroške. S častno besedo so se zaveztili sorodniki, da prevzamejo stroške; trpeti hočejo to svoto vsi s tem, da se bo odštela ouemu, ki posest prevzame. Podpisani je potem predložit zapuščinski razDravi račun, kateri je tako od sodišča kakor od sorodnikov pokojhega bil sprejet. Sede j se pa goto to časopisi zgražajo nad pogrebnim računom 2000 Din Tega pa v svojih listih ne omenjajo, da je moral podpisani tešč hoditi po pokojnega skoraj 10 km daleč po slabi zimski poti ili riotem še okoli 11 maševati in imeti potem pogreb nn pokopališče! Zvonilo se je blizu deset ur. Spremljali so me cer-kvenik, dva ministranta; soro liii''stvovanja kot ckrjni ekonom... Že sem videl v duhu zopet v vsakem okraju kmet. referenta, ki izvršule poročevalsko in kmet. por pe-leva1 no služlo. Pospeševalno sli«"' o? Nehote se mi ie vsililo to vp-alanje in zrčel sem razmišljati. Poročevalska ; služba — da, ali pospeševa na služba---: to pa ni novem gotovo. Za uspešno porcčevakko ali pospeševalno službo je pri nas p-edvsem pot e' no, da imamo najprej vse-trar-ko dobro poslujoči centralni strokovni anarat, ki bo naše, zadira de~el'etja tako relo dife-eneiranc kmclijcke panoge posebno negoval in študiral. V Nemški Avstri;i so trk aparat doredaj inteli v rn-nih dež. kulturnih svetih za vsr''o pokrajino oz. dežeo; torej lahko gredo*en borak naprej: pcdrol no pospeševanje po okrajih. Pri nas tega pospeševalnega — ne rečem: poročevakkega — urac'nega aparata v pravr n smislu besede "ri mo imeli; radi tefa mislimo najprej na splošno širienje in poglobljenje kmet. propag-nde za celo o' last : ali d-želo in potem šele na podrobno delo po ekra-; jih! Do tega zaključka sem prišel po lastni izkušnji. Dobil sem nedavno nalet", da priredim nelre na Dolenrkem spccijalr.o predavanje o krmljenju molznih krav. Hotel šem kmetovalcem račun-!;o, iz gospodarskega vidika dokazati pravilno krmliene. Prišel pa sem do pojma beljakovin in škrobnih vrednosti in — — — nisem mogel skoraj nnprei. Kako naj govorim našim kmetom, ki so sicer bistri in dovzetni o pojmih, ki so temeljne važnosti, za kate a pa nimamo nobene književne pcd'age v pri-i rečni in poljudni obliki? Snov bodo sicer vso razu-I meli, vendar jo bodo brez tozadevnih strokovnih | beležk in razpredelnic zopet pozabili. Imcmo sicer že nekaj dobre strokovne literature iz poliedehlva in | živinoreje, vendar so v spk>šn3m te knjige prč-.ib-' širne in predrage za preprostega kmetovalca. Za i širšo kmečko javnost rabimo kratkih, lahko uinljivih, | strokovno propagandnih spinov (Flugb atler), ki bodo poceni in bodo stroko obravnavali po najnovejših vidikih. N. pr. spisi o krmljenju živine, o uspešnem gnojenju itd. '1 ake spise, ki bedo snov obravnavali v resnici stvarno iz kmet. gospodarskega in račun kega vidika in ne iz stališča tovarnarja eniet-nih gnojil, agenta kmetijskih strojev itd. koncipirajo lahko objektivno in splošno le nepristranski, edino za blagor ljudstva vneti strokovnjaki, katerih delokrog sega čez vso pokrajino in katerim so torej znane razmere v širšem ckolišu. Okrajni strokovnjak, ki pozna le svoj omejeni oko iš in ki nima niti potrebnih sredstev in pripomočkov, tega navadno ne bo zmogel. Ni to teorija, ampak so to dejanske razmere. Koroški deželni kulturni svet prireja letošnjo zimo po vsej deželi enodnevne tečaje, v katerih se Icme-toval.-e navaja na pravilno preračunavanje krmil: delp, ki smo ga svojčas celo na višjih šolali smatrali le za pusto teorijo. Cas gre naprej in mi moramo ž njim! O uspešnosti sp'ošne podrobne kmetijske propagande sem imel priliko prepričati se nedavno tega na svoje oči. ' Obiskal sem na Koroškem bratranca, preprostega kmetovalca, ki je dovršil le dvorazretino nemško osnovno šolo. Napeljal sem razgovor na krmljenje živine in na umetna gnojila in — na moje veliko začudenje — je »neuki« kmetovalec začel razpravljati o beljakovinah in o dušiku, ko kak dovršen strokovnjak. — Svoje znanje je črpal Ic iz nemških poljudnih iii priročnih propagandnih spisov. Pred dvemi leti sem ob priliki kmetijskega tečaja v Admontu moral v svoje presenečenje ugotoviti, da tamošnji strokovnjaki razmotrivajo s pri-prostimi kmetovalci o beljakovinah in o škrobnih vrednostih, kakor razpravljamo mi o ovsu in pšenici. K temu očividnemu napredku o gospodarski izobrazbi ni pripomogla samo kmetijska šola in gospodarska predavanja, ampak predvsem široko-potezna, poprej opisrna centralna propaganda. G a-dimo tudi mi že iz tega enega vidika našo hišo iz temelja: Najprej splošno, teme'jito pospeševanje in kmetijska propaganda iz osrednjega urada in po tem šele delo po okrajih! GOSPODARSKA LITERATURA Adresar kralj. SHS za industrijo, cbrt, trgovino in kmetijstvo (Rudolf Mosse, Belgrad). Pre,e!i smo že tretji letnik lega adresarja, ki ga izdaja Jugoslovanski Rudolf Mosse z hvalevredno točnostjo, za to delo se moramo založniku najtopleje zahvaliti, saj je obstojala za to de'o res velika potreba, ker so se po vojni naše razmere znatno izpremenile. Tehnično je adresar lepo urejen po vzoru drugih svetskih .adresarjev. Nas'ovni materijal je urejen po pokrajinah in pb mestih. Nadalje so v abecedncm edu urejene adrese vseh gospodarskih podjetij po Irokah. Poleg obilnega naslovnega gradiva ima Adresar tudi druge važne podatke. Sedaj je adresar sestav jen samo v latinici, zaradi česar je njegova cena znižana tako, da si ga lahko naroči vsak interesent. Naroča se pri »Jugoslovanski Rudolf Mosse, d. d., Belgrad Terazije 25. BlI ANCE IN POS! OVNA POROČILA Izvozna banka, Belgrad, objavlja svojo bilanco za 1928, v kateri se pozna poslabšanje gospodarskih razmer v Srbiji napram prejšnjim letom. Bruto donos je le malo manjši kot v 1. 1927: 19.7 (20.0) milj. Din. Bilančna vsota je tiaz?.dova'a od DIŠAVE SLON I 106.5 na 177.4 milj. Din (z garanrijami in kavcijami vred od 330.2 na 329.1 milj. Din). Pasiva so: kapilal 30 milj. rezerve iii fondi 34.0 (28.5), tekoči računi 80.1 (103.2) in vloge 21.5 (17.4); kakor je videti, je lani odpadlo znatno tujih sredstev. Povečala pa se je likvidnost. Aktiva znašajo: blagajna 6.6 (32), tek. računi 64.0 (C0.6), menice 53.2 (4°.«), nepremičnine 28.2 (28.2), efekti 16.8 (21.5) itd. Obrestna mera se je lani znižala. Cisti dobiček znaša 6.25 (6.2rj) mi j. Din in se lxj zopet izplačevala 16.67% di.idenda (5 milj. Din). Občni zbor 10. iebr. Bilanca sladkorne tovarne i izgubo) Bosanska industrija sadkorja in špirita, ki ima tovarno v Usori, je zaključi a poslovno leto 1027-28 z izgubo 0.67 mili. Din na kapital 12.5 milj. Din (1926-27 izguba P.62 milj. Din). Osješka tcvarna usnja. Dividenda za 1928 znaša 8 Lin (16 odstotkov) napram 25 odstotkom za leto 1927. * Brazilija na letošnjem vclesejmu v Ljubljani. Brazilski kon: ulat v Belgradu je z upravo velesejma v Ljubljani obvezno sklenil ude'ežbo večje skupine brazilskih tvrdk kot razstavljalec na letošnjem ve'e-sejmu od 30. maja do 9. junija. Skupina' bo razstavila v posebnem paviljonu. Likvidacija: Tvrdka SIckar & Riedl, družba z o. z., trgovina z lesom v Kamniku. Zniianje kapitala: Textilia. trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani od 3 milj. Din na 0.3 milj. dinarjev. Borza DENAR 29. jan. 1929. .Sa deviznem tržišču je danes popustil edino Berlin, učvrstile pa so se devize London, Dunaj in Trst. Pri sre-'njeni prometu je bilo edino v devizi Nevvyork zaključeno privatno blago, v ostalih devizah pa je krila povpraševanje Narodna banka. Devizni te(a)t na ljubljanski borzi januarja povnra* >on. ■7 2.9.37 2b8.3 — Zagreb: Ams'erdani 2281.50—2287.50, Berlin 1352.53—1855 50, Budimpešta 991.87—094.87, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.02 -802 02, London 2/5.S4—270.74, Newyork 56.77—50 97, Pariz 221.71 do 223 71, Praga 168.20-109, Trst 297.25-299.2a. Curih: Lelgrad 9.125, Berlin 123.53, Budimpešta 90.625, Bukarcšt 3.12, Dunaj 73.075, London -o.'J 15, Ne\vyork 520, Pariz 20.329, Praga 15.3825, k-iija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 84.90. Lunaj. Belgrad 12.49; dinar 12.46. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana: Celjska 158 den., Ljullj. kreditna 125 den., Prašlediona 925 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Kuše 260—280, Stavbna £6 den., sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 457—458, k asa 457 50—459; termini: 2. 133.50—434 (432). 3. 436.50—438, 4. 440-442, 12. 469—471 (471); 7% inv. p33. 88.50, agrari 53.50—54 (54). Bančni pap.: Hipo 56-56.25 (56), Poljo 17.50-18, Kred. 93 den. Jugo 91-92 (91), Lj. Kr. 125-126 (125), Medjun 57.50 den., Prašle.t. 930—935 (930), Srpska 152 den., Zem. 138—140. ind. pap.: Gultmann 200—203 (200), Slavonia 5.25—C (5.50), Siaveks 103—105, Danica 156 den., D.ava 425—480, Sečerana 480—485 (480), Osj. ljev. 180—190, Brod. vag 350 bi., Union 305 do 320, l3is 20—25, Ragusea 525 bi., Trbovlje 480 do 485 (480), Vevče 124-126 (125), Nar. šum. 80 do 34, Piv. Sar. 220—265. Dunaj. Pcdon.-sav. 87.90, Živno 113.75, Jugo 10.80, Alpine 42.05, Leylcam 9.25, Trbovlje 58.10. Mundus 196.50, Slavonija 0.58. Les Na ljubljanski borzi jo bilo zaključenih 10 vag. smrekovih hlodov. Tendenca neizprenienjena. Žito Tudi danes je v glavnem položaj na žitnem trgu neizpremenjen. To je pripisovati dejstvu, da so netacije v Chicagi malenkostno nazadovale. Radi pomanjkanja prom itnega blaga na trgu pa cene pri nas nikakor niso popustile. Promet na naših tržiščih jo bil dokaj dober. Bilo je tudi nekaj zaključkov za slovenske relacije. Koruze je malo na pjnudbo. Pojavile so se notacijo za laplatsko blago po 305—310 Rakek tranzita Inzulanka času primerno suha velja 270 medjimurska nakl. postaja, baška keruza pa 257.50—260 nakl. post. Oves bč., sr. in bos. notira 240—252.50. Promet s pšenično moko in otrobi je bil minimalen. V Ljubljani notira jo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač. 30 dni, dobava promptna): pšenica 80 kg 2% 237.50-290, febr. 292.50-295, marec 297.50-300, april 302.50-305, maj 307.50-310; meka Og vag 295-297.50, ječmen bar. pol. 345-347.50, bč. 330-332.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: 245—247.50, lč. 237 50 do 242.50; oves: 240-24T,; koruza: 257.50-260, b«. 2. 262.50-207.50. 3. 4. 5. 285-287,50, sr. 257 50 do 260, 2. 262.53-267.50, 3. 4. 5. 285-287.50; ječmen: 252^0-257.50, bč. pol. 270-280. Mast svinjska 2375. Moka: Og 840-350, Št. 2 320-330. šl. 5 300-810, Št. 6 270-278, 51. 7 260-265, šl. 8 205 do 215; otrohi: 180-185. Tendenca: promet 24 v. pšenice, pol vag. masti. 48 koruze, 7 in pol m kr. Budimpešta. Pšenica marec 25.06—25.10, zaklj. 25.09-25.10; maj 25.95-25.90, zaklj. 25.91-25 92; okt:.ber 25.04—25.74, zaklj. 25 77—25.70: rž marec 23.18—23.22, zaklj. 23.24—23.26: maj 23.06-24.02 zaklj. 24.02-2-1.03; oklober 28.55—23.02, zaklj. 23.05 do 28.07; koruza maj 28.68—28.75, zaklj. 28.73 do 28.75; julij 28.61-28.72, zaklj. 28.72~28.7i * * • Modra galica. V zadnjih 6 mesecih so se cene bakra dvignile za 12 odstotkov. To je pripisovali delovanju ameriškega karlela za baker, ki dalira od 15. oktobra 1926. Kartel jc s svojimi mrhinacijann odpravil vso posredovalno trgovino in diktira sedai cene. Zaradi tega slalno naraščajo tudi cene med e ga lire, ki se danes nudi po 26)4-27 suntov (93 do 99% na blago), Postojna tranzito brez naše carine. Meh w(hi / / veia IM9DI910 vrveme^ Mati ruske revolucije v pregnanstvu Minulo nedeljo je obhajala Katarina Kon-statinovna Breškovska, imenovana »mati ruske revolucije«, svojo 85 letnico v pregnanstvu — v češkoslovaški prestolici Pragi. V njeno proslavo se je vršil v Meščanski Besedi jubilejni večer, na katerem so govorili sen. V. J. Klofač, sen. Plaminkova, A. F. Kerenski in mnogi drugi. Adam Stegcrvvald, bivši nemški ministrski predsednik, ki ga je Centrumova frakcija v nemškem državnem zbcru pravkar izvolila za predsednika. Breškovska ni vsakdanja ženska. Rodila se je kot hči ruskega plemenitaša. Že kot otrok je goreče čitala življenje krščanskih mučenikov in evangelij, ki ji velja še danes kot edini pravi temelj za ureditev človeške družbe. Ko je dorasla, se je pod vtisom političnih in socialnih razmer, v katerih je živel ruski narod, z vso dušo posvetila revolucionarni misli in ji kakor mnogi drugi idealni mladi Rusi in Rusinje žrtvovala svoje družabno stališče, družinsko življenje, svojo bodočnost. L. 1874 jo je carska vlada obsodila na 5 letno prisilno delo v Sibiriji. Po prestani kazni so jo deportirali v malo mestece Bar-gubin ob Bajkalskem jezeru. Odtod je skušala ubežati, toda v brezmejnih tajgah je zašla; ujeli so jo in odvedli nazaj ua prisilno delo. Kdor je čital Dostojevskega r Zapiske iz mrtvega domač, si more živo predstavljati strahote, ki jih je prestala Breškovska. >, Po znova prestani kazni so deportirali BTeškovsko v Šelenfinsko na sibirsko-kitajski meji. Tu je preživela dolgih osem let v največjem duševnem in telesnem pomanjkanju. Nato so ji dovolili, da živi, kjerkoli hoče v Sibiriji. Bivala je dalj časa v Irkutsku, Tomsku, Tobolsku in Tjumenu, dokler se po pomilo-ščenju Nikolaja II. ni mogla vrniti v Evropo. Takoj je začela organizirati socialno-revolu-cionarne krožke, a 1. 1904 je odšla v Ameriko. Naslednje leto se je skrivoma vrnila v Rusijo, a I. 1907 jo je izdal znani izzivač v vladni službi — Azef. Breškovsko so zaprli v petropavlovsko trd-njavsko ječo v Petrogradu. Carsl-a vlada jo je znova preTo je odvisno od okoliščin. Če jo namreč vprašaš, ali bi hotela biserno ovratnico in pravi »Da,« potem smeš biti prepričan, da tudi misli lako.« Nova jed. Gospod svetnik proučuje v svoji resiavraciji jedilni list. Med drug:m naleti na jed, ki mu je docela neznana. »Prosim, gospod plačilni,« — se obrne do natakarja — »kakšna jed pa je to: Zrezek a la beton?« Plačilni: »O, to je mehko, krhko meso gospod svetnik, ki ga nili grizti ni treba, ker kar samo od sebe razpadal« Plesalke in njihov nakit. Eden izmed prijateljev črnske plesalke \osephme Baker se je neki dan jezil, ko je videl, da si je za svoj nastop nadela diamantov, ki so bili vredni nad 100,000 frankov: »Zakaj si obešate za vrat celo premoženje? Delajte vendar tako, kakor delajo druge: nosite ponarejeno drago kamenje. Noben človek tega ne bo zapazil!« — »To že vem,<: je rekla nevoljno Bak' rjeva, »toda ponarejen nakit bi si morala sama kupiti!« rfuiesur Regaud, vodja medicinskega oddelka na ! radijskem zavodu gospe Curie v Parizu, ki jc iz-. našel posebno uspešen način za zdravljenje raka i z radijem. mzvee mmammmm Msgr. Batillol Pariz, 27. januarja J 939. V(»8 znanstveni svet, posebno pa Se francoski katoličani so pod utisom težke izgube, ki jih je zadela s smrtjo msgr- Balilfola, kanonika v Ni/tre D.\me v Parizu", častnega doktorja oksfordske in luvenske univerze iM- Rojen je bit Batiftol 1. 1861 v Toulouse, svoje visokošolske študije je dqvrševal v Parizu na Kat. ins.itutu in na Sorbonl in nato do leta 1889 še v Rimu, kjer je študiral v vatikanski biblioteki in bil uveden v papeško komisijo za arheologijo pO prijatelju J. B. IvOšsiju. Msgr. Duchesne v Parizu, Rossi v Rimu in preiskovanja v južni Italiji so orientirali njegove izvrsthe talente v proučevanje prve krščanske zgodovine in še posebej bizantinske, saj je opazoval, kako so bile v njegovem času te dobe n-jbolj izpostavljene nekatolilkim kritikom in krtoiičani Se nismo imeli potrebnih jamstvenih del. Ti študiji so ga nujno vedli v proučevanje prtrisiike in prvotne liturgije. ki je rodilo mnogo man!ših del, kot liturgik pa je zaslovel po svoji »Zgodovini rimskega brevirjac, kjer je prvi v Franciji apliciral historično metodo na študij rimskega oficija. Ko se je vrnil iz Rima je bil imenovan za duhovnega ved jo v kolegiju sv. Barbare, kjer je močno vplival na takrHno mhdino, posebno Cli. Peguya, brata Thaurand in dr. L. 1898 je bil imenovan rektorjem Kat. instituta v Toulouse, kjer je ostrd devet let in mnogo napravil za razmak mlade katoliške univerze. Mladina Mih dni je tako v svetopisemskih vprašanjih in v problemih prve cerkve kakor na socialnem polju mnogo iskala. Batiflol ji je bil kakor ustvarjen za voditelja nn znanstvenih potih. Toda prišla je težka doba modernizma z vso lastno mu nejasnostjo in z njegovo obsodbo je bilo in-direktno zadeto vse novo in nevarno. In Batiffol, ki je bil osoren, pa včasih trde besedo sc je 1. 1907 povrnil v Pariz na svoje prejšnje mesto, kjer je kot znanstvenik s?mo rasteh Ni ga bilo skoro znanstvenega kongresa brez njegove jasne besede in ne znanstvenega društva, ki bi ga z veseljem ne sprejelo v svojo sredo. L. 1900 je objavil tekst 20 latinskih homilij »d Orirena, ki ga je odkril v Nationalni biblioteki. L. 1002 prvi zvezek svojih »Študij o zgodovini in pozitivni teologiji«, v katerem govori o ag pah, prvotni hierarhiji itd. Drugi zvezek je posvetil Evlia-ristiji I. 1905 in v dve" letih so tri izd-je popolnoma pošle. Knjiga je vzbudila mnogo diskusije med teo/eri in šele 1. 1913 je izšla četrta, popolnoma predelana izdaja. Po povratku iz Toulon e je izdal svo'0 morda najboljše delo: »N&sta;ajo">« <>'ska stlica (1924). Omeniti je treba izmed »važnejših še Zgodovino prve krščanske grfke literature ju Življenjepis Gregnria Velikega. Izoušča-mo pa še mnogo del. da se' njegovega sodelovanja v revijah, sploh ne dotaknemo. Pripravljal je tudi llvljeiveMs k-rdlnala Ametta. Batii'fo'ova znanstvena aktivnost je bila vir n'egove verske in into'&lrtirlne aktivnosti. V uvodu svoje »N"stajaJoče Cerkve« ije zapispl: »Za ka-toMškoga zgodovinarja je n-st-Jajoči katolicizem, ki osvaja prva tri stoletja, še posebno pomenljiv-Ne bi napis-l te knjige, Ce ne bi upal, da bo zg<>-d"vina 7.-četVov vzbudila pri nezedinjenih cerkvah ni-sMgiie po enotnosti in pri kristiarih prepriča-aije, da ie pot do pr-ve vere le po Cerkvi.« Iz teze o enotnosti in moči prvotne Cerkve je živel ii z 11 io apostolsko deloval, posebna ko se je osebno udeleževal važnih maljnskih razgovorov o zdrvž«1-liju Anorlikancev z Rimom. Mati Cerkev mu je bila najljubša in z nio misliti mu je bila sl"dV-> dolžnost. In Mati Cerkev se je po smrti še posebno lepo naklonila »eni visokih osebnosti frrncoske duhovščine in enemu največjih znanstvenikov našega čr.8a$ saj je v četrtek, 17. t m. na pogrebu sv. Očeta zastopal nuncij Maglione poleg kardinala Duboisa, več škofov, mnogo duhovščine in nešteto zastopnikov znanstvenega sveta. »Modema« literatura o Kristusu. Včasih je s moderni svet smatral za greh zoper duha *go-/lovine, če bi spregovoril o Kristusu. Molčanje o njem si ještel V vejiko zaslugo. Danes se je javno mnenje spreobrnilo, knjige o Bogu, Kristusu, religiji, mistiki so zopet v modi. Vsakdo se čuti poklicnega koketirati in flirtati z najsvetejšim, naša družba smatra za častno zadevo, da razpravlja o Kristusu in njegovih, »izjavah*:. Sledove te neokus-tlostiih lažireligioznosti najdemo danes povsod po časopisih in dnevnikih, ponujajo se nem razna »življenja Jezusa«, ki spadajo brezpogojno k Sundu, pisana so v tonu najbolj zakotnih »romanov«. Renati ie bil oče te vrste slovstva. Je to surogat za religijo, neslan nadomestek, hrana za histerične ženske Kakšna slast, slikati za ženami, ki so prišle v stik s Kristusom, da jih z »leposlovno-: fri-V0'n0jtj0 ana'izi~ajo! Napisanega je bilo že marsikaj, kar je bilo še bolj bogokletno, a ne tako podlo in nesramno. Ne bore se več proti Kristusu saj »ni več vreden boja«. Zasluži samo še, da paradira kot junak šnnd-rctnnna. llenan ima danes premišljene naslednike. A. U n g e r je napisa1 »Povesti o velikem Nazarencu«, W. D ii n \v a 1 d o »Nazarencu, ki ga niso razumeli«, Henri Barbusse jo napisal nov evangelij iz duha komunizma, W. M o 1 o je izdal smešno naivno in blaslemično »Legendo Gospoda«, in kot novi Renan se predstavlja Emil Ludwig. ki je židovsko preračunjeno izdal svojega -jSinu človekovega«: istočasno v osmih jezikih, ne da bi na sebi občutil niti najmanjši dih bin-koštnega čudeža. K. G u 11 je zbral v svojem spisu »Vera Jezusa in avtosugestija« vsa mesta iz svetega pisma, ki vsebujejo nauk Coueju Res, treba bi bilo, da si damo te knjige vezati v svinj ko usnje, v spomin na geraziške svinje, pravi nekdo Nedavno pa je skušal dokazati Bernoulli, da je bil Jezus sam kriv izdaje Judave, kajti z besedo »Eden izmed v»3 me bo izdal in z odgovorom na Jiidovo vprašanje »Sem jaz. Gospod?«, je v Judi sprožil misli, ki so nujno vodile do izdajstva. Juda je ravnal pod vplivom sugestije. . Bernard Staw je končal novo dramo »Voz jabolk«. S''m jo označuie kot ultrmoderni politični igrokaz, ki je diametralno nasprotje »Svete Ivane«. Marguerite Duportal, ki je dobila letos nagrada »Anais Sčgalas.- od Društva literatov je katoliška pisateljica. Njeno zadnje in najboljše delo je knjiga o boli — »De la Souffrance« Preje še je nspisala nekak vzgouii brcvir »De la volonte«. Od njenili pesniških zbirk omenjamo >Le? ' Chrysali-desc. Zelo popularen je »Miracle des Rosesc. Histoirc de Ia Poesie chreticnnc latine depuis ses dekuts iusq'4 la fin du Moyen Age, par M. Raby (1928). To delo, ki je izšlo originalno v angleščini v Oxfordti, obravnava krščansko latinsko poezijo od prvih vekov do konca srednjega veka Šport Članstvo SK Ilirije dobi za Reduto SK Ilirije znizane vstopnice po 15 Din. Te vstopnice se bodo izdajale samo v predprodaji, ki se vrši danes in jutri popoldne od 17 do 18 v kavarni Evropa. Na dan prireditve se proste vstojmice ne bodo izdajale. — Prireditveni odbor. Smučarski klub »Ljubljana* vabi k svoji prvi prireditvi, to je kombinirana tekma za prvenstvo Slovenije. Tekmovanje obstoji iz teka na 15 km in 3 skokov, ki se vse skupaj oceni po točkah. Te vrste tekmovanje je zelo priljubljeno pri narodih, ki goje smuški šport in je stalno tudi na olimpijskem programu. NEKAJ ŠPORTNIH DOGODKOV. . Tudi v Budimpešti je Thunbcrg dokazal, da boljši kot srednjeevropski drsalci; čas, ki ga Th. dosega, zaostaja sicer za rekordi, a je dosti pred tasom drugih tekmecev. Mathiescn je sedaj Tbun-berga pozval., naj se kosa z n.iiui v drsanju na 500, 1000 in 1500 m; Thunbcrg jc poziv sprejel, pač pa pravi, da pred prihodnjo zimo najbrž ne bo nič, je preveč oddau. M. je 40 let star. — Lautsch-nerjeva si je v Bad Aussee priborila nemško smučarsko prvenstvo Avstrije za leto 1929. — Vemo, da je Šved Hedlund olimpijski prvak v smučanju na 50 km; na 30 km ga je ugnal sedaj njegov rojak Utterstrom z 2:10 31 proti 2:12:09. Na Švedsko bo šel v poletju dunajski nogometa' klub Austria. — S. febr. se vrši v Budimpešti konferenca glede Srednjeevropskega pokala; letos bo tretja tekma zanj. O Suzana! Iz.iiuila si in nikjer te ni bilo! Mislili smo, da si šla radovoljno v smrt, in smo ti pisali posmrtne članke. \ vrnila si se v Los An-geles in se vračaš sedaj tudi razaj v Evrono! Reklamo pa znaš res lepo in scen i r ati. — Za Davisov pokal je priglašenih že 24 narodov. — Rekli smo, da je Cochet sprejel Koželuhov poziv; čakajo še na Lakostea in Tildena. Če se bodo tekme vršile, so bodo vršile še Ireba plačati pri naročilu Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Ček račun Liub1jana10.3Wel.,št.23-28 mammmmKmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmm \\ H Itn Sr^BHEHS » Obratovodja z rudarsko šolo, 20 letno prakso pri premogovniku in rudniku išče stalne službe. - Ponudbe prosim na upravo Slov. pod ziiačko »Zanesljiv in točno« št. 810 Kuharico samostojno, snažno, pridno. varčno in zdravo, z večletnimi spričevali — sprejme trgovska hiša na deželi. Oseb 12. Ponudbe z navedbo plačilnih za-' htevkov pod Dolenjsko št. 943 na upravo lista. m Kuharica išče mesto v kaki duhovniški hiši ali župnišču. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod R. M. 907. |QjjH23EE2Sl Iščem učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, iz dobre rodbine in dobrim šolskim spričevalom. Oskrba v hiši. — Alojz Remic, Dravograd. Služba cerkvenika se odda na Jezici pri Ljubljani. Prosto stanovanje, 2 sobi, kuhinja, pri-ikline, bira, štolnina, razsvetljava. Prošnje do 10. t. m. na župni urad. 2enska ta hišna dela v Rok. domu, starejša, dobi takoj službo. Ponudbe na župni urad v Tržiču. Hišnik Za trgovsko hišo v sredi mesta iščemo hišnika, ki bi opravljal event. tudi druge posle. - V poštev prideio le absolutno pošteni in zanesljivi, sami ali oženjeni brez otrok, po možnosti s kavcijo. Stanovanje, razsvetljava iq .kurjava prosta. Plača po zaposlenosti. Nastop s J, , majem. — Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na upravo lista pod -->Zanesljiv«. Išče se služkinja ki zna nekoliko kuhati in opravljati druga hišna dela. Nastop 1. II. Ponudbe pod št. »951« na upravo. Za Hišnik vilo Pod Rožnikom sprejmemo hišnika. Pro- j sto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prednost starejši mož, ki bi imel | veselje z vrtom in bi znal 1 čistiti in oskrbovati avtomobil. — Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista. Pouk Francoščino poučujem. Sem izprašana v Parizu. Grem tudi na dom. - Dopise pod: »Učiteljica« upr. »Slov.« Do 30.000 Din za razširjenje podjetja, rabim. Vknjižba na prvo mesto 150.000 Din vrednega objekta. Vrnitev v treh letih. Ponudbe z zahtevo obresti pod »Varnost« št. 942 na upravo. Trgovino ali gostilno iščem v najem. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Promet« št. 872. Kupim plašč | Perzijsko preprogo malo rabljen, za avto, pod vrednostno ceno pro-dimenzije 710X50. Pisma dam. Naslov pove uprava na Slov. pod šifro »A«. lista pod št. 930. Oblastveno potrjena šoferska šola I. Gaberžčik — Ljubljana Bleiweisova cesta št. 52, prične s podukom novega tečaja dne 4. februarja. Dijaki Iščem za dijaka stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini s strogim nadzorstvom. Naslov se poizve v uredništvu »Slovenca« pod št. 931. Stanovanja Meblirana soba z elektriko in parketi, se odda dvema gospodoma blizu Tabora. Naslov pri oglas, oddelku Slovenca pod štev. 860. Mesečna sobica s posebnim vhodom sc išče v sredini mesta. Dve uri dnevne uporabe kot pisarna. — Ponudbe na svne upi . — Po upravo lista pod »Sobica«. Lokal v najem se odda, primeren za skladišče, s 1. februarjem 1929. Naslov pove uprava lista pod št. 946. Kupiifio Kupim večjo množino suhih bukovih drv A. Jerančič, Ljubljana. Bukova drva kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »Suha« št. 840. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Prodamo Prodajo se stelaže v dobrem stanju, priprav- Cvetlični med se dobi pri čebelarju Janko Babriku, Rožna dolina, cesta VII. 5t. 12. Razprodaja priprostega pohištva se vrši v Gosposki ulici 6, III. nadstr., vsak dan do nedelje od 2 do 6 pop. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetiu najmani 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traia Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio na pena, Zagreb. Illca 82 Kdor hoče izra^!<: toploto v štedilniku, naj naroči štedilniški grelec. Cena samo 50 dinarjev. F. Kosmač, splošno ključavničarstvo, Jeranova 5, Ljubljana. Kruino moko In rženo moko vedno tveto, kupite zelo ugodno pri A. VOLK. I.JIIIII. i ANA Kesljcva cesta 24. Poročne prstane darila za neveste in ženine nudi F. Čuden, Prešernova, Ljubljana. Maserka . . , diplom., se priporoča za ne tudi za špecerijsko masiranje, na željo tudi trgovino. - Naslov pove na dom. - Naslov v upr. uprava Slov. pod št. 829. Slovenca pod štev. 819. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARVICIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsod) Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. Proda se kožuh in trije jopiči (sako) za gospode ter dve stenski sliki. - Maribor, Franko-panska 20, priti., desno. Pletilne stroje št. 8/32, 8/20, prodam poceni radi opustitve obrti. Naslov sc izve v upravi Slovenca pod štev. 953. A. Arhar in drug Podjetje elektrotehničnih naprav in popravil. Ljubljana VII Celovška cesta št. 80 izvršuje elektrarne, elek- troinstalacije, telefone, daljnovode itd. po najnižjih cenah. - Postrežba točna. Specijalno vino prokupat, blatina, korču-lanski grk, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesta št. 43. Razno Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Magda Vallentschag in dr. I. Pock naznanjata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njuna dobra mati Magda Pock-ova dne 27. januarja t. 1. umrla in da je bila dne 29. januarja 1929 na pokopališču pri Sv. Križu pokopana. Drva bukove In hrastove odpadke od parkftov do stavlia po nizki ceni oa dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani za goremskitu kolodvorom Krušno moko ua i boljše vrste dobite vedno svežo pri A. & H. Zorman Ljubljana, Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na ■tom. — Prejmemo v mlev tudi v^ako množi' o doma e ali banaške pšenice — pri manj ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otrno*. Aldova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedel, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. Postranski zaslužek na dom: 25 do 30 Din dnevno lahko zaslužite na svojem domu, ako želite delati za nas lahke predmete. Pripravno posebno za mladino obojega spola. - Kdor se zanima, naj pošlje za informacije in vzorec od dela 10 Din, ki se pa odračunijo pri sprejemu dela. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Maribor pod »Postranski zaslužek«. Alfonz Breznik Ljub jana, M stni trg 3 Vsakdo takoj igra najlepše slovenske in nemške komade in šlaeerje.ki -o v največji izbiri na razpolago aOffAOd 'akai sezadovo^. ' Ijite s drugimi m izdelki, ki so baje r ravno TaKO dobri ako molefe vendar povsod) 1 dobili Pravi original: umiti* riiLO Razpisuje se prosto mesto pisarniškega uradnika Zahteva se, da popolnoma obvlada v govoru in pisavi slovenščino in nemščino, da je verziran v dvojnem knjigovodstvu, da je že bil zaposlen v lesni stroki in da je perfekten strojepisec. Stenografija se želi. Upoštevali se bodo le oženjeni reflektanti, ki odgovarjajo gornjim zahtevam. GOZDARSKI URAD BARONA BORN — TRŽIČ. Francka Sajovic roj. Lampret naša mila mamica in soproga je danes po dolgi in mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu. — Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 31. januarja ob 4 'A (pol petih) popoldne iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. januarja 1929. JANEZ SAJOVIC, soprog. - RADICA, ANICA, hčerki. Zahvala Vsem, ki so ob priliki izgube naše predrage mame, gospe Pavle Zuoanove vdove po nadnčitelju z nami sočustvovali, odnosno tudi spremili blago pokojnico k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. HMELJARJI! Hmelovc droge (hmelovke) smrekove, jelove in borove, v vseh dolžinah in množinah, sc dobijo na VLASTELINSTVU MOKRICE Jesenice na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogojih in ;enah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. najnovejša dvoltolesa. mutorie, Šivalne-stroje. Otroški votički novih modelov, muli avtomobil', pneumatika najetneja. Cen'ki franko. Pro-• laja na obioke. tflrlbuna" F.B L., tovarna dvukoles in otroških vozi krv. LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. VI NOG RADARJI! Virog-adsko kolje smrekovo, bagremovo (akaci-jevoj in kostanjevo, v vseh dolžinah in množinah, se dobiva na VLASTELINSTVU MOKRICE Jese-ice na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogojih in cenah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. liMflilflllit liMMMMMMMil Zahval Ob bridki izgubi naše nepozabne in ljubljene soproge, mamice, tete itd., gospe Nežike Gross nam je došlo toliko tolažilnih in sočustvujočih izrazov, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Najlepša hvala vsem, posebno pa gg. pevcem za v srce segajočo žaloslinko ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 29. januarja 1929. Žalujoči soprog in sin ter ostali sorodniki. 3 mlekarje Ponudbe naj se pošljejo na gor. naslov z zahtevo plače teoretično in praktično izvežbane želi precej namestiti - MLEKARSTVO „ ALPA" V SPLI i U. Perfektni lesni strokovnjai ki obvlada popolnoma lesno industrijo in trgovino, in ki je obenem tudi k jigovodja-bilancist, se sprejme takoj pri vel'ki lesni tvrdki v Sloveniji. — Ponudbe pod »Lesni strokovnjak« na upravo lista. JERKO ŠANTIČ naznanja v svojem imenu in v imenu svoje hčerkice VERICE žalostno vest, da je njegova srčno-ljubljena soproga oziroma mamica, gospa Carmen Satifič ro|. Nonueiller danes zjutraj, po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 31. janu-aija 1929 ob 3 popoldne iz mitvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. januarja 1929. Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat — Ljubljana. i1» Jugoslovansko tukarno * Ljubljani: »Vaiel Ceč. •zdaiatet) di hi. tVulovec. Urednik: Franc Terscglav.