/tfu. /6 i
5
3-4 številka Stezic nam prinaša:
'C ' .Z *'J? ',
Urednikova beseda
Vane:	Intrvju z doktorjem Bratkom Kreftom
Jaka:	Pesnik in mi
Slovenska beseda je beseda praznika, petja
, •	■	v	i
in vriskanja	'
Mirko: Kruh je bridka stvar Ti si z mano
Primož:Izgubi jene iluzije C.Herera: Umirajoče drevo Virtuoz
Ala:	Sestanek po peti uri
Marta: Popravni izpit	•
Tera:	Potovanje po Češki (nadaljevanje)
Matija:Marksistična misel slehernemu mlademu človeku Nina:	Imeli smo plesne vaje
Francelj: Šah na našem zavodu
STEZICE - glasilo novomeških gimnazijcev. Izdajata
literarni Krožek in ZMS na gimnaziji.
Glavni in odgovorni urednik: Anton JAKŠE
Člani uredništva: KASTELIC Vane, Slavka PODRŽAJ
PRIMC Rudi
Tehnični urednik: Jože SPL1HAL Ilustratorja:	Lado GAJSKI in Darko DUH
Izhaja vsak mesec. Cena dvojne številke 5o din,_____
DRAGI BRAVOI
Pogosto ste me ustavljali na hodniku in me spraševali, kdaj ho izšla novaštevilka Stezic. Izgovarjal sem se, kakor sem vedel in znal in nazadnje vedno obljubil, da bo na "svitlo dana” gotovo še prihodnji teden. Pa se je, kakor vidite, ta prihodnji teden presneto dolgo zavlekel, saj so od izida druge številke pretekli že skoraj trije meseci. Zelo napak bi storili, če bi vso krivdo za tako veliko zamudo valili na uredniški odbor. Naj navedem nekaj vzrokov v obrambo in opravičilo! Dejstvo je namreč, da smo mi, v uredniškem odboru, že pred semestralnimi počitnicami napravili načrt za tiskanje dvojne številke in si v ta namen že zagotovili članke pri mladih literatih. Počitnice so bile na splošno odobravanje podaljšane za en teden in vsi smo uživali zimsko veselje. Veselo sem si mel roke, pa ne samo zaradi mraza, pač pa tudi zato, ker je en teden podaljšanih počitnic pomenil tudi teden prostega časa, in to bi bilo dovolj, da bi mladi nadebudneži zlili svoje doživetje in svojo fantazijo na papir.Poln opitimizma in v pričakovanju veselih presenečenj, sem se ko j prvi dan pouka napotil od razreda do razreda na bero za članki in od razreda do razreda je moj optimizem bolj konel. Ko sem se razočaran sesedel za uredniško mizo (kateder v 3 b), sem imel pred sabo gradivo za dvojno številko, ki bi ga bilo, če odštejemo prvo stran., kvečjemu za en list. Bela opojnost je tako prevzela mlade avtorje, da so pozabili na šolo in seveda tudi na Stezice.
Križev pot, ki sem ga opisal že v prejšnji številki, se je zopet pričel. Lovil sem članke, kakor sem vedel in znal in vedno znova sem naletel na nedolžno neprizadetost mladega literata, ki mi je naznanil, da je svoj umotvor pozabil doma, ali pa ga še napisal ni in da ga bo prinesel jutri. Drugi dan pa se je vse pričelo znova. Potrpljenje mi je pričelo pohajati in pričel sem preklinjati in se zaklinjati, da bom pričel izdajati svoje glasilo, pa se naj gredo vsi skupaj solit ali kamor že hočejo. No, nekaj src se je le otajalo in nabralo se je dovolj gradiva za to številko Stezic.
Pred nami pa se je pojavilo novo vprašanje, Ali naj Stezice še naprej izhajajo, ko pa z največ jo težavo zberemo članke za eno številko, pa čeprav je med dvema izdajama presledek enega meseca ali pa še več« Vaše povpraševanje mi je dokaz, da se zanimate zanje in bi jih še nadalje radi prebirali«
Torej moramo problem rešiti drugače c Povečati moramo dotok člankov, tako da bomo izmed njih izbrali lahko res najkvalitetnejše. S tem se bo raven Stezic dvignila, saj moramo sedaj objavljati skoraj vse, kar nam pride pod roke. In zopet je tu nov problem: kako povečati dotok člankov! Čudno se mi zdi, da je na šoli, kot je naša gimnazija, tako malo za pisanje navdušenih dijakov. Pa če so, zakaj, se ne pokažejo! Kakšne predsodke imajo? Nedavno sem govoril z dijakinjo, za katero vem, da dobro piše, in jo poprosil za kak članek. Rekla je, da ima sicer nekaj napisanega, vendar pa ne.sodi v Stezice. Res ne vem, kaj naj bi dekle pri petnajstih letih pisalo takega, da bi ne bilo za Stezice. Č P vre k bi. morda lahko vseeno oddala, pa bi uredniški odbor presodil, če je za objavo ali ne. Če pa se boji rzdati svoje' ime, lahko uporabi tudi psevdonim. Torej ni potrebno drugega, kot malce poguma. Poguma pa je potrebno tudi vam, dragi bralci, kajni zelo nas moti, da vsaka številka Stezic Izgine kot v globok prepad, iz katerega ni nobenega odmeva, “el o nam bi koristila kaka kritična pripomba (napak gotovo ni malo), ali prijateljski nasvet, saj si bomo drugače pričeli še domišljati, da je naše glasilo popolno. Kritika bi gotovo koristila tudi mladim literatom, saj bi bolj pazili, kaj dajo iz rok, ko bi videli, da se o kvaliteti njihovih del diskutira, da se grajajo napake, in bilo bi jim v pedbude, ko bi videli, da so njihova dela navdušila bralce in žanjejo pohvalo. Zato le pero v roke in napišite svoje mnenje Sc nekaj bi prosil dopisnike in vse, ki bi radi oddali sve j članek v Stezice, Pišite na pisarniške liste in kolikor morete Čitljivo in brez napak! Nemarno napisani članki povzročajo veliko preglavic nam kakor tudi strojepiski.
Pomladni vetrič je že zavel prek.o ..uljan, zemlja je pokazala svoje široke gradi izpod odeje-snega, sonce že topi je je obseva hrib in dol in znova kliče k Življenju, ptički veselo prepevajo svoje ljubezenske akorde in prvi zvončki so že prikukali na dan. Skratka, za mlade poete in sentimentalne duše inspiracij na pretek m upamy da sc bo to že poznalo v Mladem literatu prihodnja dtcvj.l.ke „•
Urednik
OBISK PRI DR. BRATKU KREFTU
Pred kratkim seru obiskal dr. Bratka Krefta* Zaradi maturitetno naloge sem si želel izpopolniti sliko tega velikega človeka, pisatelja in dramatika.
Obiskal sem ga na njegovem domu v Ljubljani, kjer me je lepo sprejel in mi z zadovoljstvom odgovarjal na vprašanja, ki sem mu jih zastavljal *
Drc Kreft je zelo temperamenten .mož, kar se da sklepati že iz njegovih del. Kdo :	pozna Kranjskih komedijantov, Velike
puntari je, Kreatur in se vrste drugih. V zvezi z njegovimi deli sem mu med drugimi zastavil tudi to vprašanje s "Ali ste zgodbe, ki ste jih popisali v zbirki "Povesti iz nekdanjih . dni' , doživeli sami, ali ste jih Izoblikovali s svojimi umetniškimi sposobnostmi in domislijo?"
'Kar sem v svojih delih popisal, jo vse vzeto nekje iz življenja. Seveda sem vse skupaj, kar sem dožive' . pc svojih močeh umetniško izoblikoval, kajti moj cilj., in en j vsakega literarnega ustvarjalca je, da ustvari umetnino,"ki bo trajne vrednosti in da skuša s svojim delom opozorite na nepravilnosti, ki se pojavljajo v družbi"1 V šali je še pristav: Ir, :Da, da, življenje ni tako gladko kot Miklošičeva cesta.
"In vaši vzorniki?-'
■'Ur/j več sem se zgledoval po Schillerju, Ib sinu, Strinbergu in Shakespearu
-In vaši prihodnji načeti?" sem ga zopet vprašal.
"Seveda imam načrte, toda, ali poznate star ljudski pregovor o kur:.? lic? Torej poskušajte 1 Nobena kura ne koko da j sa dokler ne znese jajca- .
Po jr i. jetrnem razgovoru sem so ..c,Kreftu lepo zahvalil za odgovore in nasvete, ki mi jih jo dal glede naloge. Toplo mi jo stisni.] roko in dejal, da je prav vesel-, kadar se lahke tako sproščeno pogovarja z mladim človekom
PESNIK IN MI
Prešeren je v slovenski književnosti nedvomno take markantne osebnost, da ga pozna sleherni Slovenec. Pa se vprašajmo . "Ali Pi ušema v resnici poznamo?" 0. seveda ga poznamo. odgovorimo in pričnemo, kot smo se na pamet naučili v osnovni šoli, ali nam je ostale v spominu od raznih govorov: "Prešeren je največ ji s? - ,"~w	J -1 se je lota
18oo v Vi ul na K. - -'-'.m. Kot ej.n it a,	-n,. k te," si
mišk V-'”	’ p«- vmo njegov življenjepis, torej ga prrr><i-mnt «
5 -
Toda motimo se. Zelo slabo pozna Prešerna tisti, ki se je njegovo biografijo naučil na pamet, pa ne bere njegovih pesmi, kajti pesmi so tiste, v katerih spoznamo Prešerna kot človeka in genija, njegove pesmi so tiste, v katerih nam pesnik sam pripoveduje o sebi in to v visokem, prefinjenem pesniškem jeziku. Zato ni dovolj, da si zapomnimo vse superlative, ki se izgovore v govor ponavljajo na vseh Prešernovih postavkah, pač pa moramo vzeti v roke njegove Poezije, poglobiti se moramo vanje in sami priti do zaključka, da je bil Prešeren naj ,,,. naj ..»„ naj . ko pa se bomo enkrat vživeli v njegovo poezijo, bomo radi segli po njej in morda bomo občutili tisto, kar je občutil v tistih najtežjih dneh borec - partizan, ki si je sredi boja za življenje in smrt citiral njegove pesmi in se tako ohrabren prebijal skozi obroče, saj je vedel, da manj strašna noč je v črne zemlje krili, kob so pod svetlim soncem sužni dnevi!” Ob branju njegovih pesmi bomo odkrivali vedno nove lepote, vedno znova nas bo presenečala globoka»doživetost njegovih stihov. ln .:o bomo tako brali Prešerno se nam bo vsililo vprašanje :ikje je vzrok, da so nam pesmi, pisane pred tolikimi leti še vedno tako blizu? Da so še vedno tako aktualne, še vedno moderne, še vedno tako žive?” Morda bomo našli tudi odgovor.
Iz njegovih verzov bo zrasel pred nami človek, čisto navaden, preprost človek, ponižan, razžaljen in nesrečen, pa hkrati močan in neuklonljiv, človek z razgaljeno dušo, človek, ki se iz svoletja v stoletje ne spreminja in nam je zato vsem razumljiv, Njegova izpoved	posredna; izpoved
"Voveka človeku. In kadar bomo nesrečni, se bomo vedno radi vračali k temu človeku ter skupaj z njim preboleli in premagali udarce usode, V njem bomo našli novega poleta in novih moči za naaaljno živi jensko pot, Prešeren nam bo na tej poti postal /e st s preme 1 je valeč . On bo kot neiztrohn jeno srce, ki bo vedno utripalo z nami v ritmu življenja in nam bo neizčrpen vir lepote, plemenitosti in ljubezni do domovine ,
SLOVENSKA BESEDA JE BESEDA PRAZNIKA, PETJA IN VRISKANJA
kdo ne pozna tega stavka, ki ga je zapisal največji umetnik Slovenke besede Ivan Cankar?! V svoji bogati literarni zapuščini nam je sam dokazal upravičenost tega stavka in pokazal, kaj vse lahko postane slovenska beseda, če jo obli--.uje ljubezen in vera vanjo; lahko je petje in vriskanje, lahko pa postane tudi meč, s katerim se boriš pr rti revščini, zatiranju in ponižanjuc
Cankar izhaja iz revne družine, revnega kraja in revnega narodar Že zgodaj je spoznal vse krivice, ki jih je tedanja družba prizadeljala malemu slovenskemu človeku- Spoznal je njegovo usodo in obenem usodo malega nar^la, ki mora živeti v revščini in pomanjkanju, ki mora hlapčevati zato, da lahko veliki živijo v razkošju, ”Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi« Otrok si bil, pa
že suženj I Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala,„„ Včasih si zajokal, včasih si omahnil, ves truden, včasih pa si tudi planil. Air komaj si planil, so'te podrli na tla. zvezali so te tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napajala je zemljo na več klafter globoko ; zato je ta zemlja rodila« * *!!
Spoznal pa je tudi tiste svoje rojake, ki so slovenstvo hrez vsakega sramu zatajili ali pa so ideje rodoljubija istovetili s puhlimi strankarskimi frazami. Cankar je videl vse to in bolelo ga je« Vsa ta spoznanja so kanila v čašo njegove mladosti grenko kapljo in -zagrenjenost ga je. spremljala skozi vse življenje.nZavedeI se je, kje jo njegovo mesto* Sklenil je, da bo pisal, toda, ne o svetlih plesnih dvoranah, o slavnostnih sprejemih ali o spletkah višje družbe* lJisal bo o preprostem delovnem človeku, ki gara iz dneva v dan in si v zir- ju služi svoj kruh, pisal bo o njegovi tragiki, o lakoti, revščini in trpljenju, o svojem narodu? 'Hočan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel.nisi. Narod mehkužnih bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli - ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ’ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš; Nikarte, ta burka je stara že tisoč leti” Seveda tako pisanje mnogim ni bilo vš č, saj je Cankar s svojo živo in prepričevalno besedo post- -.11 prednje probleme, pred katerimi so cesto zapirali oči, za katere so vedeli, pa jih niso hoteli videti. Cankar je stopil v boj z vsem svojim poletom, z idejno močjo svoje besede. HLi pa je telesno 'preslab za ta. boj in je sredi njega, 11. dec»
1918 omahnil v smrt,	•
Ob lanski obletnici Cankarjeve smrti so imeli II o v orne ščani priložnost udeležiti se "Večer; -Cankarjeve besede”, ki je bil v okviru kulturnega tedna v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih. Večer so organizirali dijaki novomeške gimnazije - člani literarnega krožka pod vodstvo tov. prof, Horvatove, Dvorana je bila popolna; v njo j je bilo slovesno in hkrati prisrčno vzdušje, Izvajalci so pokazali visok čut za umetniško besedo in so prekosili sami sebe in vsa pričakovan j a „ Cankarjev tekst je oblikovno in notranje težak in zahteva od recitatorja kar največjo mero truda in požrtvovalnosti. In prav tu so se dijaki izkazali. Kar ne vemo, koga bi bolj pohvalili? ali Mehletovo ali KusiČa, ali Župančičevo ali Erpica, Goleževo ali Možino. Najbolj bo prav, če pohvalimo kar vso enako, saj so vsi dali vse od sohe, vsi so ustvarili vzdušje, ki bo Novomeščanom še dolgo ostalo v prijetnem spominuc Odlomki iz Cankarjevih del so bili zelo dobro izbrani, niso utrujajoče vplivali na poslušalce, za kar se imamo zah’• liti zlasti občuteni recitaciji ter izvrstni glasbeni spremljavi tov, prof* Finka. Vezni te-kst je napisal in bral dijak Tit Hoherlek in je takole zaključil večer;
"Cankar je bil premlad za svoj oasv Pa saj:sc vsi veliki možje hodili prod svojo dobo. In zdi so nam, kakor da se je rodil iz naših dni, iz dni narodovega boja za svobodo in boljšo življenje, iz dni^ ki jih je nekoč tako preroško napovedal: Ali ura pride nekoč, kc :o o^prl sr e topel spomladanski veter, ko si bodo obrazi er- ’ .j. v veselju, ne v	d kes ti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvet j. " ■	in z glorijo ljubezni:
Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bolezni? - Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki bodo doživeli tisto blagoslovljeno uro. 0, da bi bila med njimi ti in jaz.
Pa je ni doživel. Umrl je, ne da bi videl zarjo tistega dne".
Z velikim obiskom so na tem Večeru ITovomeščani dokazali, da se zanimajo za take oblike kulturnega izživljanja in da si podobnih prireditev še žele. Spodbudni in priznanja polni aplavzi so to misel potrdili.
Danes je čudovit zimski dan. Vračam se iz šole. Čeprav mraz od trenutka do trenutka bolj pritiska, me ne zebe. He vem, zakaj ne. Morda zato, ker imam priliko videti čudovito večerno zarjo, morda zato, ker se sneg okoli mene koplje v tisočerih barvah, ki jih ustvarjajo poslednji žarki zahajajočega sonca, morda zato... Kaj bi še našteval! Razpoložen sem spet enkrat, kar je zame prava redkost. In to je dejstvo, neizpodbitno dejstvo!
Ko se pričnem vzpenjati.navkreber proti rojstni vasi, ta vedrost izginja. Spomin se mi vrača nazaj - v težka, pa vendar lepa leta mojega otroštva. In mahoma pomislim na človeško življenje, na težave in vesele dni, ki ga spremljajo. Ir. sredi tega življenja sem jas (in ogromno drugih) kakor val, zdaj miren, zdaj razburkan, a vedno val, ki hiti naprej. Tiste dni, ki so ostali že za nami, nam obuja spomin, jasen in neminljiv. In mene spominja danes zimskega dneva: pred desetimi leti. Tedaj sem hodil v drugi razred osemletki. Življenje je bilo tedaj bistveno drugačno, kot je danes. Kruha še ni bilo dovolj za vse, pa tudi, če bi ga bilo, oče ne bi mogle nasititi devetero lačnih ust, ki so venomer izrajala željo po kruhu ni jim pa bilo mar, od kod ga dobiti. Tako včasih nisem videl kruha po cele tedne. Kn ko sem ga potem zagledal, ko se je hladil na mizi, bi najraje pristopil k tej sveti stvari in varoval. Kako prijeten je bil že sam vonj po lepem rumenem kTUsnem kruhu. In ko je potem prišla mati in razrezala polovico hleba na devet enakih delov, se mi je srce trajalo od veselja. Kruh, presladki kruh! - smo ponavljali v sebi in v opoju največje sreče sprejemali vsak svoj del. To so bili čudoviti trenutki! Potem smo sedli na peč in jedli. Vsak si je nastavil pod bradico drobno peščico in stregel vanjo	-nr
je komu po nesreči padel še tako majhen rir- ^ na vic, se u
n §& po oral in z veseljem použil Kruh nam je predstavljaj. no..^: ™-hgga, spoštovanja vrednega* In tako mišljenje se je ohranilo v nae ,.-se do danes,
\af	nauS nare,jsi v naši. diuMini, pa tudi najdaljši ne.
A kot mi povedo danes s sem tu. do ujetega leta zelo šibak.
+	sem z? i° ,vz trajen. V Šolo sem hodil redno
uUu.1 tedaj sem ssko je zapadlo veliko	sne^ca Tako
je Mio tudi takrat zapadlo že več kot pol metra noltga sne-ga, a jaz se nisem zmenil za to. Nikogar niaem noslušal Bpsem si delal skrbi, čeprav sem Imel do Dol! Nemške vaši debelo uro hoda. Vabila me je šola in.o.in kruh, ki me je čakal v sosednji vasi, skozi katero vodi pot. Od tam je nosil Marko iz velike bele hiše, kjer je stanovala debela, postavna gospoa, vsak o.an juzino njenemu brkatemu možu v mamnalom. Tn kot plačilo za to, je- dobival fantek dvetih let vsak dan zagozdo kruha. Danes je Marko spet zavil proti veliki beli hiši. Kanglica ga je že čakala na štedilniku, a kmalu je opazil, da 'dobre tetke ianes ni doma. Saj ga je ta vsak dan še od daleč smeje pozdravljala, Marko je vstopil in polglasno pozdravil., Odzdrava ni bilo. Že je hotel seči po kanglici in oditi v snežni metež, ko so se odprla vrata stranske sobe in mali šolarček je opazil debelušnega, zagorelega fanta.
S kanglico v roki ga je gledal, kov da bi imel pred sabo deveto čudo sveta. Hi sp ."*’?«■». zdelo se mu je, da brez nla-čilavvendar —	_	‘-rani pa je stal čedno
oblečeni fant in ga motril od glave ao >-ta0 Trenutek sta zrla drug v drugega, potem pa je fant pri str r>il k njemu in ga potrepljal po rami rekoč; »Eh- Pravi junak t Takih pa malou’ In ko je videl. Markove proseče oči, še pristavil:
15Seveda* Kruha ti. moram dati,, Slej,čisto pozabil s-.rn.iH Potem se je urno zasukal in odhitel v sobo, iz katere je	pre-
je prišel. V roki je držal kos lepega belega kruha. Pi.-topil je k fantu in .mu dejal: ?iSamo še i:bogca” naredi pa u^iš kruh!*1 Marku ni bilo treba dvakrat reci., Eoki sta prišli ne druga k drugi m se lesno objeli, V tem trenutku je oni, ki je igral vlogo gospoda, lahko opazil dečkovi drobni koščeni ročici, na katerih mesa skorajda ni bilo. Ju ko je Marko zatem sprejemal kruh, sta se mu v očeh prikazali dve debeli solzi in spolzeli po upadlih licih, To nista bili solzi žalosti, to sta bili solzi sreče ih radosti- Skrbno je spravil mali deček kruh in nato polglasno izustil zahvalo; "Bog-lonaj!’1 ki se je nemo odbila od sten. Potem je trdneje prijel kanglico, poravna] navgjnnico 'nahrbtnika m izginil v visokem snegu. Odšel je po ozkx. j^zi in kmalu je le drobna glavica, ki je molela iz snega, pričala, da stopa po poti drobno človeško bitje.
Tisti dan je že davno minil. Časi so se spremenili in življenje je postalo lepše in lažje. Ostal pa je spomin na take in podobne trenutke, ki mi "".o kričeča priča, da je kruh . res sveta stvar. Tudi oni, ki se do tega spoznanja v življenju še niso dokopali, bodo to slej ali prej spoznali.
TI SI Z MANO
t	■
Tišina,
turobna tišina,
kot v strmih gorah,
kjer gost je le burja nenehna.
Pri knjigi sedim v tem miru, popolnoma sam.
Le ura ob meni tiktaka
počasi, a vztrajno,
ko meri trenutke te neme tišine.
Ob knjigi osameljen sedim in berem,
si srečo življenjsko krojim.
Odšli so že vsi, še vsi zapustili so me.
Zdaj sam,
popolnoma sam kljubujem samoti,
kot hrast na planjavi besnenju viharjev.
In vendar! Saj nisem sam!
Saj ti si pri meni, preljubo dekle, kljubuješ samoti ob meni, spodbujaš duha mi, me dvigaš, v življenje budiš.
Zato sem srečen, vesel,
nepopisno vesel.
Poljubil na lice, na čelo, na usta bi z radostjo te.
In kito bi pletel iz lepih ti las, ko z mano resnično bi bila.
In v sreče opoju bi sanjal,
in pri tebi bi bil,
iz dneva v dan bi te vodil,
vodnik bi v viharjih življenja ti bil.
Da bila bi vesela,
napravil bi vse,
saj ti edina ob meni (nocoj)
samoti kljubuješ z menoj.
IZGUBLJENE ILUZIJE
"Rad te imam!" ji je hotel reči. Pote..'	m ti v sanjah
si ne bi mislil tega, kar se je zgodilo tisvi veuuv.
Poznal jo je že preje, saj sta obiskovala isti zavod«. Priznati si je moral, da je simpatična (bila je lepa) vendar ne ena tistih, ki se prilepi na vsakega fanta. Bila je celo
- lo
nekoliko stare jša od n jo ga, „ Potem sta Pila skupaj v "brigadio Nekega večera jo je poljub' 1» Mislil je, da se bo jezila, pa se nia Kadar se je vprašal, oe morda kaj čuti do nje, si je moral priznati, da prav nič- Morda je hotel postati tak kot njegovi prijatelji, Zakaj pa ne? Saj vsi delajo tako. * Nekaj časa se igrajo, potem pa ,. Nekdo mu je v šali dejal, da je ljubezen večna, dokler traja,. Dopovedoval si je, da ne sme biti tak, kakršni so oni,., V notranjosti pa mu je nekaj- šepetalo; '»Le zakaj bi bil ravno ti nekaj posebnega, vedno nekaj posebnega. Bodi jim vsaj v tem enak, če jim v drugih stvareh ne moreš biti, Šleva si!i? Poslušal je ta glas in ni se mu mogel.upirati.
Nikoli se nista pogovarjala o sebi, Zdelo se je, da oba ob-cutita isto in zato m bilo treba besedi — Zadnji dan brigade ji je povedal. Težko so mu šle besede iz ust. Takoj, ko jih je izgovoril, mu jih oe bilo žal. Hotel je, da ostaneta samo prijatelja. Čutil oe, da jo oe rahli. Morda je prav tedaj v njenih očeh zagledal nekaj, kar ni doslej videl še pri^nobenic Zazdelo se mu je, da še nikoli pre je ni videl lepšega bitja, kot je ona«, Ne bi ji smel narediti tega. Njej ne, katerikoli drugi preje, njej ne: Zaklel se je* da popravi svojo napako.
Razšli so se. Nista se niti pozdravila, kot da se sploh ne bi poznala. Hotel je zavpiti za njo, da ni res, kar ji je rekel, da ni re; Vendar ni imel poguma,, Pred nio se je čutil osramočenega.
Prepričan je bil, da gre v soboto v kino. Kupil je dve vsto-pnioi;zase in zanjo*« Prišla je s svojimi prijateljicami. Ču-"bil_je> da se ves trese, ko jo je prosil, če hoče z njim',,
•- Tisti večer je bilo vse pozabljeno,
Hodila sta skupaj že nekaj mesecev. Vsak dan sta se videla v šoli. včasih sta šla tudi v kino« Vedno jo je spremil do doma, in še dolgo sva potem ostajala pod košatimi kostanji pred njenim domom, ^util je, da je to njegova prva resna ljubezen. Tako je bilo vse do decembra. Imel je precej dela Lvsaj domišljal si je tako) z organizacijo novoletne jelkee Sola je bila zadnja stvar va katero je mislil tiste dni. Zanemarjal jo je. Predvsem pa je zanemaril njo. Skoraj jo ni vec videl. Pozdrav, nekaj besed. To je bilo vsa« In tako se je zgodno, da je ena praznovala Novo leto s prijatelji, on pa je šel spat.
Po novem letu je^oilo ravno tako. V šoli ga je malo stiskalo in spet ni našel čas.a zanjo. Sele v počitnicah sta bila zopet večkrat skupaj, 'endar se mu je zazdelo, da je drugačna, kot je bila preje, da se je spremenila.
Po končani kino predstavi jo je spremil« Ta dan je bila spet tista očarljiva deklica., ki mu je ugajala in ki jo je imel rad. Ni se mogel več premagati. Prijel jo je za roko, se zagledal v njene oči in hotel reči, da jo ima rad, da mu pomeni vse na svetu* - Pa mu jo iztrgala roki in ob besedah, ki jih je ir„- -	■’'* se je v njem vse ustavilo; »Vo* oovedati bi ti
■morala že pix *	nisem našla	„ Je'slišal govo-
riti kot la daljave. ,?3a Novo leto sem se seznanila z nekim fantom. Rada ga imam,,
To 3e bil odgovor na vsa vprašan ja, ki so se inu vsiljevala zadnje tedne V njem se je nekaj stisnilo, m zaječalo. Zazdelo se mu je . da je padel od nekod z visokega, da leži na tlen in da se ne bo mogle nikoli veo pobrati. Podrli so se vsi načrti, ki jih je >sil v sebi, Z negotovim;] koraki je odšel s tistega dragega mesta- Življenje se mu jo zazdelo prazno m brez ciljno« Samemu sebi je bil odve5« Hotel je biti cim dlje od vseh. hj.frpl te, kot da bežo—paač samim s seboj in želez si je • itS,-,samt cisto sam, -, --
J n 1 'i ™b olj se je o d da 11«v c r,o bo mogv. 1 pozabitit
\
tembolj se je zavedal, da jo
S
/
\
■
UMIRAJOČE DREVO ^

\
- cevo stoji
kot ogromna plamenica, / kot madeTTajvi, v jeseniH"-
Z njega kapljajo kaplje krvi..,.
Umira,,,«.	z
Z vsake kapljo	j
bližje smrt v obličje zre, ^z"	/	/
zadnja kane,	•' /\y \
gole veje stegne ir, - umre E__,• / ' j

/
/ V IRTU03
-\
_\/
/
/■
/z'
x„
N.
//
/
(
/
/1 ,
> / Z
juLi

>
z Železnim: srcem in rokami
/ Dekle, jnvrirtuoz pekleni
X
,Z /
" / /
/ /
igraš^
na strune mojega seoa ;...častno melod.t jo,
Obup prepletaš mi z opojno srečo Na strune mojega srca igraš kot zaželiš si, kakor hočeš} kot te je volja';
<//-r
// /'

y
z
✓

/
/
.*
Z'-
/
dekle, ti viruc
’• T~ ~f r ■ a k

71 železnim sroem in rokand.
/


~ 12 -
SESTANEK PO PETI URI
"Dajmo, dajmo! Bomo zaceli ali ne? Zini že kaj!” Predsednik razredne skupnosti udari s pestjo po klopi in se zadere; "Miiiiiir• Mir, sem rekell Vsi na svoja mesta, pa brez godrnjanja, Janez bo govoril o alkoholizmu.”
“Govoril? Bere naj! Pa hitro, drugače mi bodo kosilo pojedli Iz zadnjih klopi se zasliši ironičen smeh; ” Ha, ha, saj je vseeno, če bere ali pa če govoriTako ali tako jeclja!"
In spet predsednik;
"Veste kaj, skrajno ne rov 'iški ste! Drugič bom na sestanek povabil razrednika. Bo vsaj mir'5'
Razred se umiri in Janez začne s svojim predav jem o alkoholizmu, Strahotno se dolgočasimo« Jože mi pripoveduje o plesnih vajah... -otem se priplazi, k meni Tilka; "Ti, a še veš ta vic?" mi pravi in mi pripoveduje o dveh Arabcih in lepem vremenu.- Pripovedovanje spremlja z efektnimi gestami, Ne morem se zadržati in planem v cvileč smo1'. Marko se jezno obrne iznad "Dela"; "Seveda spet nov vic! Ta smrklja kar razpada od slabih vicov in niti ne zardi ne, ko jih pripoveduje,- Sem za to, da ima na prihodnjem sestanku predavanje z naslovom "Vi c S3;; ■ Zdaj pa ne- aj s čvekanjem!"
Tilka se užaljena spet splazi na svoj prostor ter mimogrede krepko sur	. rebrca«
-vcuaezot kup beležk kopni kar se da počasi„ Mili bog, ta fant je pa res pravi cdličnjaški tip1 Gledam po razredu. Janja in Vida prebirata "Praktično ženo", zadnja Hop igra pober, osta li sanjarijo ali pa ne mislijo na nič. Spogledam se s Pranoi jem., Kar tako, za šalo, mu pomežiknem. Pošlje mi listek in neke pismoi PREBERI TOLE PISMO - NOVA SIMPATIJA..
Frenk
B^rem pismo, namenjeno nekp Sonji. Nato odtrgam iz matematičnega zvezka košček papirja in napišem s svinčnikom za obrvi; FRENK, TI SI P.*CKA ! S TEBOJ NE GOVORIM VEČ! FILM V KRKI JE ZANIČ, KUPI ZA JLA! Listek dam Ančki, ta pa Franci ju, ki zavpije' "0„k. baby!;;
■Janez preneha s svojim predavanjem, pobere svoje liste in še kar gladko izjavi; ,:Ce me nočete ppposiušati, pppotem pppa nič"’ Užaljen je, toda mi se ne zmenimo zanj, le zadnja klop zavpije trikratni "hura" za alkoholizem. Predsednik se upira, grozi, a	~,e7o'1^umarni kriki ga
preglase, Obupan odvihi, na W0, kjer si prižge povaljeno "Moravo"-'
Franci mi pomaga obleči plašča "Boš šla v nedeljo na ples?”
■ Sama ne’
"Greva skupaj?5'
"Pa tisto pismo?"
"Saj veš, navadna finta’1
Ne vem, kaj on raz”w' "	... ...	'1-	° da mi bo v ne de
1 jo plačal vstopnino za. ples
o
J
PUPkAVi: | IZPIT
Da, huda stvar je, če imaš pop vvni izpit. Kako hudo je šele, če imaš kar dva, in še huje je -to, če ga imaš iz fizike in (olajševalna okolnost) iz slovenščine
Dva popravna izpita, to je bil mej problem št* 1 že takoj ob koncu šolskega let i. Mesec pred zaključkom pouka sva se z Mico še pogovarjali; r'Štirinajst dni v Rovinju - ne* bi bilo slabo! Deset tisoč za vsako bc kar dovolj c Da bova bolje shajali, bova vzeli s sabo nekaj suhe hrane„ Kar lepo bo, ali ne? Mikjer nobenega profesorja niti mame, da bi na vsakem koraku vreščala na naju., Povsod sama zal at a " -/oboda, Jasno, da bova hodili v kino ob osmih!jt
Presneto, kako se vse obrne i Star pregovor pravir !tČlovek obrača, bog pa obme«1 Kdo je obrnil meni., ne vem, mor la sama, vem pa, da sem med počitnicami vsako noč sanjala o. naših nadrejenih (profesorjih), ko so se mi prikazovali v najbolj groznih oblikah, mama pa mi je zagrenila vsako prosto uro z neprestanimi pridigami. Prav tako so šli po vodi vsi filmi. In cel.o sanjala sem, da bom hodila na večerne predstave, Presenet1 jIvo?
Težko se je bilo učiti, ko je zunaj sonce tako vabilo s svojimi žarki in sc mi prikupno smehljalo, ne vedoč, da v sobi zaprta trpim preklenske mukec Pa še en nič kaj prijeten problem je bil pred mano; ve' 10 sem morala prikrivati, da se poleg fizike učim tudi slovenščinoc ^oma sem namreč prav junav ško povedala, da imam ;,v dobrem*' samo fizike, Zato sem se slovenščino učila seveda skriva/ in ml je šla tudi bolj od roki Me vem, in nikoli ne bom razumela, zakaj je vsaka stvar, ki jo delaš prikrito, vedno boljša in privlačuješa, Kako lepo je reči; "Mama, prosim, daj mi nekaj denarja, veš danes imam sestanek razredne skupnosti, pa bom morala dalj časa ostati v me s tu c" Potem pa greš lepo - mlečno restavracijo na smetano, nato pa v kinov Če pa bi mama rekla' "Mo, danes pa lahko greš v kino, ker si bila pridna (ker pa sem malokdaj pridna in ker je mama vzgojena v srednjeveškem duhu, tega nikoli ne reče), c, tedaj se mi prav nič ne bi ljubilo iti, ker bi bilo dovoljeno, Raje bi se iztegnila pc divanu s kopico blazin pod glavo in vzela v roke kako knjigo ali . filmsko revijo.,
Počitnice bi niti ne bile tako slabe, da • ni nenehno stala pred očmi fizikalna knjiga ali pa .mojstri pisane "besede vseh časov in narodnosti, Le kako naj vse to nosim v svoji mali glavi. Meke ga. večera sem vse čudovito pome šala s Shakespeare je v svojih delih bičal delo na mehanskih orodjih* Napisal je mnogo dram., NajvažnjeŠe so; Trije Nev;tonov! za* konif*a Potem sem se zaslišala in nisem verjela lastnim ušesom, Kaj če hi me slišala prof Hočevar ali prof > -Dover?! Brž sem se uščipnila potem pa hitro zlezla v posteljo in se zavila v rjuho, da mami ne bj bilo treba uporabljati prisilnega jopiča, Pa ni bilo nič hudega in tudi na Studencu se
- 14 -
nisem znašla, kot sem mislila: bila sem samo tako zaspana, da nisem mogla več kontrolirati misli.
Za vsakim dežjem posije sonoe, pravijo, in tako tudi jaz po vsej tisti mori sedim spet .med starimi sošolcih Grde počitnice in še grše misli so za mano in upam, da ob koncu tega šolskega leta ne bom imela več misli na samomor.
MOJE POTOVANJE PO ČEHOSLOVAŠKI
Zelo sem se razveselila, ko je oči dejal, da bomo naslednje dne šli v Brno, Končno bom le spoznala mesto, kje c* je oči študiral in preživel večji del svoje mladosti, V vlaku smo se seznanili z nekim profesorjem. Prosila sem ga, naj mi pove kaj o čeških gimnazijah«, Sistem šolstva se mi zdi zelo zamotan. Osnovna šola je pri njih devet razredna - devetletka, poleg tega so še trije razredi gimnazzile^ ki ima pri njih naslov mastletka, Po končani de;' ''Tetki se lahko, vpišeš na srednje šole. Vsepovsod so sprejemni izpiti, Drugače 'jo--po končani gimnaziji, Ko opraviš maturo, ti profesorski zbor določi kaj boš študiral. Prav tako so sprejemni izpiti, na medicini, naprimer iz kemije, fizike- biologije, ruščine in sociologije„
Dijaki imajo velike olajšavekar se tiče učbenikov, Vse knjige, zvezke in svinčnike dobe v šoli brezplačno, knjige pa ob koncu leta vrnejo.
Ob prijetnem kramljanju smo prispeli v Brno, Mogočna postaja s številnimi peroni; vlaki nenrestano vozijo v vse smeri. Mesto samo je zelo staro in priv;'1 da je celo lepše od Prage, Predmestje je naravnost v .en;eno s številnimi tovarnami in ceste so čisto črne.od saj in dima, V samem mestu
ni nobenih znamenitosti, pač pa je zelo znan grad Spielbeng,
Ta grad, mogočen in .močan je danes restavriran in številni tujci se sprehajajo po njegovih ječah-In sobanah, ki so spremenjene v mrze j in : irodno galerijo, V narodni galeriji razstavljajo svoje umetnine češki umetniki« Bila sem presenečena, ker nikjer nisem videla nobene abstraktne slikec Seznanila sem se tudi s priznanim slikarjem Františkom Bitbu, in bilo mi je kar” nerodno, ko je spraševal po naših slikarjih. Poznal jih je celo več kot jaz . Torej dober nasvet £ če greš v inozemstvom moraš biti podkovan v vseh vejah umetnosti.
Ko smo si ogledali Spielberg, nam je vodič pokazal pot do parka Pisarky, kjer je vsako leto svetovna gospodarska razstava. Prav takrat je bilo na razstavišču vse živo, ker so bile uri td ra ve za bližnjo rastavo v končni fazi.
- 15 ~
In še izletna točka; lovska ko5a Mgslivna, nekaj kilometrov izven mesta, od koder je čudovit razgled na mesto in okolico« V Brno sem šla tudi v opero, predvajali so Prodano nevesto, Kako vse drugače zveni, če jo izvajajo domači pevci v originalnih narodnih nošahi Sedaj pa na jot in v Prago, kjer je bil . pravtakrat svetovna razstava znamk«
MARKSISTIČNO MISEL SLEHERNEMU MLADEMU ČLOVEKU
V Ljubljani je bilo od 2o„ do 23. januarja tridnevno posvetovanje o marksističnih krožkih, ki se ga je udeležilo 75 članov teh krožkov širom po Sloveniji, med njimi tudi trije z naše gimnazije« Na posvetovanju smo veliko razpravljali o vsebini in metodah dela v kroLkih ter poslušali predavanji, ki sta ju imela tovariša Boris ZIHERL in Boris MAJER« Ob zaključku pa smo izvolili 17 -- članski i:Center marksističnih krožkov11, katerega glavna naloga je, da pomaga posameznim 'krožkom v izbiri literature m jim pošilja tudi kvalitetne predavatelje.
Razprava je pokazala, da reden učni sistem ne daje v zadostni meri dijakom sposobnosti za samostojo teoretsko mišljenje.
To naj bi zlasti dajali marksistični krožki, V njih naj bi se zbrali mladi ljudje, da bodo v njih proučevali in obravnavali (z marksističnih stališč) sodobno m preteklo družbeno prakso, da bodo s študrianj:m klasikov marksizma razvijali sposobnost za samostojno teoretsko mišljenje in smisel za aktualne družbene probleme ter teto postali idejno zreli za prevzem dolžnosti, ki jim jih nalaga naša socialistična skupnost. Krožki sc velikega pomena za oblikovan je svet tovnega nazora mladih ljudi«
Marsikdo izmed nas je n, ji postavljen pred težak problem, ko se je treba odločiti za lastno stališče o verskem ali kakšnem drugem vprašanju« Mnogo laže se je odločiti, če poznaš marksistično filozofijo vsaj v grobih potezah, na katerih si z lastnim moralnim' čutom zgradiš svoja napredna stališča in jih znaš pred drugimi tudi zagovarjati,.
PLESNE VAJE
Letos sc bile po dolgem Času na gimnaziji spot organizirane plesne vaje.. Organizacijski odbor se je znašel pred nekaterimi problemi, vsi pa so bili zadovoljivo rešeni-, Plesne vaje so se začele precej pozno, za kar gre krivda tudi odboru o Le-ta je cel mesec po Ljubljani, iskal plesno šolo in učitelja, našel pa ni ne enega ne drugega« Pri tem pa smo v Novem mestu imeli dobrega plesnega učitelja

- 16 -
Petra Zajca; ki je tudi prevzel vodenje tečaja.
Tečaj je redno obiskovalo okr * 5o dijakov; ki so se v sla-bih^dveh mesecih naučili swinga, blues, dunajski in angleški valček, brogie -wro,;'/.ey- cha-cha.-oha in rumbo, ha vsakih vajah smo nekaj časa posvetili 'tudi bontonu,
Plesne vaje so kljub začetnim težavam lepo uspele»
POROČILO ŠOLSKE SEKCIJE. PRI ŠŠD
Šah je na našem zavodu zelo razširjen^ vendar o njemu ni bilo v 11 Stezicah" še nič napisanega. Čutim se dolžnega, da na kratko predočim bralcem dejavnost šahistov v prvem polletju.
Že jeseni smo organizirali prvenstvo gimnazije za letošnje šolsko leto„ Zmagal je Lado Mrvar iz 3« b z 11 točkami (loo%) pred Francem Gazvodo^(budi 3, b 9,5 točkami, Egdijem Kubetom (2.a) - 8; Stanetom Šporarjem (la) - 7, Rokom Gundetom (l, a) in^Jožetom Spihalom (3,a) -6,5 in Mirkom Bergerjem (2,a) 6 točk. Sledili so še. Uhan (2,a), Auersperger (3«b), Trelc (lod), Pirc (2„c) in Rauh (1,cz-
Mrvar, Gazvoda, Skobe in Plcek so se zatem udeležili turnirja tretje kategornikov v Novem mestu, Tu je naprej presenetil Gazvoda, ki je odi' no startal in je vse do polovice turnirja vodil, toda tedaj je zaradi turnirske neizkušenosti popustil in ob koncu obstal s 7 točkami na 3, mestu« ki si ga deli s Fickom,
Picek je po porazu v drugem kolu irral zaneslivc, toda preče neučinkovito, Mrvar je s svojo ostro in brezkompromisno igro osvojil peto mesto s 6,5 točke» Tudi ta mesta so za naše mladince v članski konkurenci uspehi.
Bolj kot navadni se v r šem zavodu igra brzošah, Izvedli smo tudi tekmovanje za prvaka gimnazije, Zmagal je Gazvoda (5) pred Skubetom (4,5), Splihalom (4), Burgarjem (3,5), Bergerjem, Šporarjem in Uhanom,
V	brzošahu so se naši mladinci že lepo uveljavili v občinskem- in okrajnem merilu (Mrvar, Picek),
V	tem polit ju nameravamo organizirati tudi srečanje z drugimi šolami.
C_J.