slovenski dnevr»A»: i T *«*finjenih državah ; * m m m za vse l^i o o. $&0tf -S Ima lO.OuO t močnikov s« OLVOM PISARNI: 4687 GORTLANDT, Intered m lecond-Clau Matter, September 11, 1903, at the Port Office at New York, X. Yn ante the Aet of Oosfren of March S, 187», T*L*PON PISARN*: «87 OORTULMD& NO. 288. — ŠTEV. 288. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 8, 1915. — SREDA, 8. DECEMBRA, 1915. VOLUMB — LETNIK Iim -' — —■———■■——i ---............. . —, ——.——i—i———— _ _ i i—— m The 01U5 ^i-feiiiM da In ti?« i r. ie«? m m * issued every da> Sundays and Holiday« GLAS NARODA 7£ o- j, o , ~ J Jsb ®im 60.... 9.f6 350.... 51 >> 65.... 9.80 400.... 59! 20 70.... JO.fO "»50.... r,R 61 75.... 11.25 500.74* ro 80,... 12.00 600.... 8880 85 ... 12 75 700.... 103 CO 90... 13.50 800.... 118 40 100 ... 14.HO 909.... 133 20 110 16.31 1000 ... 14?!00 Ker se cene sedaj j ako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo m naš oglas. ' TVRDKA PRANK SAKSER, .82 Cortlandt St„ New York, N, X, I S soške fronte, Avstrijci so potopili več italijanskih ladij v Jadranskem morju. — Manjši spopadi Dunaj, Avstrija. 7. decembra. Avstrijsko brodovje v Jadranskem morju je zopet stopilo v akcijo. Podmorski čolni so potopili več italijanskih transportnih ladij, ki so prevažale vojni materijal in živež v Albanijo. Iz nekega poročila je razvidno, da je bilo v enem samem dnevu potopljenih šest ali sedem italijanskih ladij. Dunaj, Avstrija. 7. decembra. Poročilo, ki ga je izdala avstrijska admiraliteta, se glasi: Križarka "Novara", ki je bila v nedeljo odplula pvoti albanski obali v spremstvu več torpednih čolnov in torpednih rušileev, je potopila pri Svetem Ivanu Me-duanskem dve manjši in dve večji italijanski transportni ladiji. Rim, Italija, 7. decembra.' — Italijanski generalni štab poroča, da se vrše na tirolski fronti vroči artilerijski spopadi, na fronti ob •Soči se pa ni ničesar posebnega» pripetilo. Italijani so baje zavzeli nekaj avstrijskih strelnih jarkov in zaplenili precej vojnega materijala. Dunaj, Avstrija, 7. decembra. Avstrijski generalni štab naznanja, da so Italijani zaenkrat ustavili vse operacije ob soški fronti. Boji, ki so se vršili zadnje dni, so skoraj brez vsakega pomena. Dunaj, Avstrija, 7. decembra. Iz vojnoporočevalskega stana: — V Judikarijah je ljuto bstreljeva-la sovražna artilerija naše pozici-jc na Monte Lavanech, Monte Molino in Cima, ali naše baterije so se z dobro merjenim ognjem ličinko vito borile. V gorenji Corde-volski dolini so se nadaljevale o-fenzivne operacije z veliko ener-žijo. Naše čete so napadle močno povprečno nad 2000 m visoko gorovje med vrhovoma Siefa in Settsasa. Posrečilo se jim je na več točkah priti čez. Na soški fronti je bil sovražni napad na Mrzli vrh zavrnjen in izvršeni so bili na sovražne okope drzni napadi. V odseku pri Plaveh traja dalje naša artilerijska akcija. Naša letala so metala včeraj bombe na železniške postaje v Štanjelu in Nabrežini in na druge vojaške objekte na kraški planoti. Carigrad—Berlin. Berlin, Nemčija, 7. decembra. Na shoda železniških uradnikov, ki so se sestali v Temešvarju, se je sklenilo, da bodo začeli s prvim januarjem voziti redno vlaki med Nemčijo in Carigradom. — Najbrže se ho uredilo dve progi in sicer: Berlin—Carigrad in Mona-kovo—Carigrad. Iz Berlina bo vozil v Carigrad vlak samo 30 ur. Vsak teden bosta šla po dva vlaka. 15 let je poteklo 15. novembra odkar je umrl v Pragi ustanovitelj Sokolstva Jindrieh Fucgner. Na praškem pokopališču je priredilo češko Sokolstvo skromno spominsko proslavo tega dne in v vseh čeških sokolskih društvih se je tega dne nabiralo prispevke za vdove in sirote padlih vojakov Sokolov. Davek na mačke. London, Anglija, 7. decembra. Poslanec Bathury je predlagal v parlamentu, da naj vlada uvede splošen davek na mačke. — Vsak gospodar sme imeti samo onega mačka, če pa hoče imeti dva. bo moral plačati od drugega davek. Davek naj bi znašal pet dolarjev na leto. Volitve na Angleškem. Angleška vlada namerava volitve v zbornico odložiti do konca vojne. Med tem se podaljša zakonodajna doba sedanje zbornice. — Volitve se bodo izvršile na podlagi novih volilnih imenikov. Smrtna kosa. Dne 6. decembra ob 5. uri zju-traj je umrla v Boiigkeepsie. N. : J., rojaku Franku lndiharju so-. I proga. — Bodi ji lahka tuja žemljica! — Soprogu izražamo svoje Inajiskrenejše sožalje. Velika napetost med I Nemčijo in Zdr. dr. Če bo šlo tako naprej, se bo gotovo med obema vladama prekinilo diplomatične zveze. ODLOČNE ZAHTEVE. Odgovor bo dospel najbrže že v soboto. — Tajnik Lansing noče izdati potrebnih informacij. Washington, D. C., 7. decembra. — Ker noče ameriška vlada pojasniti. zakaj zahteva odpoklic nemških atašejev Papna In Boy-Eda, je nastalo razmerje med Združenimi državami in nemško vlado tako napeto, da bo najbrže v kratkem času prekinjene med obema vladama vse diplomatične zveze. 1. Diplomatične zveze se bodo prekinile in Združene države bodo morale poklicati svojega poslanika iz Berlina. 2. Nemčija se bo zopet začela posluževati torpednih čolnov brez obzira na ameriške potnike in na ameriško trgovino. 3. Prišlo bo tako daleč, da bo Nemčija napovedala Združenim državama vojno. Državni tajnik Lansing je danes izročil nemškemu poslaniku noto. v kateri naznanja Nemčiji da ne more nikdo izsiliti iz nje-ga informacij, zakaj naj se odpokliče vojaška atašeja. Odgovor Nemčije bo najbrže že v soboto dospel sem. Nemci so zato še toliko jezni, ker so prepričani, da so dobile t meriške oblasti informacije gledt Papna in Bov-Eda iz angleških virov. ; Ce bo Wilson ustrajal na stališču.. katerega je danes zavzel, se lahko reče, da bo kmalu konee nemške propagande v Združenih državah. Gotovo je. da bodo Bov Edu in Paj>nu sledili še drugi nemški propagatorji in zarotniki. Najprej bo prišel na vrsto avstrijski generalni konzul v New ^ orku, Nuber. za njim pa še šest drugih konzulov, ki izvršujejo svojo službo v raznih mestih Združenih držav. Car se boji dume. Petrograd, Rusija. 7. decembra. Car je v svojem posebnem Ukazu zopet odgodil zasedanje dume. — Kdaj se bo duma konečno sestala. ni nikomur znano. Drobne vesti iz Rusije. Ruski evakuaeijski odbor je baje sklenil močno razbremeniti Petrograd. čegar prebivalstvo je naraslo na kake 3 milijone. Odposlali bodo begunce in sicer najprej onih 30.000, za katere skrbi mestna uprava. To utemeljujejo s tem, da bi bilo težko zalagati mesto z živili. č^> bi nenadno odpovedala železnica Petro grad—Moskva. Vojni minister je vprašal sveti sinod, ali je dovoljeno imenovati Žide za častnike, nakar je ta odgovoril. češ. da se taki častniki eventuelnih cerkvenih svečanosti ne bi mogli udeležiti. ';RječJ* poroča, da je razširjanje razglednic, slik in letakov z vsebino, ki hujska proti Nemcem, pod težkimi kaznimi cd vlado prepovedano. Iz Poljske. Iz Varšave poročajo, da so razmere na Poljskem take, da je potrebno nekaj časa miru, vsled česar ni želeti, da bi prihajali tja tujci. Trgovski potniki dobe od generalnega gubernatorja le v izjemnih slučajih dovoljenje, da pridejo na Poljsko. Uradno izvršeno ljudsko štetje je izkazalo za Varšavo 907.000. za Lodz 423,000 prebivalcev. Angleži in Francozi zapuste Dar-danele. Poročali smo, je lord Kitchener naznanil ruski vladi, da bodo Angleži opustili nadaljnje brezuspešne poskuse, odpreti Dardanele. Sedaj prihajajo preko Ženeve iz j Pariza poročila, da so se temu .sklepu Anglije iz strategičnih vzro, 'kov pridružili tudi Francozi. I i Wilson proti zarotnikom, I Zasedanja 64. kongresa. | Predsednik Wilson je odločno nastopil proti ljudjem, ki izrabljajo ameriško gostoljubnost. POSLANICA. Rojaki sedaj lahko izprevidijo, kakšno mnenje ima vlada o Av- strijakih in turških patriotih, Washington, I). C.. 7. decembra. — Danes se je vršila skupna seja obeh zbornic kongresa in pri tej priliki je povedal predsednik Wilson svoje mnenje o vseh onih. ki se tukaj, v svobodni deželi, zavzemajo za zločinsko postopanje avstrijske in nemške vlade. Poslanica predsednika Wilsona se glasi v kratkem takole: Z žalostjo moram konštatirati. da se je pojavilo v Združenih državah gibanje, ki ogroža mir in svobodo naše dežele. Dokazalo se j«*, da se nahajajo v Združenih državah ljudje, ki so radi prišli k nam. pa so začeli izrabljati našo gostoljubnost. Poskušali so dis-kreditirati avtoriteto in dobro ime vlade, poskušali so razdejati naša industrijska podjetja, poskušali so zmanjšati političen upliv naše vlade, da bi s tem napravili drugim državam uslugo. Njihovo število ni veliko, če vzamemo v po-štev vse one prebivalce, ki so se tudi rodili v drugih deželah, pa so prišli sem in so začeli delati za Združene države. Kljub temu je pa teh lumpov toliko, da nam delajo sramoto. Prisilili so nas, da bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na razpolago, in se oprostili te koruptne bolezni. Amerika ni smatrala za mogoče, da nam bi možje, ki so zapriseženi kot državljani, katere smo z veseljem sprejeli v svoje okrilje, na tako nesramen način vračali gostoljubnost. Da, še pred kratkim se je smatralo to za nemogoče, sedaj smo pa izprevideli, da jf resnica. Misleč da to ni mogoče, se nismo bili dovolj pripravili. — Sram bi nas bilo, ker bi izgledalo, da ne zaupamo samim sebi, sram bi nas bilo doliiti svoje sosede takega zločina. To^a zgodilo se je drugače. Škoda, da nimamo nobene zvezne no stave, na podlagi katere bi odločno nastopili proti tem propa-licam. Pozivam vas. da nreikomogoče napravite potrebne postave, po-7' vam vas, da obrnite in obranite xast svojega naroda. Te stvore strasti, anarhije in ne zvestobe moramo uničiti. $e enkrat povdarjam, da jih ni veliko, toda pomisliti moramo, da so v vanredno zlobni. Na vsak način morajo priti v našo železno pest. Zakleli so se razdejati našo lastnino, začeli so ščuvati proti naši nevtralnosti. Poskušali so izvedet* za vsako našo tajno odredbo, da bi s tem koristili državam, v katerih so se rodili, katere jim niti toliko niso m o n-le dati, da bi se pošteno preživeli Te ljudi moramo iztrebiti! General Rennenkampf. Berlin, Nemčija. 7. decembra. "Koeln. Volksztg." poroča iz Pe-trograda, da je bil znani general Renenkampf. ki je bil po porazu v Vzhodni Prusiji odstavljen in potem zopet imenovan za poveljnika. zopet odstavljen. Vojni svet v Parizu. Pariz, Francija, 6. decembra. — Pod predsestvom generala Jof-freja se je vršila danes prva seja vojnega sveta. Rusijo je zastopal general Gilinski, Italijo general Porro, Srbijo pa polkovnik Štefa novič. V poročilu ni bilo o-menjeno. če je bil navzoč tudi zastopnik Anglije. UREDNIŠKI SOTRUDNTK, kateri je zmožen pravilno angleščine. in slovenščine, dobi takoj službo. Plača po dogovora, služba stalna za pravega človeka. Več pove: Ured. "GLAS NARODA". I Una, > ni••, • Velik vojni plen. Berlin, Nemčija. 7. decembra. -Poročila, ki prihajajo iz Mezopo-tamije. naznanjajo, da so Turki zopet na več mestih premagali angleške čete in da ženejo osLauke raznih posadk proti Tigriso. Bojni plen. ki so ga zaplenili Turki, je naravnost ogromen. — 1 Angleške izgube so velike, dočitn so Turki izgubili primeroma le malo vojaštva. I Veliko veselje. Carigrad, Turčija. 7. decembra. — Ko je dospelo sem poročilo, o veliki turški zmagi pri Tigrisu, je zavladalo med tukajšnjim prebivalstvom silno navdušenje. Caso-pisje se je spomnilo besed »Šejka lil Islama, vrhovnega svečenika Mohainedancev, ki jih je izgovoril pred enim letom: "Počasi toda gotovo, kako bolezen. bo proglašenje svete vojne začelo uplivati na Angleže." Velika ekspedicija. Berlin, Nemčija. 7. decembra. --Nemška vlada bo poslala v Mezopotamijo veliko vojaško eskpediei-jo. kateri bo riačeloval Goltz pasti. Namen te ekspedieije bo. pomagati Turkom in pregnati Angleže iz Mezopotamije. "Des Moines". Kanea, Kreta. 7. decembra. — Datn's je dospel sem ameriški parili k " Des Moines" s 344 begunci. ki so bili pregnani iz Sirije. Med begunci je 266 Francozov 69 Rusov in šest Grkov. Italijanski kralj želi miru. Iz Rima poročajo: Kral je odgovoril na čestitke rimskega mestnega sveta povodom njegovega rojstnega dne tako-le: Hvaležen in ginjen sprejemam ieljo mestnega sveta rimskega. — Časten mir in korist za našo deželo je cilj. po katerem hrepenijo naši napori in plemenite žrtve armade in mornarice in ga hočejo loseči. pripomočjo vsakega meščanskega sloja. Napredek tehnike, Tehnika je zadnji Čas silno napredovala. — Vodljivi zrakoplovi in baloni. — Rekordi. Pred desetimi ali dvajsetimi leti si ni nikdo mislil, da bo tehnika v kratkem času tako zelo napredovala. Komu je prišlo pred leti na misel, da se bodo ljudje lahko vozili tako z zrakoplovi po zraku, kakor se vozijo z avtomobili po zem-l j i. Vakega človeka, ki se le ko-1 lička j zanima za napredek, bo gotovo veselilo izvedeti nekoliko podrobnosti o zrakoplovih in o rekordih. katere so zrakoplove! dosegli. Posebno francoski zrako-plovei so se večkrat zelo odlikova-1 li in so dosegli rekorde, katerim se 1 je čudil ves svet. Opise raznih poletov je dobiti v > letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju. — Poleg tega so v njem tudi lepe povesti, znanstveni članki, kronika vojne, in razne druge zanimivosti. Koledar krasi trideset krasnih • slik. — Onemu, ki ga naroči ne - bode žal. Cena je malenkostna, samo 35 centov s poštnino vred. i Naročajte ga pri: SLOVENC PUBLISHING CO,. J 82 Oortlandt St., New Yen*, N. Y. fv:.* * - * v j bili z Nemci, Avstrijanci in Bol-I gju-i že vsaj deloma v ravnotežju. Iz zanesljivega vira je znano, da se Italjani ne bodo preveč nmeša-^ vali v balkanske zadeve. Angleži v Mezopotamiji. j London, Anglija. 7. decembra. -Marki Crewe je rekel danes v j zbornici lordov, da so vsa poroči-, la glede angleškega poraza v Me-I zopotamiji zelo pretirana. V Mezopotamiji imajo Angleži več kot! i »-no divizijo vojaštva. To po njego-vent mnenju popolnon a zadostu-j.': raz«-n tega imajo tudi veliko boljše orožje kakor pa Turki in so izborilo preskrbljeni z živili ter vojnim materialom. Res je. da so st* bili nekoliko umaknili, toda to se je zgodilo iz strategičnih ozi-l rov. Izjava grškega kralja. London, Anglija, 7. decembra. -Urški kralj Konstantin je rekel zastopniku n»*kega ameriškega lista. da je naravnost izključeno, da bi se lirška pridružila zaveznikom. Angleškim in francoskim četam se v Maeedoniji zelo slabo godi. Kakorhitro s«* bodo začeli u-mikati v naše ozemlje, bo grška vlada storila potrebne korake. Tukajšnje časopisje je vsled te kraljeve izjave zelo ogorčeno. Angleška vlada bo najbrže zablokirala vsa grška pristanišča. Izjava grškega ministrskega pred sednika. Atene, Grško, 7. decembra. — Grški ministrski predsednik Kku dulis je rekel uekemu časnikar skemu poročevalcu: Mi imamo samo dvoje ciljev ir to je: ohraniti moramo svoje su veren,stvo in obdržati svojo nev tralnost. ( e opustimo to ali ono smo uničeni. Zavezniki so že izpre-videli, da se ne damo kar tako zlepa ukloniti, zato bodo pa tudi kmalo začeli čisto drugače postopati. AVSTRIJSKO. NEMŠKO- BOL-GARSKA POROČILA. Mnenje zloglasnega Friedjunga. Berlin, Nemčija. 7. decembra. -Profesor Friedjung piše v 'Vossi-sclie Zeitung': Bol ga ri bodo dobili po tej vojtr celo vzhodno Srbijo z Nisem in Pilotom vred. ker je v tem ozemlju večina bolgarskega prebivalstva. Poleg Tega bodo dobili tudi velik del Maeedonije in košček o zemlja pri Donavi, tako. da bode lahko \edno v neprestani zvezi z Avstrijo in Ogrsko. Častniki av strijskega generalnega štaba pravijo. da mora Avstrija na vsak na čin obdržati Bel grad. To bi bila ena najvažnejših postojank, ki bi jih imela Avstrija na jugu. Ogri pravijo, da se Srbov ne sme anektirati. ker bi imeli v tem slučaju Slovani v Avstriji preveliko večino. Najbrže se bo tako zgodilo, da bo zelo poniajšana Srbija ostala in da bo z Avstrijo lahko izhajala. če odstavi sedanjo vladajočo rodbino. Boji na Galipolisu. Berlin, Nemčija. 7. decembra. -Položaj, v katerem se nahajaj* angleške čete na Galipolisu, postaja e vsakim dnem slabši. Iz Carigrada poročajo, da je pričelo • veznikom primanjkovati živil in vojnega materiala. Najhujše je zanje to, ker jim manjka tudi vode. ZAVEZNIŠKA POROČILA, j Pariz, Francija, 7. /decembra. — Havasova agent ura je dobila iz Soluna poročilo, tla so pognale j francoske čete Bolgare pri Abu-zarki in Demirkapu nazaj. Aten-j ski dopisnik tukajšnjega 'Figara i j«' sporočil, da se je v Atenah dol-, go časa pogovarjal k srbskim podanikom. Diplomat mu je rekel,' da so skoraj vsa avstrijska, nem-! •ska in bolgarska poročila o zma-| gab zlagana. Srbska armada se ji- sict-r umaknila v Albanijo in' ( rnogoro. s tem pa še ni rečeno.' da bi bila popolnoma uničena. Sr-| bi so izgubili sicer nekaj topov, toda te izgube ne pridejo v poštev. Srbe bo nemška in bolgarska armada šele tedaj spoznala v pravi luči, ko bodo stopili v ofenzivo.! 1 pajmo. da ta čas ni več daleč. • Slabo vreme. London, Anglija. 7. decembra. -Srbi x. v Albaniji vedno težje u-mikajo. ker so vse cente na debelo pokrite s snegom in je po njih transport skoraj u^mogoč. Gorski prelazi so tako zatmeženi da absolutno iti mogoče priti preko njih. Porofilo. da so Albanci Srbom sovražni. ni resnično. Nekateri albanski rodovi Srbom res niso posebno naklonjeni, toda tu čas jo popustil* vsak« napetost. Vseh srbskih beguneev v Albaniji je približno HM).(KM). S proviantom so š- precej dobro preskrbljeni. Stališče grške vlade. Parix, Francija. 7. decembra. -Poročilo, ki gn je dobil tukajšnji "Matin" od svojega atenskega po ročevalca, se glasi: Grška vlad» se zato noče odločiti ne na to ne na ono stran, ker želi pridobiti nekaj časa in se šr> dosed a j ni premislila, kje bi se ji obetal večji dobiček. Najbrže čaka tudi na to. da bi pognali Nemci in Bolgari zaveznike do iuorja. Kakorhitro bi se to zgodilo, bi lu-bi Grška na izvestejša zaveznica Nemčije. V slučaju, da pregazijo Rusi Rumunsko in napadejo Bolgarsko. bi se pridružila Grška zaveznikom. Že v teku enega dne bo vsakemu jasno, da je sporazum med grškim in zavezniškim generalnim štabom naravnost nemogoč. <'" l»i hoteli zavezniki res kaj o-praviti, bi morali zablokirati vsa grška pristanišča. Ge bi bile voli-tv. pred tremi tedni, bi bila Veni-zeloHova stranka poražena, tako se pa ne ve. kaj se bo zgodilo. '/, blokado grških pristanišč bi se izstradalo prebivalstvo in miniralo grško trgovino. S tem bi bil od\ zet grški vladi edini vir dohodkov. Kako je v Bukareštu? Ženeva, Švica. 7. decembra. _ Neki tukajšnji list je dobil iz Bukareštu sledeče poročilo: Sprva ie bilo rumunsko prebivalstvo zelo navdušeno za vojno, zadnje dni je pa to navdušen ie precej poleglo. Ljudje so konečno izprevideli, da ima romunski ministrski predsednik prav. ker pravi, da je mogoče edino le z nevtralnostjo rešiti deželo. Veliko diplomatov zelo Minpatizira s Srbijo. Meščanstvo se jezi nad Rusijo, pred rusko armado ima pa velik rešpekt. Rumuuska vlada bi se edino v tem slučaju pridružila zaveznikom. če bi spravili na Balkan naj-. manj 500.000 vojakov, tako da bi ^m NAROČA" * a*€ Daily,) f • 9H jrailished by fes - Publishing Co. rrrporatioo.) . y? : iAKSER, ! -»»Mdank i : vj:s 3£NEDIK, Treaanrer. 4, of Business of the corporation »nd nidresses of above officers : v urtlardt Street, Borough of Mwj-ii*tt&n, New York City, N. Y. iu »lo »etc re! j a list z a Ameriko in ........................$8.00 '*>Uett.....o................. 1.50 etozamestcNcie York........ 4.00 V* ^ !et* aa aaeato New York ... 2.00 trrooc »a vse leto........... 4.50 * pellets.............2.55 t " žetrtista............ 1-70 NARODA" izhaja vsak daa nedelj in praznikov. NARODA" i4'Voice of the People") *t * v sscept Sunday* Bad Holidays. < jfebecnptioo yearly $3.00, ct agreement Vre* in osob&csti »ene r:lbbčujejo. —' ^ .V— > ' ** L noveli pošitifctCpo-— Iftcsey Order. *- ► ; >r: T-tfib' Kraja naročnikov pro-'jit #e nam tudi prcjiinf*'" • *»*£© naznani, da hitre;t ofcjcemo nsslovnika. .wm in požiljatvam naredite ta jrti«ndt St., Mew York City. 4€#7 Cortlandv.. Zvonove za topove. Ker je raznim bojujočim se državam — v prvi vrsti Avstriji in X mčiji — zmanjkalo kovin, iz katerih izdelujejo vojni material, so takoj znale dobiti nove vire. katerih ne bo mogoče tako izlepa izčrpati. Oblasti so začele konfis-eirati zvonove. Čudno je človeku pri srca, ko sliši oziroma bere kaj takega. Ljubljanska škofija je že dala par (zvonov, pa tuili dekanije in manjše župnije so prispevale. Zvon je narodu nekaka svetinja; po mnenju priprostega človeka ne mure biti cerkve brez zvonov. Zjutraj zvoni, opoldne zvoni in z\» ci\ ob nedeljah in praznikih [ .i ii zvonenja ne konca ne kraja. Pa i pride cesarska gospoda, odvzame zvonove in jih pošlje v tovarno, kjer izdeljajo iz njih razne potrebščine, ki so zato, da se uniči kolikor mogoče veliko Člo-v« >k'A\ življenj in se poruši kolikor mogoče veliko domov. 1/ cerkve na bojno polje! Ljudje so pa s tem seveda zadovoljni. Ze vsaj na videz, če že v srcu ne. Lahko se reče, da ima v' Avstriji največjo moč duhovščina. Zakaj ni tega preprečila? Z:;kaj ni /•• vsaj poskušala preprečiti 1 CY je pa vse tako prepojilo sovraštvo do sočloveka, če jim je ♦•'-v.:- Bog in diplomati najpošte-nejši ljudje na svetu, potem nam Je lahko žalostna majka! Kolikor ram je znano, bodo oblasti, seveda s privoljenjem vseh raerodajnih krogov, konfiseirale po cm rkvah. razea lestencev vse bakrene in medene predmete. Bakreno posodo pri privatnikih so ž ■ kontiseirali. Torej, človek su-na svoji lastni zemlji, Bajj ^ Kar imaš, stradaj in pogini,j s.vtn>» da bo čast poveljujočih in v,' u!;:jočih gospodov večja, samo da bo uničen zakrknjen sovražnik, ki je bil še pred par meseci ali enim letom mogoče spoštovanja vreden prijatelj! Vse, do zadnjega repa v hlevu, v > zadnje kaplje krvi. Prija-t< : i. to že ni požrtvovalnost, to je bluzuost! - Seveda, razmere so take — l»i> rekel ta ali oni. Do gotove me-i j«' j«- res tako, toda tega smo si k:ivi v prvi vrsti sami. Čc je že odločeno ali usojeno, da padejo vsi možki v najlepšem cvetu svo-1 je dobe, je naša sveta dolžnost proklinjati morilca, ne pa blagoslavljati njegovega dela. Ne navduiujmo se za vlade in 7,\ iv>;i je, katerih pozni unuki 1> m! » - nosili na čelu sramotni pečat morilca! Vsak, ki ima le količkaj priložnosti in vsak, ki je količkaj zmožen, naj poskuša prepričati človeka, ki je v zmoti, da je vladar ravno tak, v gotovih ozirih pa še) »labbi človek, kakor so drugi ljudje, da je morilec oni, ki mori, in da se samo onega zamore imenovati poštenjaka, ki dela in živi postno. Dokazov za to imate ve5 kit dovolj, ._________' Slovens ko katoliško E —S podp. društvo svete Barbare m -[a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarj« 1S02 v drŽavi Penn.ylvani*. GLAVNI CRADN1K1: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bor 95, WUlock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZA LAK. Box &47, Forest City. Pa II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 83o, Rock Springs, Wyo Tajnik: JOHN TELBaJN, Box TO?, Forest City, P*. II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZA T. AR. 1004 Nortb Chicago St.. JoUet. LU VRHOVNI ZDRAVNIK: O-J Sf^BTlN IVEC. 900 Chicago 81, Joliat,' 111. NADZORNI ODBOR: rredaednlk: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh. Pa I nadzornik • JOHN TORINČ, Box 622. Fore«t City. Pa a. nadzornik: FRANK PAVLOVČlO, Box 705, Conemaagh, Pa. ;il oadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MAIiTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kan*. I. porotu'.k: ilARTIN ŠTEFANČ1Č, Box 78, Franklin, Kana II. porotnik • MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R F. D 1 ftr«*» field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O « npravnlk : ANTON DEMŠAR, Box 135. Bronghton, Pa. Q. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. I1L Dopisi naj ae poiSllJaJo L tajniku ivm Talbaa. P. O. Box 707. Olty, Perm*. Drn*tv#-no glaallo: "GLAS NABOD A.-' Kaj je pri krsti spredaj čil I za-daj. kje je jrlava in kje noge, ni zdaj nobeden več vedel. T.>da to. jih ni motilo. Privezali so krsto; iznova na kol. Spredaj je prijel 7.a ročaj spet Jožek. zadaj pa Jur-j ček. ne da bi bila ostala dva te-, mu kako kaj prerekala. In tako so korakali dalje p«> cesti ob srebrnočisti. poskočni, pojoči I?eli. * * * (Pride še.) Sodba kadija. l'bo<;i Hasan Ibni Enes je bil iz rodu Fezzara ter je nekoč jezdil oslico na trg v Damaskus. Zelo, vroč dan je bil. pot dolga, a brez vsake sence. Ubogi Hasan je bil grozno žejen in vedno oslico priganjal. da bi hitreje korakala. Uboga žival se je zelo trudila. Do-spevši do mestnih vrat. kakih sto korakov od prvega vodnjaka, je žival popolnoma opešala in ni za-mogla naprej, pričela se je na na vsem životu tresti, eno uho je padlo nazaj na vrat in 7. otožnim oslovskim vzdihom je padla na I zeml i*o. ti. • j ll)ogi Hasan je še ob pravem | času skočil raz oslico in jo posku- j šal spraviti na suha bedra. Kmalo j se je nabrala okolu njega kopica , postopačev in ti so Hasana podpi- I rali z dejanjem in svetom. Ali vse I zaman! j Sedaj je pričel Hasan grenke ' solze pretakati. Del gledalcev ie , imel usmiljenje ž njim, drugi del s ga je pa zasmehoval. I Sedaj se je v ospredje pridre-njal iuož z imenom Adem in za-, klical: *'Zakaj jadi kuješ, tujec.' I Tvoje tuljenje ne bo vzbudilo že mrtvo oslico. Udaj se v svojo usodo in glej, da edino vredno stvar od j i je, to je njeno kožo razpe-čas!" j Hasan si je otrl solze in pričel ponujati kožo oslice. Adem jo je kupil za tri 1 ari ne, plačal pogo-) jeno svoto in pričel oslico z 110-j ženi dreti. Toda1 komaj je oslici nožem malo puščal, je ta sko-' j čila / oslovskim krikom in bežala. kaj so jej kopita dovolila. ! Vse se je čudilo. "Daj mi moje tr. larine na-' za j !"r je kričal Adem. ~JN1 i niti na um ne pride!" j»-odgovoril Ilasan. " lilago je tu le- j ; žalo, ko si je kupil, jaz ti nisem j branil, niti oviral je seboj vzeti, j Nikakor nisem vzrok, da ti jo je tretji po storjeni kupčiji od ne-j ;!sel." "'i'oila ta tretji je tvoja oslica, /.a škodo, katero ona napravi, sij ti odgovoren." "Ako ne bi mojo oslico pričel dreti, ne bi ti ubežata", je odgovoril Hasan. Ta nenavadni prepir je privabil več gledalcev, ki so se smejali in čakali, kakšen bo konec. j "IT kadiju, h kadi ju V se je' glasilo od vseh strani, i Adem in Hasan sta korakala 'proti uradnemu poslopju; spremljalo ju je par sto radovednežev.j Kadi mesta Damaskusa je sedel' na dragoceni naslonjači in iz dol-J , ge pipe kadil fini tobak, j Adem je stopil pred njega kot . 'tožilec in povedal zadevo. "Sedaj pa ti. visoki kadi, sodi o tej za-I motani zadevi in po tvoji modro-j' Isti pomnoži svojo slavo o pravič-i , nosti!?' j "Ah, kaj še!" Da me Zopet pre-j' cej natisnejo v kakem smešnem' i listu!'' je odgovoril kadi smeje! se in pogladil svojo srebrnobelo brado. !; Xako so stari Egipčani zdravili plešavost. Sloveči egiptovski profesor Mo-i ralislier je razbral iz nekega egip- j tovskega papirusa. kaja sam oglasi, ker sporočiti mu ? imam marsikaj. — Joseph Tia- 1 tis. Box 472, Boswcll. Somerset 1 Co.. Pa. (8-10—12^ ------ ( Rad bi izvedel za naslov svojega x brata JOSIPA KOVAČ. Doma , je iz Palčja pri Št. Petru. Pro- j sim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi ja- j vi, ali naj se sam oglasi. — -Mike Kovač, R,- 2f Box 142, Meversaale, Pa. (8-10—12) p vstajale v gbivi. Jurček sicer ni j spadal k tistim, ki mnogo premišljujejo. Ako je kuhal oglje, je mislil navadno samo na svoje delo — s prihodnostjo se ni bavil. Toda zdaj se mu je vedno in vedno vsiljevalo vprašanje, kaj bo, če se zgodi, da umrje on tako sredi zime.. . Mimo njegove koče ne pride ob takem času nihče in ležal bo lahko prav dolgo, predno bo sploh vedel kdo, da je mrtev. Lotevala se ga je groza vspričo takih misli. Nikdar se ni odlikoval po bujni domišljiji, a zdaj so vstajale slike pred njegovimi očmi. ki so mu pretresale život. Da bi se laglje razvedril, je začel na glas govoriti sam s seboj. "Eh. Bog se usmili, ali jih ne bo še? Ko bi bil vedel, da bo taka, bi bil šel sam naprej... Bog ve. če je kaj opravil Jožek!" In željno je uprl svoj pogled na uro, ki je visela na steui, kakor bi od nje pričakoval rešitve, dasi je bila potrta in ni šla že leta in leta. "Ce jih ne bo še kmalu, potem ne vem, kaj naj storim! Križ božji. da je vendar morala priti ta I nesreča ob takem času!7* I Soluee je obsijalo na nasprotni ! strani ležeči vrh že preeej globo-i ko doli, ko se Jurčku zazdi, da J čuje stopinje. Vstane in gre po-i g1 "dat. Res, ni se motil! Tu so 1 bili: Jožek, Mikej, T robe. i Nekaj kakor veselje ga je sko-' raj obšlo, ko jih je zagledal. "Samo trije smo!'7 ga nagovo-iri Jožek. "Rigelnika ne bo, je bolan. Boš pa sam pomagal.'* "Bom", odvrne Jurček vdano j in pristavi: "Malo pozni bomo!" I "Naj bo pa popoldne pokop''. ! pripomni Jožek. "Zvečer bo mesec sijal in nič ne de, če bomo hodili ponoči domov." i Ko so bili rajnico položili v kr-'sto in jo zabili, so privezali krsto z močno vrvjo na dolg drog. V i teli strminah ni šlo, da bi jo bili nosili štirje, ampak nositi sta jo j mogla vedno le dva in dva, eden t spredaj, drugi zadaj. A komaj so j bili storili nekoliko korakov v sneg, se Jožek, ki je držal spletla j za drog. ustavi spet i:i reče: "Vse nič ne pomaga, do drče 'moramo, če ne. bomo predolgo hodili!" j "1 s - ve!" pritrdi Jurček. Kad i bi bil priredil rajniei zadnjo pot j v dolino doli malo drugače, toda kaj je hotel'.'... Spomnil se je pri : tem. kako je slišal praviti nekoč, da vozijo po mestih bogatine v pozlačenih vozeli in kar s štirimi konji k zadnjemu počitku, in v srce ga je zbolelo, ko je pomislil, da truplo njegove rajniee niti po smrti nima miru in da bode njena uboga glava, ki je v življenju ' prenesla toliko težkih bremen, bu-jtala zdaj ob trde stene njene ozke hišice. I Te misli so bile menda vzrok, da je vzkliknil: "Eh. siromaki, siromak?!" Zavili so po strani, namesto ni-zdol. Hodili so dobre pol četrti ure, predno so prišli do jarka. Tu so se ustavili. "Ali je dovolj močno?" vpraša Ježek ter začne odvezovati kol od krste. "3Iislim, da bo", odvrne Jurček. Bilo mu je tako hudo, da ni; mogel nič pomagati, ampak je samo čakal, da so oni trije naravnali krsto in jo spustili po drči navzdol. Sinila je po bliskovo čez poni rzl i sneg proti globočini. PriLe-j tela je na korenino nekega dre ve-1 sa s tako močjo, da se je dvignila j pokoncu, potem pa se p rek opic-nila. Videli so še, kako se je zasukala nekolikokrat semtertja, kakor bi ne vedela, s katerim koncem bi šla naprej, potem pa jim je izginila izpred oči. Možje so strmeli molče za njo. Jurčka pa je prešinila kmalu misel: "Bog ve. kako bode z menoj! Ali bodo spuščali tudi mene tako liki kak hlod tu nizdol.'... liahko( mogoče, lahko mogoče!... In kdaj ?... E. kmalu morda..." Bilo mu je tesuo pri srcu. Postali so še nekoliko, potem pa jo tudi sami ubrali naravnost po jarku doli. Počasi se jim je jezik razvoz-j ljal in govorili so o tem in onem.' a večjidel o stvareh, ki niso bile v nikaki zvezi z resnim, žalostnim poslom, ki so ga opravljali. Celo gromek smeh se je začul od časa do časa. Dospevši v vznožje, dobe krsto povprek ležečo v jarku. "Saj sem dejal, da uam je nihče ne odnese!" pripomni Mikej. ki je bil videti posebno dobre volje. "Take stvari ne ukrade nobeden rad!" pristavi Trobe. Jurček je pa mehanično pritrjeval: "O ne, ne]" valnih uradih (puneovnih uradih) v Pragi in Gradcu. Zlati in sre-j brni predmeti se lahko pošljejo tudi po pošti na te urade, ki bodo v tem slučaju uradno dognano vrednost potom poštne hranilnice nakazali. j Posestnikom zlata se more iz-, dr. t i o prostovoljni izmenjavi njih '.lata proti bankovcem potrdilo ;! (certifikat). Lj To bo še poznim potomcem ■ drag spomin na svetovno Vojno. * * * 1 K temu naj si čitatelji ustva-' rijo svoj lastni komentar. Mi re-1 j čeino samo toliko, da je vojna v j Avstro-Ogrski že vse požrla. POGREB, i - Slika iz življenja koroških [ Slovencev. (Nadaljevanje.) i Bilo je prekrasno zimsko jutro, j Tuda Jurček je imel druge skrbi, , nego občudovati vso to krasoto, .•ki je naravnost izzivala njegove! i J oči. Počasi je plezal navzgor. Tež-j J ko je sopel in vsak las na njegovi 3 glavi je imel svojo srago. t "Eh, Bog se nas usmili, no!" , je vzdihoval in prestavljal z veli-•Jklm naporom drog in noge, ki so J mu zdaj obtičale ob površju sile-, .i ga, zdaj spet se mu pogreznile ; i globoko noter. Ko pa je dospel do svojega prvega soseda, je bil tako izpelian, da se je zgrudil na klop in da ni dolgo mogel izpre-govoriti nobene besedice. Domaivi so se začudili nenavadnemu gostu, kajti Jurček ni nikdar hodil po posetih. najmanj pa se ga je nadejal kdo ob takem času. Molčali so vsi in gospodar si je začel tlačiti prav počasi tobak v, pipo, kakor bi hotel dati Jurčku s tem priliko, da izpregovori. To-, ~> da Jurček je le lovil sapo. Naposled reče gospodar: "Kaj pa je vendar tebe prine-.'slo k nam gori?" "Eh, križi in težave!" Nato spet molk. Gospodar je bil v tem dotlačil pipo- Prižgavši si jo. poemaka. dvakrat z ustmi ter pripomni: ' "Vem. da bi n$ bil prišel, če bi ) I ti ne bila sila." "Žena mi je umrla!" odgovori Jurček s tresočim glasom. Vspri-i čo zbrane, srečne družnice se je še bolj zavedel nesreče, ki ga je bila nadela, in nekam milo se mu je storilo, ko se je spomnil, kako je on sam in zapuščen. 1 "Se mi je zdelo, da bo kaj takega". reče gospodar in spet u-molkne. kakor človek, ki bi rad pomagal, pa ve, da ne more. Jurček pa še pristavi: "No. in mislil sem, -če bi hotel; ti priti, Jožek..." Izgovoriti mu ni bilo treba, oni ga je takoj razumel. "Kdaj pa češ, da bi prišel?" "Pogreb je precej jutri lali-! ko." "In drugi? Kdo pride še?" "Namenjen sem še do Rigelnika, pa Mikej in Trobe bosta morda tako dobra." "Tega ne boš vsega obhodil danes v takem snegu. To ie huda pot!" "O, huda, huda!" Jožek premišljuje spet nekaj časa, poteui pa reče: "Veš kaj, Jurček. ti pojdi kar domov! Truden si že. Bomo pa mi opravili to. Do Rigelnika stopim jaz. k onima pošljem pa fanta." Jurček je rad sprejel to ponudbo in je bil jako hvaležen Jožku. Pogrel se je še malo. izpil nekaj kozarcev jabolčnika, katerega so bili postavili p reden j, potem se pa poslovil. "Pa pridite no!" je poprosil še enkrat odhajaje. zanesi „e!" odvrne Jožek. "Kakor hitro bo mogoče, pridemo." Jurček se je pctolažen vračal proti domu. * * Bilo je napočilo že peto jutro od tistihmal, odkar je bi^a, Jurč-kova žena za večno za^isnila oči, a pogrcbcev le še ni bilo... Da jih ne bo tako hitro, kakor je želel, na to je bil Jurček pripravljen. Vedel je, kako je s pogrebom v takih krajih ob zimskem času, in znani so mu bili slučaji, ko so imeli po osem dni iu dalje mrtveca pri hiši. Toda ondi je bilo drugače, ondi jo bilo malo več ljudi pri hiši! Ali on — tako sam! Postajalo mu je že neznosno r bližini mrtve žene. Zadnjo noč tudi že več spati ni mogel in se je na vse zgodaj sklonil pokoncu. Vse mogočo otežile misli so mu Dopis. Cairnbrook, Pa. — Glede dela ne moreni nič kaj pohvaliti niti pograjati; v kratkem rečeno: bolj slabo kot dobro. Naselbina je popolnoma nova in zato ne morem še povedati. Kot kaže po premogu in po plači, ne bode nič prida. Vendar Slovenec se ustavi povsod, včasih rad, včasih nerad. K»*r se nas je vendar nekaj ustavilo, smo začeli agitirati, da bi ustanovili podporno društvo. Po raznih nasvetih smo.ga priklopili Slov. Nar. Podp. Jednoti in krstili smo ga "Šopek moči", kateremu želimo veliko uspeha, kar je tudi upati. Torej sedaj imate, rojaki, lepo priliko, da se zavarujete za v slučaju bolezni in smrti. Požurite se, da ne bo prepozno! Pridejo slučaji, ko se rojaka prosi. takorekoč sili, da bi pristopil k eni ali drugi podporni organizaciji. Odgovor dobiš, da tega ni treba, da je denar proč vržen za take stvari itd. Kadar ga pa prime; ima razne izgovore, da ni bil dolgo tukaj, da ni vedel, da so podporna društva: take in enako reči ve povedati. Zato, rojaki, na noge! Pridite iu pripeljite svojci1 na našo sejo. Tu vas sprejmemo z veseljem in vas zavarujemo, za kolikor bodete hoteli. Seje bode-mo imeli vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na Jot Polsakovi farmi. Za danes naj zadostuje. drugič se oglasim bolj obširno. Rojaski pozdrav! — V. Maljevac. Oddaja zlatih in srebrnih predmetov v Avstriji. Starokrajsko časopisje priobču-je sledeči članek: V mnogih gospodinjstvih se dobijo zlati in srebrni predmeti (nakit ali drugo), ki se sploh ali več ne rabijo, ali pa vendar brez občutne žrtve lahko pogrešajo. A' roki posameznika nimajo ti predmeti nobene posebne gospodarske vrednosti, zbrani v posesti države ali občekoristnih zavodov pa se zamorejo za splošn-ost zelo plodo-nosno porabiti ter pripomorejo nad vse važnim gospodarskim nalogam do izvršitve. Iz domoljubja in smisla za obči blagor so že doslej mnogi dali take zlate iu srebrne stvari brezplačno na razpolago vojnopomožni akciji "Zlato dam za železo" za njene občeko-ristne namene. Po dosedanjih uspehih je pričakovati, da bode ta vojnopomožna akcija tudi vnaprej dobivala s patrijotičnimi darili zlatih in srebrnih predmetov zadostna sredstva. Ker pa marsikateri vsled svojih gospodarskih razmer ali vsled večje vrednosti zlatih in srebrnih predmetov ni v položaju ali ni pripravljen iste brezplačno prepustiti, se opozarja, da se more tudi pod sedanjimi okoliščinami proti plačilu oddajati take predmete glavnemu novčnemu uradu ali pa državnim izmenjevalnim uradom (puneovnim uradom v Pragi in v Gradcu), kateri izplačuje vrednost žlahtne kovine v kronski veljavi, ter s tem služiti v veliki meri splošnosti. Pri tem se nudi prilika, da se dobi za v takih zlatih in srebrnih predmetih se nahajajoče kovine višje cene kakor pred ! vojno ali po vojni. Zlati in srebrni predmeti, ki se neposredno ali po posredovanju izmenjevalnih uradov oddajo gl. novčnemu uradu, se bodo tamkaj . stopili, od nepravih ločili, v novce ali šibike predelali ali pa spravili v kako drugo za trgovino z žlahtnirhi kovinami pripravno obliko. Potem se bo zlato in srebro po potrebi porabilo. — Velik del pojd£ k avstro-ogrski banki, kjer služi ali za okrepitev kovinske podlage našega denarstva ali pa nabavi inozemskih plačilnih sredstev in potemtakem za plačilo inozemskih surovin ali izdelkov, ki jih vojaška uprava ali domače gospodarstvo potrebujeta. Nekaj zlata se od jeseni lanskega leta proda tudi zlatarjem proti predložit vi od zadrugo izdanega potrdila o potrebi ter pod nadzorovanjem resnične industrijelne porabe, da se tem obrtnikom vsaj v omenjeni meri omogoči vzdrževanje njih obrtov in da se v tej o-brtni panogi zaposlene osebe obvaruje brezdelja. Kakor je -videti, zamorejo posestniki zlatih in srebrnih predmetov pospeševati zelo važne in koristne namene, ako izmenjajo take predmete, ki jih lahko pogrešajo, pri glavnem novenem u-radu ali pa pri državnih izmenje- Išče ve PAVEL LEN AS I. Doma je iz Sajevč pri Ilmšovju blizu Postojne na Notranjskem. Spomladi je bil v Collinwoodu, O. Prosimo ga, da se oglasi, ker tu ga išče njegov prijatelj. — Upravništvo Glas Naroda. 82 • 'ortlaudt St.. New York, X. V. r 7.8—12) Kje je JOSIP MAČEK ? Doma je iz Kadleka št. 4. Pri meni ima rekomandirano pismo in denar. Prosim ga, da se oglasi. Ce ne dobil glasu od njega v teku 14 ilni. bom poslal denar materi v stari kraj. — John Debevc, Camp Cheat Bridge. W. Va. (6-8—12) Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sice-: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpoika štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto mo-litvenika. En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburghu. Clevelandu in Chicagi pa samo S1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. ALOIS SKT7LJ, P. O. Box 1402. / N. Y. City. j LISTNICA UREDNIŠTVA. I Mary Perkaus, Edwardsville, 111. — Naznanjamo Vam. da smo sprejeli dne 11. novembra darove za Zupana ($5.25), prosimo Vas i pa. da nam še enkrat pošljete j imena darovalcev, ker se je to-! zadevni izkaz nekam zamešal. | Avčan, J. B. — Vaša pesmica I "Smeh" je sicer za smeh, za list pa nikakor ni. Pošljite k-ij boij-|.šega. SLAMNIKARJI - POZOR! Pri tvrdki David Lonrenz. 104 Blecker Stret je zastavljalo včeraj 50 delavcev iti delavk. Slanmikar-ji ne iščite pri tem podjetju dela, dokler se celo zadevo ne uredi. Dosedaj se je uklonilo že deset gospodarjev, pri katerih so slam-nikarji zastavkali. Zaenkrat se je določilo, da bo dnevna plača $3. , Za časa stavke je bilo aretiranih 20 stavkarjev. — so jih takoj izpustili, pet jih je pa plačalo samo po $5 kazni. — To je znamenje, da tudi oblasti simpatizirajo z našim gibanjem. Ker bosi zelo nasprotujejo ubogim delavcem, sta pristopili podružnici štv. 42. in 24. k mednarodni centralni organizaciji. Zastopniki unije bodo celo zadevo razjasnili glavnemu centralnemu odboru in v sporazumu tega odbora se bo odločilo, če naj se proglasi generalno stavko ali ne. Slamnikarji, pristopajte v unijo 1 Le v organizaciji je moč! Za veebino oglasov ni odgovorno ne npravnižtvo ne uredništvo. SPLOŠNA GLASOVNICA ZA POSTAJO ŠTV......... Postaja štv. 16 v AVillock, Pa., je predlagala, da naj ostan«-točka 1. člen NIL. stran 10 teh pravil, neizpremenjena in da se jI pridene k a) še sledeče: — Kateri hoče plačati samo en dolar vstopnine, s.- sprejme v društvo. Plačati pa mora vse prispevke kot so navedeni v točki štv. 1. za vrhovnega zdravnika 25c in za knjižico 25e. Tak član je opravičen takoj po sprejemu v društvo do osmrtnine. za kolikor se zn varuje, do bolniške podpore je pa opravi'*- n šele 90 dni po sprejemu v društvo. Za one pa. ki žele takoj po sprejemu dobivati bolniško podporo, je veljaven člen NIL. točka L To naj se prida zategadelj, ker so nekateri voljni pristopiti /. malo pristopnino in so voljni čakati HO dni za podporo. Glasovalo se je na seji dne............ meseca........... leta................ Za predlog je glasovalo članov:................ Proti predlogu je glasovalo članov:................ S tem potrjujemo nižje podpisani društveni uradniki, da se j -pravilno glasovalo in da so številke glede izida volitve pravilno za pisane: ............................ predsednik: i Pečat ............................ tajnik: ............................ zastopnik. POZOR! Vsaka postaja dobi tri glasovnice, na vsako glasovni«'.> naj se pa zapiše natančno število, koliko članov je glasovalo /a predlog in koliko članov je glasovalo proti predlogu. Ena glasov niča naj se pošlje glavnemu predsedniku, druga glavnemu tajniku, tretjo naj pa hrani postaja sama. Glasovnice naj^bodo poslan - v glavni urad najkasneje do 15. januarja tOlfi. Z bratskim pozdravom, __IVAN TELBAN, tajnik. Avstrija in Italija. 1 NA SOŠKI FRONTI SE JE ZAČELA ČETRTA BITKA. — VROČI LOJI NA GORIŠKEM. — BOJEV SO SE UDELEŽILI TUDI OD-ELLIIi NAŠEGA DOMAČEGA 17. PEŠPOLKA. — AVSTF'JSKE ČETE S3 POSLUŽUJEJO NOVEGA OROŽJA. — ITALIJANI ir.iAJO SILNE IZGUBE. — ITALIJANSKI PARNIK POTOP. LJEZT. — PROTI AVSTRIJSKIM PODMORSKIM ČOLNOM. — jati Balkan, zlasti Bolgarijo in sedanjo Makedonijo. Mnogo mest je bilo čisto turških. Tako je ostal do nedavna velik del bolgarskega na roda pod turško oblastjo, in bolgarska kri se je stoletja mešala s turško, deloma tudi s srbsko, rusko ali romansko- rumunsko. Zato pa so Bogari danes prava mešanica narodov. Nekateri imajo podol-gaste glave s tankim nosom, kakor Turki, temno polt. temne lase in črne oči. Nekateri pa so plavo lasi in modrooki. baje nordijskega plemena. Xo. tudi onr. ki imajo o-kroglo, kratko lobanjo, so ali temni ali plavolasi. Stas jim je visok in ti so takozvanega sarmatskega tipa. K tem se druži tip malih s kratko lobanjo, in širokim obrazom. temnih (črnili i las in izbočo nili kosti. Takih živi mnogo v oko lici Sofije in so uraloaltajskega izvora. Prvi Bolgari, temni in z dolg-» lobanjo,,so bili menda finskega izvora. zato jih smatrajo Mad jar i za svoje krvne brate. Bolgarski generalni konzul Panče Dorev je v Budimpešti naglašal, da so se imeli Bolgari. Magjari in Turki skup-ne pradede. Tako je razumljivo, da so se v današnji vojni združe ni Bolgari. Madjari in Turki proti sovražnikom Srbom. _—------i ranjeni pripomogel do krasnega j j doma, trinadstropne palače, ki je, , stala pol milijona kron. . j l Le površno smo tukaj v velikih i obrisih podali Mukovo sliko. Nje- i gove zasluge je priznal slovanski c | svet. Dobil je visoka odlikovanja t , iz Petrograda, Krakova, Zagreba. Prage, Belgrada, Cetinja. Kai j I nam dela Muko tako velikega in < simpatičnega, je njegova trdna < J vera v končni uspeh sistematične- ] ga dela, njegova osrčujoča nada j I v boljšo bodočnost, oboje poroje- ] no iz požrtvovalne ljubezni do • svojega ubogega, a zato tem mi lejšega naroda. 1 n res. dokler "bodo Lužičani j >! imeli može. kakor je Muka, lahko •j zaupno vzkliknejo: •! 4Hišee Serbstwo njezhubjene!' 'i ; Bolgari, Madjari in Turki j - bratje. J -7 J Nikjer v Evropi ni bilo meša-nje in seljevanje ljudstev tako ve--,. liko kakor na Balkanu. Na poti. kije od nekdaj vodila iz Azije v Evropo, so prihajali in odhajali ra-J zni narodi ter puščali na Balkanu, , zlasti pa v današnji Bolgariji, svo-' je neizbrisne sledove. J V "Arhivu za antropologijo" poroča Bolgar dr. Krum Dronči-y lov, da so bili prvi. v zgodovini znani prebivalci Bolgarije Traki •J ali Traeanje. Na reki Marici so J imeli traški Odrisi svojo močno dr-.j žavo. Bili so veliki, plavolasi --■.I bloudini — modrooki in zelo boje-• viti. L. 280 pr. Kr. so vdrli med j 1 nje K»-lti. med katerim sta se pleni meni Serdov in Meldov ondi čvrsto ustalila. , j V prvem poletju po Kristu je .,! postala Trakija rimska provinca 'ter se razvila do neke kulture, ta-ko da je postala Rimu priljublje-j na. Sam rimski cesar Hadrijan. u-i .. čenjak, ki je mnogo potoval, je u-i. stanovi! Hadrijanapolis. današnje Diinopolje (Odrin ali -Tedrenje). 0I No. došlo je preseljevanje narodov 0 z Ooti. Huiii in A vari. nato so pri-a šli Slovani. Staro prebivalstvo da-t nasilje Bolgarije se je ali izselilo ali poginilo ali pa se je združilo i:■ n pretopilo z zmagalci. L. 679. so pri-i- drli Bolgari, bojevit narod turške 0j krvi. ter so podjarmili vse balkan-j ske narode. Ustanovili so veliko 0f državo, toda razni slovanski naro 1 J tli balkanski so jih s svojo krvjo :l polagoma prepojili, jim vzeli div-e| ji turški značaj, jim dali slovanski i jezik, ter končno celo krščansko |i vero. u Zmagoviti Bolgari so postali z. premaganci slovanske kulture in i- vere. V Bolgarsko pa so prišli še h neki azijski narodiči (Pečenega in i-! Kumana) ter se zjedinili z Bolgari vJ v en narod. i- L. 1352 pa so začeli Turki osva- / iskovalcev podatke, je vzorno po-' pisal svoj narod v jezikovnem, zemljopisnem. narodopisnem in literarnem oziru. Izdal je narod ne pesmi in narodno blago, kar ga je ali sam nabral, ali so ga drugi zapustili v rokopisu. Dasi sam GornjelužiČan. je vendar razširil svoj delokrog tu-! di na Dolnjo Lužico in baš nje-( govo največje delo obravnava: "Historische und vergleichendej Laut- und Formenlelire der nie-dersorbisehen Spraelu- mit beson j . derer Berueeksiehtigung der Grenzdialekte und des Obersor-bisehen". Knjiga je izšla 1. 1891. ( in obsega v velikem formatu' ' XVIII. — 615 str. Posvetil je to1 delo. ki mu je pridobilo prizna-' nje vseh slavistov, našemu Miklo j šiču. Od 1. 1898. sem dela na ve-' likem slovarju dolnjelužiškem, kij ga izda v nemškem in ruskem je-| zikn petrograjska carska akade ! mija. Dosedaj je tiskanih čez 50i pol. Zanimiv je nadalje - >v čla ! nek o Slovanih v Lue: . škem.l ki j«» izšel 1. 1903. v Slo .auskemj prehledu. Na poziv Krakovske, akademije je prepotoval vse onei kraje in iskal sledove nekdanjili! polabskih Slovanov, katerih o-! stanki še sedaj tam živijo, tak! so trdili negotovi viri. Muka jej dognal, da je jezik že okoli 1750.j ' zaniknil. pač pa se je ohranila! | slovanska narodnost v tipu. zna- I čaju. šegah, načinu bivališč, v J imenu okrajih, rek. gor itd. Kako | so Slovane zatirali, se vidi na pr. i . . . .• iz tega, da je bil zakon s Slovani , postavno prepovedan, in da so bili taki otroci izključeni od dr I žavnih služb. .! V mladih letih se je poskusil I tudi kot pesnik, a kmalu stopil za ' vedno s Parnasa. Pač pa je izdal . pesni drugih pesnikov, Zejlerja. ( najboljšega ljudskega, in Jabuka Cišinskega. najboljšega umetne-1 ga pesnika. Za glediške odr- iz-> daja tudi razne pripravne igre. t| Se dvoje imamo omeniti iz nje-,, govega pisateljevanja. To je ustanovitev edinega beletrističnega mesečnika Lužica, ki jo je dolgo časa sam urejeval in tudi gmotno zalagal. List je zanimiv tudi za druge Slovane, posebne vsled list .1 ka, kjer zapisuje vsako gibanje na 1, kulturnem i političnem polju in j prinaša celo slovanske novice: za-• to je med naročniki tudi mnogo ' Cehov, Rusov, Poljakov, 'j Se važnejše pa je Mukovo delo i kot izdajatelja Matičnega Časopi-! sa. edinega znanstvenega lista, ki izhaja dvakrat na leto. S tem je Muka obenem središče Matičnega delovanja, on je predsednik ali odbornik njenih odsekov, on njen • najzvestejši duševni podpornik. • pa tudi gmotni, kajti neštete darove je prejela Matica iz njegovih 5 rok, tako da ji je ni le mentor, ampak tudi mecen. On ji je tudi z ne-' nmornim vzpodbujanjem in nabi- obsega 15 alkejskih kitic in se ponaša z dvojnim akrostiliom. Nato sledita dva članka, v katerih je popisano življenje in delovanje slavljenčevo. Njemu v čast je izdal v Sarajevu tudi Josip Mila-kovič obširno hrv. brošuro. Razen tega so se umevno vsi večji slovanski listi spominjali tega dogodka. Dr. Muka se je rodil kot sin imovitih protestanskili staršev dne 10. sušca 1. 1854. v Velikem Wosvku, vasici blizu Budišina, stoječi na griču, odkoder je lep I razgled na vse strani tužue Lužice. Budišin je mesto kakor naš Maribor, ima slovansko okolico, a nemško zastopstvo. Lužičani, posebno Gornji, imajo tu s ve je duševno središče. Tu je njih tiskarna, sedež Matice, tu stoji tudi krasni Narodni Dom. ki so ga otvorili 1. 1904. Iz domače ljudske šole je prišel mladi Muka takoj v budišinsko gimnazijo, kjer je kmalu premagal začetne težko-ee, tako da so ga učitelji drugim stavili za vzgled. Po svoji resnobi in pridnosti je nadkrilil svoje so-j učence, pristopil kot zaveden Srb | taniošnjemu dijaškemu društvi; i Societas Slavica Budisinensis ter postal kmalu duševni vodja in j predsednik. Prebivši maturo se i je posvetil na lipskem vseučilišču ' klasični filologiji. posebno pa pod vodstvom znanega profesor ja Leskiena slavistiki. j Tudi tam se je odlično udeleževal izobraževalnega dela v dru-j štvu Sorabieum. Vsak petek, ta j ko pripoveduje bivši njegov so-' šolee, so se shajali lužiški dijaki in eden je čital kratek spis, ki ga je sam sestavil. Največkrat je bil to Muka sam: on je druge vzpod-j bu.jal. vcepljal jim narodno za-J vest. bil je duša društvu. Takrat so pod njegovim vodstvom izdajali dijaki svoj list. Ker ni bilo denarja za tisk. je eden kaligrafi • . čno list s kemičnim črnilom na-1 pisal in potem razmnožil. Tako je izhajala "Lipa Serbska" in! povrh še ilustrovana! Muka je dokazal, da krepka volja ne po zna nobenih ovir. Komaj pa so se začeli vseuči-liški prostori prazniti, je Muk:-. med prvimi prijel za ' grča v les1 j in se podal na svoj dom v ljubi i "\Vosyk k materi, bratu , sestram. t potem pa jo mahnil na razne kra . je svoje domovine. Povsod je I imel svoje znance, ki so ga radi . sprejeli: na teh potovanjih se je . seznanjal z vsemi rodoljubi, obe nem pa je tudi že takrat nabiral . gradivo za svoje znanstveno de-, lovanje kot jezikoslovec in fol-. klorist. • I lje naš pritisk na gorovje med Sie-foin in Seksassi. Tudi so se pričela mala podjetja, da se prežene sovražne, oddelke, ki so bili ostali še na pobočjih, Col di Lana. Ob srednji Soči v odseku pri Playeh je pričela naša pehota energično prodirati onstran ozemlja pri Zagori in apravila 260 jetnikov, med temi tri častnike. Tudi na višinah severo-zapadno Gorice smo malo napredovali in vjeli 18 moz. Na Kraški planoti sta ovirala megla in dež artilerijsko delavnost in o-mogočila s poplavo dolin prodiranje pehote. Vendar so dosegle naše čete z elanom in žilavostjo, da so osvojile nekaj močnih važnih sovražnih okopov južno-zapadno Sv. Martina in vjele so okoli 30 mož. I Italijani v Libiji. Švicarski listi poročajo preko . Lyona : Vsled zadnjih porazov so izpraznili Italijani tripolitansko pristanišče Lebda in ozemlje Kasr-Djel di. — ti pedi kršne kraške zemlje nismo i izgubili. 1 Bolj proti jugu, na Grižem Br- i du (Monte dei sei busi), je odbil štajerski domobranski pehot- e ni polk št. 26. dne 11. novembra j pet italijanskih napadov, pri kate- i rih so naši domobranci pozdrav- 2 Ijaji jurišajočega sovražnika z iz-j zivalnimi klici "Avantil" in z uničujočim ognjem. Sosednji odsek do morja je od časa do časa 1 obsipal bobneči ogenj, vsak poskus italijanske pehote, priti iz za- i vetja, je preprečil takoj ogenj na- i šib topov. 1 Za časa velikih bojev, na glavni i napadalni fronti niso imele naše čete prilike, da bi odbijale sovražne napade v prostoru med Plavami in Bovcem, izvzeniši en sovražni sunek na Vršič, pač pa je deloval na posameznih delih frontnega prostora več ali manj 1 jut topovski ogenj. V doberdobskem peklu. — Bližin-ski boji. | Vojni poročevalec "Az Esta"?. piše: Najhujše v bojih v doberdobskem peklu je bližinski boj. Italijani vdero časih v posamezne, od težkih granat razstreljeue pozicije. ali nikdar se jim ne posreči, da bi se v njih vstalili. Italijani so pogumni, ali niso dosti vztrajni. Xe vzdrže protinapadov. V bližin-skih bojih vedno podležejo. Naše, na doberdobski planoti bojujoče se čete imajo novo špecijalno o-rožje: sablji podoben dolg bajonet. Pred tem orožjem Italijani trepetajo. | Izgube Italijanov so velikanske. Na nekaterih mestih pred našimi pozicijami je toliko trupel, da ni mogoče preko njih. Četrta bitka na soški fronti. < t'ta bitka na soški fronti je| v | .me ni teku. Italijani so spo-j j . ii svoje čete. katere je bila t: .i bitka znižala za 50 odstot-k"\, r t - m. da so poklicali na boji-. -e 1- tnike, ki so se vežbali in so pri- i i pod zastave šele pred par Nii bojišče so spravili sedaj vse, kar imajo na razpolago še in kari , • 1«11 o pravzaprav namenjeno še-le /; prihodnja večja podjetja, za; to pa . da bi mogli, ko bo parla-j nie; 11 otvorjen, podati istemu vese-j 11> porodilo o zmagi. Mi pa imamo1 tr-.uo zaupanje, tla tudi četrta bit-| ka ob Soči Italijanom ne prinese i ,i. po i-enier tako hrepene, mar-, ver zviša samo število njihovih ( mrtvili in ranjencev iz vseh štirih li v n.: pol milijona. Italijanski i.r, j in njegova vlada ne bosta ni" 1 . opravičiti nesmiselnega žr-t\'»vanja takega števila vojaštva si ti i iz nagiba samoohrane vlada-j jočih mož. Dr. Kari Arnošt Muka. ! Dr. A. D o 1 a r . - i • *Ni dvoma, da lužiški Srbi. zadnji ostanek tako mogočnih polabskih Slovanov, vidno propadajo. Pred tisoč leti so segali tje do Rena in na konec Holsteina, potem pa se je ponemčil kraj za krajem, dežela za deželo. Se pred 50 leti je bilo toliko in toliko okrajev lužiških. bili so tam slovanski duhovniki, sedaj jih ni več treba. Nekdaj mogočni go spodar je postal prevžitkar, ki pri Nemcu vdano čaka svoje smrti. Za nadaijnih 50 let je Srbstva konec. Nastati in prenehati, tako je sojeno vsemu p'izemskemu. — Skrbimo torej da dosežemo vsaj srečno večnost! Podobno toži in tarna duhov-nik-urednik nekega dolujeluži-škega časopisa v prvi letošnji številki. In res, razmere, v katerih živijo Lužičani, so naravnost o-bupne. Broječ komaj kakih 160. 000 duš, razkosani med Saksonsko in Prusko, razdeljeni po veri v protestante in katolike, ločeni po jeziku in abecedi v Gornje in Dolnje, obdani, kakor pogrezu-joč se otok na vseh straneh od nemškega morja, narod, ki uzklic prekipevajoči lojalnosti nima nobenih narodnih pravic, niti na pa pirju. ki ga hodijo sosedje radovedno gledat kot etnografieuo zanimivost, večinoma pa že komaj čakajo, da izgine tudi ta —1 "madež" z nemškega zemljevila — kako naj gleda tak narod v bodočnost? j In vendar! Vzlic tem težavnim razmeram postajajo taki obupni glasovi vedno redkejši, nasprotno pa veje posebno po Gornji Lužici j zadnje čase sveža sapa. ki utegne pregnati mračne misli in navdati i srca z novim pogumom. GermaiJ-zieiji se ustavlja vedno trdnejši jez in "Lužica", edini njih leposlovni mesečnik, krepko zavrača oni Memento mori, češ. ne — "Ležimo v grob!" temveč — "Vstauimo k novemu življenju" bodi geslo lužičkih Srbov; odkri-j to išče in nahaja vzroke propada1 tudi drugod, ne le v ponemčeva-1 nju šole in cerkve, priporoča posebno ustanavljanje izrazito narodnih društev. Skoro čuditi pa se moramo njenemu pogumu, ko obsoja "vsepruski liurrapatrioti-j zemki duši vsako narodno za-; vest. ! Problem malega naroda • Tudi mi Slovenci si ga stavljamo in mnogo jih je prišlo do podobnih! zaključkov kakor lužički urednik Swjela. Na drugi strani pa r.as j uči izkušnja, da je ni sile na sve-j ! tu. ki bi raznarodila še tako maj-ln •n narod, če ima globoko vko-reninjeno voljo do samostojnega narodnega življenja, če ima ra-J zumne voditelje in če ima vsaj moralno oporo večjega naroda.' Zdi se. da so ti pogoji pri Luži-eanib dani. Vedno bolj se umika1 malodušnost rastoči narodni zavesti. ne čutijo se več osamljene, in zanimanja in podpore slovanskih bratov zajemajo novih moči. To je seve v prvi vrsti d^lo narodnih buditeljev in voditeljev ki jih je blaga usoda tekom poslednjih 70 let naklonila revnemu narodu. Imena Zejler, Smo-ler. Hornik izgovarja vsak Srb z največjo hvaležnostjo. Toda umrli so. njih mesto pa zavzema sedaj dr. Arnošt Muka, ki ga narod s ponosom šteje med svoje najboljše sinove. Letos 10. sušca. je slavil svojo šestdesetlctnico in zato si je "Lužica" nadela slavnostno obleko. Pozdravna pesem "Strahoviti učinki italijanske o-f enzive' \ j Iz vojnoporočevalskega stana: Corriere della Sera" priobeuje pod naslovom "Strašili učinki italijanske ofenzive", izvleček iz dnevnika, katerega so baje našli pri nekem padlem avstro-ogrskem častniku pred Tolminom. Izvleček vsebuje, da bi se dokazala pristnost. dve mesti v nemškem originalu. ali vsakdo, kdor zna nekaj nemško, spozna takoj, da je ne-i rodno tendeneijozno pačenje. Da niso resnični podatki iz dozdevnega dnevnika o malodušnosti av-1 stro-ogrskih čet, to so občutile italijanske čete ob soški fronti zadostno na svojem lastnem telesu. Italijanski parnik "Firenze" po-' topljen. "Agenzia Stephani" poroča: — l»ne 9. novembra je bil na potu v Port Said italijanski parnik "Firenze' potopljen od podmorskega čolna, ki je imel avstro-ogrsko zastavo. 96 mož posadke in 27 potnikov je rešenih. O 15 možeh posadke in 6 potnikih ni nobenih vesti. Parnik "Firenze" je zapustil Genovo 3. novembra in je nastopil pot v Aleksandrijo, ko je plul mimo pristanišč Neapelj, Mesina. Katauija in Sirakuze. "La France". V Genovo je došlo 60 oseb iz Rima, ki so se rešile pri potopi je-! nju parnika "La France". Kapitan je pripovedoval, da* se je izvršil o torpediranje ladije ob 11. uri 30 minut predpoldne, torej 20 minut po potopi jen ju "Ancone". I Proti avstro-ogrskim in nemškim podmorskim čolnom. , V italijanskem ministrskem svetu je poročal mornariški minister, kaj da je ukrenil proti avstro-ogrskim in nemškim podmorskim čolnom. Flotili nemških in podmorskih čolnov se je posrečilo, da je prišla mimo Gibraltarja v Sredozemsko morje, kjer ogrožava pa-robrodstvo. Njena oskrbovalna postaja pa se ne nahaja v področju italijanske obali. Mornariški minister je obetal, da nastopi z največjo eueržijo proti sovražnim podmorskim čolnom. Italijansko uradno poročilo. A" gorenji dolini Campelle je napadel sovražnik našo pozicijo na Col San Giovanni. Čeprav je napad podpiral živalmi ogenj na Ci-mi Cupola in Motitelomu stoječe močne artilerije, je bil vendar od- iit. V dolini Cordevole- traja da- . v - .W—Trw^rj^ jhiWf^ Eoji na Goriškem. Dne 9. novembra že je naraščala! ;inost sovražnika, kar je ka-zalo, da se pripravlja na nove napa le na več točkah, čez katere bi / ! goriško mesto, naslednji dan. d:; 10. novembra, pa je pričela vi .i-..! artilerijska priprava na vsem n iuialnem prostoru in je nara-■ i do opoldne velike ljutosti. Ali i i : .lani ne morejo več raztegniti ti jauja artilerijske priprave na '•re in ure ali celo na dneve, ka-i»o delali doslej, marveč se mo-itaujanska pehota zadovoljiti z nekoliko urami. V odseku pri Plaveh so veljali n. ujši italijanski napori kraju /aiM -ra. Sedemkrat so jitrišali Za-gor.. / velikimi silami, slednjič se .um ,e 1:i" 10. popoldne posrečilo,I da >o v ;Hi v južno skupino hiš v Z; j i n i. Večerno neurje je napravilo. k: !cor znano, konec bojetn > na celi fronti; pri Zagori so sai-M. še streljali iz topov. Nasled-ujv .jutro so naše čete napravile 11 '•tina,-.: 1. so si osvojile zopet o-ii' : j»i 11 o hiš in so zasedle tudi u Uiij jarkov v bližini, kar je nji-ii'ivn pozicijo znatno zboljšalo. So-vra/aiiv se je trudil v ponovnih a ip ih. da bi dobil nazaj svojo prejšnjo črto. ali vsi poskusi so se izjalovili v našem ognju. i ' !':■> brezuspešni so bili vsi ni juriši na goriško most i-1 šee. Na Sabotinu jc bil odbit že prvi naskok ub naših žičnih ovi-r; 1 dragi naskoki so ostali le pri j r\;!i poskusih, ker je naš ogenj1 iržaval sovražnika, da ni mogel! niti za korak dalje. Sovražna pehota se je omejila dragi dan borbe na streljanje iz ■; zavetij. Tudi pri Osiavju so \ :ie naše čete, med njimi oddel-f ■ enj;i je sestrelila sovražne re-i' r\e. ki so imele priti na pomoč i/ pri štora pri Ločniku. v severnem delu doberdobskej visoke ]>Ianote so bili pehotni boji i "i to pot zopet posebno hudi. O-dneva so pričeli po enajsti uri dopoldne in so trajali do mraka. I'ii ivtovljah sovražnik ni mogel več spraviti naprej svojih čet skozi zono artilerijskega ognja, ka-kor hitro je bil prvi napad njegov odbit. Na severnem pobočju vrha Sv. Mi! aela je sovražnik dobil mimo-grt ie kos jarkov, ali jako hitro je bil vržen ven; vrli naši lovci so potem odbili vse daljne sovražne napade. Pred hribom se je zadržal /i ' aš ogenj vsako^^važno* giba- V odseku sv. Martina sta morale z! :sti pehotna polka št. 39. in 46. v silovito težkem ognju in pro-ti neprestanim napadom močnih sil vztrajati. Izkazala se je zopet hrabrost in \rlost naših čet. — V i azljučenih bližinski h bojih z ročnimi granatmi, v spopadu na pest so vrgli sovražnika neštetokrat na-| staj. Ako je tu in tam zasedel kak jarek, je bil kmalu ven vržen. Ni- 1 Tako je hodil od vasi do vasi. poslušal govorico in pravljice, obenem pa zapisoval. Včasih je j šel v vaško gostilno, poslal po godca, ta mu je pel narodne pesmi. Muka pa je zapisoval besede in note. Gradivo je objavljal v Lipi in v Matičnem Časopisu. L. 1878. je napravil doktorat. Na svoji latinski disertaciji se je podpisal Sorahus (Srb). Po pro-j fesorskem izpitu je služboval na gimnazijah v Žitavi. v Budišinu,| v Kamenei in od 1887 naprej de-j luje kot profesor v Freiburgu na Saksonskem. Vlada ga je odliko •! vala z naslovom svetnika in pred kratkim konrektorja. Koliko vrednot je združenih vi ^Jmenu Muka za Lužičane! Kakor da pride mlad gospodar v zapii-j ščeuo hišo, tako se je pojavil Mu-j ka in videl, da manjka njegovemu narodu vsega, vsega. In lo-j j til se je dela z veščo roko na vseh ; poljih, tu oral ledino, tam zbiral j in urejal, kar so nanosili predniki. povsod pa temeljito, kakor je la-st znanstveniku, in z nekako ! naglico, kakor da se že mudi. . ¥ , Cez ozke meje svoje domovine je Muka znan učenjaškemu svetu j kot pisatelj. Da ne omenjam njegovih latinskih razprav, je objavljal svoje spise v lužiškem. nemškem, češkem, poljskem in ru-j skem jeziku. Izšli so ali kot posebne knjige, ki jih je deloma 1 sam založil z izdatnimi žrtvami, ali kot članki v raznih znanstvenih časopisih. Ne bom jih podrobno našteval, omenjena hrvatska brošura pa ima vse navedene. | Proučaval je vse. kar se tiče njegovega naroda. Iz starih listin je nabiral doneske za njegovo zgodovino, skrbno zbiral vse slovanske sledove, kakor se kažejo v imenih oseb, krajev, rek, gora itd., da bi dognal nekdange meje Luž i č an o v, zasledoval je nadalje, kedaj, kako in zakaj se je to ozemlje krčilo, da je doseglo sedanje meje. Tu pa je mogel zajemati iz živih virov in na pod-. lagi svojih obširnih potovanj križem sedanje in ponemčene domovine, povsod primerjajoč in popravljajoč uradne in drugih raz- , SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR. Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1916 je gotov, ter smo ga pričeli razpošiljati. Izmed številnih člankov, katere prinaša letošnji Koledar, omenjamo sledeče: 1) Strašne številke: — Zelo poljudno pisan članek, v katerem se razpravlja o velikanskih izgubah, katere bodo trpele evropske države na financi jelnem in narodno-gospodarskem polju. 2) Krogla. — Popisuje se učinek in ustroj navadne infant eri j ske krogle. 3) Maska. — Povest iz peresa slavnega francoskega pisatelja Guy Maupassant. 4) Razkritelj petroleja. — Zanimiv članek iz ameriške industrije. Poče-tek petrolejske industrije, kateri se imajo Združene države zahvaliti za velik del sedanjega blagostanja. 5) Red Marije Terezije. — Šaljiva povest slavnega češkega pisatelja Ma-eharja. — 6) Francija v vojnem času. — Utis, katerega je napravila Francija na nekega potovalca, prihajajočega iz Švice. ' 7) Moja ura. — Humoreska iz peresa slavnega ameriškega humorista Mark Twaina. 8) Eksplozivne snovi. — Zanimiva razprava o eksplozivnih snoveh, s katerimi se strelja v modernem času. Popisuje se razkritje, razvoj in učinkovanje teh snovi. 9) Iznajditelj podmorskega čolna. — Zanimiva razprava o iznajditelju prvega ameriškega podmorskega čolna. Koledar krasi 32 krasnih slik. povečini iz vojne, ki obsegajo vsa bojišča in vse narode. Poleg omenjenih je nebroj drugih poučnih in zabavnih spisov ter cel kup dobre šale. Cena koledarju je le 35 centov. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 GORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zakaj gremo v gostilnico? Nekdo je na to vprašanje sledeče odgovoril: Ker človek ne more vedeti, če gre zadnjikrat: ker je boljše denar dati gostilničarju kakor zdravniku: ker za-more žena doma lažje pospravljati in pometati. ;iko moža ni doma. ker s^ tamkaj lahko zapoveduje. dočim se mora doma slu-šati; ker žena ne gre z nami: k«*r nas drugi ne morejo opravljati. k<» smo sami med njimi: ker bi radi vedeli, zakaj nas drugo ju trn glava boli; ker je mogoče tam-j kaj dobiti zdravnika ali pravnika, i katerega lahko brezplačno vpra-| ša mo za svet. da za more žena nadležnim upnikom lahko reči. da moža ni doma: ker s< doma ne4 sme udariti |><» mizi. — Dasiravno našteva ženskemu spolu sovražili I poročevalec veliko vzrokov, vendar to vprašanj" še ni popolnoma izčrpa no. Umor zaradi par češpelj. Na Češkem v vasi Kozakov pri Seniilu je posestnik Franc Maha-cnv svojemu sosedu Vaclavu Ha-vrdil dal v najem njivo, na kateri je stala češplja. Pred nekaj dnevi je Vaclav Havrda začel češpljo o-birati. Frane Maliacnv pa mu hotel to zabraniti, češ, da mu j -i dal samo njivo v najem, ne pa I drevesa. Ker se Havrda ni vdal, i je šel Maliaenv po puško in je u-i strelil na Havrdo. Ta je padci z j drevesa in kmalu potem, ko so jxli prinesli v bolnišnico, umrl. Jugislovanska ^^^ Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota." Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI UBAOHISU rjrodsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o| to* U, M- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberto* Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111, ' NADZORNIKI: MUCH ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPETIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, IOHN KRŽIŠNIK. Box 133. Burdine Pa. FOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, IU. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: rRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo, • J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, Kttf. JL, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sr. Srca Jesusa, Stev. I EN Minn. JOHN GRAHEK, »t, od društva Slovenes, »ter. 114, lly Minn. V«l dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn* poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vte pri roŽbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani SlanoT se He bod» •airalo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA" Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Leben. FareU, Pa.: Anton Valentinčič. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlieher. Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja in John Polane. Meadow Lands, Pa.: Goo rt: Schultz, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe. I. PodvaSuik, I. Magister in U. R. Jakob Leh. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. šeme in J. Peter-nel. Tooele, Utah: Auton PalCie. Wintcrquarters. Utah: L. Blasicb. Black Diamond, Wash.: G. J. Po- renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Brosieh. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, VaL Stalieh in Valentin Marelna. Kemmerer. Wyo.: .Top. Motoh. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mieh. ! Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urich, i Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. [ Roundup, Mont.: Toma/. Paulln. Gowanda. X. Y.: Karl SterniSa. | Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marineič. Chas. Karlinger, Jakob Rts-nik in John Prostor. Barberton. O. in okoliea: Alois Ba-lant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, 0.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okoliea: J. Kumse. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakse. Besseraer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okoliea: John Ker-žišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okoliea: A. Dem- 5a r. Darragh. Pa.: Dragutin Slavic. Dunlo, Pa. in okoliea: Josip Suhor. Export, Pa. in okoliea: Frank Trebeč. Klarieo. Klarica je bila ta dan mJ čelu belo oblečenih deklic in na odmenjenem prostoru čakala lu-J j kamatije, da jo pozdravi. | Vse se je vršilo točno po vspo-redu. Narod je bil zelo vesel iu! z odprtimi ust m i so zijali dohaja-! joči vlak. | , Nesreča je pa hotela, da se lu-kainatija ni ustavil na onem me-; stu, kakor so bili mnenja mestni očetje mesta Ježevo, ampak več metrov bolj spredaj, deklice so pa' stale uprav pred vozom, raz kateri je stopil deželni glavar Praz-n ogla v. Sedaj je k njemu pristopila županova hči ir. ga nagovorila: •'Bodi pozdravljen, ti kropeči in črni dim valeči lukamatija!" pri dobrih ljudeh in tudi večerjal je pri njih. Nikoli ni obupaval, vedno je živel z velikim pogumom in na ta način jc mineval čas. | Dovršil je bil prvo gimnazijo, drugo in tretjo je bil skoučal in pričel je s poučevanjem. Na lepšo stran se je zasukalo njegovo življenje. kupil si je obleko in tudi zajutrek si je omislil. O Božiču se je odpravil proti domu in komaj so ga spoznali. Rjav havelok je imel, črn in nov klobuk na glavi in svetle in gosposke črevlje. "Kako si gosposki, Francelj!" Začudila se mu je mati in tudi oče in Tončka sta se začudila. Ali privadili so se in poslušali so ga, ko jim je pravil lepe in zanimive reči. Postaral se je oče in tudi mati se je postarala. Osiveli so lasje, nagubali so se obrazi, sesušila so se telesa, in popolnoma so umrle oči. Tončka je zrastla. drobna je bila in slabotna in plašno so gledale v svet njene velike in sinje oči. "Kako se vam godi?"'____ Francelj je vprašal, ali zgenili so z ramami in niso marali omeniti. Mogoče bi ga bolelo, zamerilo b" se mu. če bi rekli, kako je on porabil denar. Polagoma, tekom let. goldinar za godlinarjem — pešal je dom, prodal se je travnik, prodala se je njiva____ Francelj je vprašal, ali zgenili so z ramami. A veseli so bili in ponosni so bili nanj, kadar je prišel domov Zra-stel je, dolgi, rjavi lasje so padali po čelu in v živahnem ognju so gorele temne oči. Doma je minil božični čas hitro in ob koncu se je domislil tainoni izmed vaščanov in je izpregovoril s starim Koritnikom. "Bom pa jaz zapeljal študenta ----Ob petih zjutraj, pa pojde- va proti mestu. Mrzlo je in slaba pot____" Dobro se je zdelo staremu in zadovoljno je šel svojo pot. "Vse ga spoštuje in ga ima v čisli____" Tako je izpregovoril poltiho in je šel proti domu. In kadar je prišlo jutro, je sedel Francelj na voz. potegnili so konji in voz je oddr-dral proti mestu. In pričelo se je staro življenje, mirno so se pomikali dnevi naprej, meseci so bežali, in zopet je minilo leto. Glej. in tedaj se je odprlo srce, na široko se je odprlo in tisoč čuv-stev je pililo in vihralo po mladeniču. Kakor samotna in lepote polna noč je bilo, kakor tihi zimski lan, krasno je vstalo kakor kresni večer, ko gore veliki zublji po hribih in gorah in plavajo mehke pesmi od vseli strani. (Pride še). Novi stroji Dandanašnji tiskalni stroj za-more v eni uri natisniti po 150,000 in še več iztisov časnika, kateri obsega osem strani. Obeuem isti stroj časopise tudi še šteje in zloži ter pripravi za ekspedieijo. Stroj obstoji iz 50,000 malih de-• ov. — Se večji čudež je pa stroj za žetje žita, kakoršne imajo na našem za padu farmerji. Stroj ža-uje žito, ga obenem zmlati, napolni istodobno vreče, jih zašije iu jih položi v kopicah po polju. — Našim kmetom sedaj ne preostaja drugega, nego svoj stroj popol-niti v toliko, da bo tudi žito prodajal, in sicer po oni ceni, katera farmerjem ugaja. Morilec svoje matere. V Draždanih na Nemškem je bil obsojen 16-letni Pavel Vogel na 15 let ječe, ker je svojo mater, ko je spala, ubil in ji pokradel denar. Peljal se je potem v Berolin. kjer je zapravil denar z malopridnimi ženskami. Nerodno. Z grajenjem železnice med Pasjim selom in Ježevem so bili gotovi. -Xa diyn o tvor jen ja te proge je imel odpeljati prvi vlak iz oblač-jega j»roti Ježevemu in na to postajo bi imel dospeti točno ob pol 11. uri dopoldne. Na vlaku je bil deležni knez knez Praznoglav s spremstvom. V Ježevem je pa pričakovalo na vlak že ob deveti uri vse, kar "lcjze inu gre", vsi meščani, uradniki, šolska mladina itd., na čelu deputacije pa je bil supan Bucek. Mestni učitelj Komar se je cel mesec trudil, da je sestavil diven govor v p ozdravljenje lukamatije in tega na pamet naučil županovo snilo se je k njemu njeno drobno in slabotno telesce.... In dvignila sta se in sta stopila na cesto. ■ "Z Bogom!".... ' Se se jc ozrl Franci n<:zaj in pomikal se je po cesti naprej. Vzšlo je solnce. razlili so se žarki po poljih in travnikih iu dvignili so se rosni cvetovi. Kakor diamanti so bleščali, in tuintam je sedla na moker cvet in nagnil se je globoko doli. | Srečavala sta ljudi, ustavljali so in obgovarjali. "Ali gresta?" Zategnjeno so izpraševali in ob stajali na cesti. "Bog daj srečno!".... Tako so dostavljali iu so šli svojo pot---- j Na holmu gori se je že čula pi j ščal. brezpomembni glasovi so se razlivali po okolici prazno in mr-jtvo.... Pod hrastom na vrhu je ^ sedel pastir, pasla se je živina v (dolini. in on je sedel čisto sam na! polpolomljeni klopi in je piskal na piščalo.... j Franci se je ozrl še enkrat nazaj in je videl mater in sestro, j "Poglej še enkrat dom, bogve kdaj ga boš videl!"________: | Oče jc to omenil iu ustavila sta se. Videla se je domača hiša, tri slive pred njo in pod slivami mati in sestra. Tam sta stali, roko nad očmi in strmeči za njima. In Franci jc dvignil klobuk in tam pod slivami se je zgenilo, zamahnila je roka v zraku iu blizu nje je mahalo dvoje majhnih in čisto drobnih rok.... "Pojdiva!"____ Oče je izpregovoril in obrnila sta se in izginila sta za ovinkom. Sla sta enakomerno — dalje, vila se je cesta pred očmi tam do novega ovinka in dalje se je vila do holma. in kadar sta ga dosegla, se jc odprla pred očmi dolga in neskončna. Grmovje je bilo tuintam ob poti, tuintam goščava in tam se je odprla ravna in solučna stran. Same poljane, kar so nesle oči, glej. polj se je dotikalo nebo tam v daljavi. slonelo je na nj»h veliko in mogočno. Izginila je bila zarja, dvignilo se je bilo solnce od gorskih vrhov in sijalo na pot z veliko toploto. "Ali je še daleč do mesta?" Franci je vprašal in se je ozrl v očeta. "Kaj si truden?". . . "Nisem truden" ... "Daleč je". ... Mirno je povedal oče in str? šla po cesti naprej. VI. Tako je bil prišel Franci do šole. obiskoval jo je in pridno se je učil. Hodil je v prvo gimnazijo in stanoval je pri stari ženski v samotni izbi v podstrešju. Samo eno okno je bilo, majhno in neznano, in od tam se jc videlo samo na dvorišče in v zrak. Niti gorski vrhovi se niso videli, samo sinje nebo se je videlo, samo majhno število zvezd ob nočni uri. Nikoli ni posijal v sobo solučni žarek, nikoli ni posijala luna. Ob spomladanskih jutrih niso trepetali razposajeni žarki po tleh in ob tihih večerih sc ni razlivala po sobi lunina svetloba. Samo slabotna luč je bivala v tej izbi večni čas, tiha tema in večerni mrak. Prostora je bilo popolnoma malo: postelja jc stala v kotu, miza pri oknu in stol poleg nje — in vse je bilo polno. Franci je videl redkokdaj gospodinjo. Pospravljala jc. kadar je bil v šoli, in tako sta .se videla ^aino o prvih dneh vsakega meseca. Stara je bila, živela je v izbi s posebnim vhodom in redko je šla z doma. Kadar je bilo prvega, je prišla s počasnimi koraki, odprla je vrata v študeutovo sobo in jih je zaprla za seboj. "Ali so poslali?"____ Včasih je imel Franci denar pripravljen in tedaj jo je popolnoma zadovoljil. "So!" Naštel ji je v roke in odšla je tiho in zadovoljno. Ali včasih ni bilo denarja, in tedaj je bilo sitnejSe. Prihajala je prvega in vsak dan potem. Vedno so se odpirala vrata, gospodinja je stopala v sobo in obstajala pri postelji. "Ali so poslali?" Včasih ni bilo denarja od doma, in tedaj se je napravil Franci na pot. Hodil je okoli ljudi in prosil podpore, v tri in štiri kraje je šel in obupal. "V petem kraju dobim!"____si je mislil in je šel in je dobil. Napravil je najlepši načrt, lepo je I prosil, dobil je in plačal gospodinjo. Zajutrkoval ni nikjer, kosil je Oton Župančič: Zlato v Blatni vasi. Prišli trgovci z novci «a šalo v Blatno vas zares, na trgu sredi blata pustili pisker zlata, potem naprej, haha, zares, zares trgovci z iiovei. Prišli so slepci s eepci za šalo v Blatno vas zares, in pikapoka šlo je, brž lonec je na dvoje, potem naprej, haha, zares, zares da slepci s cepci. Prišli so norci s korci za šalo v Blatno vas zares, planili so po zlatu, raztresli ga po blatu, potem naprej, haha, zares, zares da norci s korci. Prišla je putka tutka •'.a šalo v Blatno vas zares, vse blato potacala, zlato je pozobala, potem naprej, haha. zares, zares da putka tutka. In Blatničaui zbraui sklenili so v en glas zares: "Ta put a kokodajea bo nesla zlata jajca!" Potem pa pit. haha. zares, vsi Blatničani zbrani. Iščem svojega sina ANTONA NOS AN, doma iz Uoričevasi pri Ribnici na Rolnjskem. Zadnje pismo mi je pisal iz North Da-kote in tja sem mu pisal štiri pisma, pa nisem prejel nobenega odgovoru, več. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svojemu očetu: Anton Nosan, 6104 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. (6-8—12) Kje je moj brat KRN EST PEČ-NIK? Pred letom je bival v Dawson. N. Mex. Pisala sem mu pismo, toda posta mi ga jc vrnila s pripombo, da je odšel v Oklahomo. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi. — Mrs. Ivanka Supanc. Box 165. Sublet, Wyo._(6-8—12) NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v uašo stroko spadajoče posle. Jenny Lin d. Ark. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okoliea: Louis Ca-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bciskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolico: Lnkas Podbregar. Aurora, IIL: Jernej B. VerblC. Chicago, IU.: Frank Jurjovec. Depue. IIL: Dan. Badovinac. La Salle, IU.: Mat. Komp. Joliet. IU.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambich. Waukegan, HL: Frank PetkovSek In Math. Ogrin. So. Chicago, 111-: Frank Černe in Rudolf Požek. Springfield, IIL: Matija BarboriC. Franklin, Hans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in afcoUca: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter SchneUer. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okoliea: Martin Kos. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okotica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okoliea: Frank Kotzian. . So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovich. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch. Duluh, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. Li. K»p»h, Jos. J. Peshel in Lonla M. PernSek. Eveleth, Minn.: JurU Kotze. Gilbert, Minn. In okoUca: L. Vesel. pUlnb 9Pbb.j Iran FouSe. .CENIK KNJIG, / katere ima ▼ zalogi \ SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, W. V. Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Stanley v Afriki —.30 Sherlock llolmes, 3., 4.. 5. in 6. zvezek po —.SO Sveta noč —.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 ^tiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trn jeva pot —.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu t —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 [ 2. zv. Maron. krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 i?, z v. Tri indijanske povesti —.30 zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. z v. Angel j sužnjev —.30 18. z v. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku —.20 Raztresenca —.30 Stariuariea —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Xewyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.2 j Z slikami mesta New Torka | po —.25 Album mesta New Yorka 1 s krasnimi slikami, mali —.35 | ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali —.10 I veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Co-, lorado. Illinois, Kansas. Montana. Ohio, Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drujrih držav po —.25 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.50 Celi svet —.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet * $1.50 POUČNE KNJIGE: Alinov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 DomaČi zdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. iu 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja. 1. in 2. del, vsak 50e.. oba $1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, na grobnice .$1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu. vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20, Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek vsak po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 rimni kmetovalec —.50 Žirovnik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Bclgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Ciganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po _.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izanami. mala Japonka —.20 Jama nad Dobrušo _.20 Jaromil _.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb —.20 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutrovem —.30 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —,S0 Odvetniška tarifa —.30 Prihajač —.30 Presrovori, prilike, reki —.25 Prst božji —.20 Randevous —.25 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh. cenah že vračunana. _ / je bežal naprej in vse jei zginilo v daljavo. Domislila se je: Slabotna pa-stiriea je bila tedaj; pasla se jc čreda v dolini, sama je stala na na holmu. in v daljavi tam je tekel voz, še so mu sledile oči, še malo časa — in vzele so ga daljave in praznota je objela srce. Pu-,st(» je postalo nenadoma, zakrila Mi oči. zajokala bi na glas iu silno žalostno.... Tako .se je domislila tudi mati — spomini so se vzbudili, vstali so i/, daljave, približali so se. . . . oddaljili so se in so umrli.... Franci se je odpravljal veselo na pot, same vesele misli v glavi in sama zadovoljnost v srcu. Tekli so dnevi svojo pot. bližal se je čas. in napočilo je tisto jutro. Nebo je bila čisto in brez oblakov. čisti so bili gorski vrhovi v daljavi, in zelo zgodaj je bilo. Ko-uiaj so bile ugasnile zvezde in ko-maj se je bilo razsvetlilo nebo. Ni se še poznalo o jutranji zarji, beli so bili vrhovi in belo je bilo na vsi tisti strani. Franci je bil že vstal, že se je umil in opravil in poklical jc starše. Pred hišo je hodil gorindol, o-ziral se je v daljavo, po cesti so hitele oči in zelo veliko jc bilo njegovo veselje na tisti dan. Zdaj pa pojdein lepo na pot, daleč med široki svet pojdem in potem š" dalje in. večno naprej bi šel.... In kadar sc vrnem, tedaj bom velik iu ponosen, upognilc se bodo glave pred mano — sklonili se bodo tilniki. ..." — Na pot, Franci, ti. ki imaš silno moč in silen pogum!... Mirno naprej mimo roparjev in tolovajev, mirno po brveh črez prepade, mirno po cesti naprej sredi polnočnih strahov.... Boječi so roparji in tolovaji, samo za plašne ljudi so prepadi in prazen je strah!____ Tako je čutil v srcu in veselo je bil razpoložen na tisto jutro. Jutranja zarja se je pokazala na nebu in na vzhodnih gorskih vrhovih. razsvetila se je vsa stran in že sc je budilo življenje po okr-lici. Tuintam se je oglasila mimoleteča utica, zalajal je pes sredi vasi, zr šumelo je listje, mimo je šel zgo-den kmet. Franci je zajutrkoval v kuhinji, napravljen je bil kovČeg; oprtil ga je oče na hrbet in dvignila sta se. — "Z Bogom, mama!'7.... Segel ji je v roko in stisnila ga je k sebi in ga je noljubila. ''Kaj jc treba, da nas zapuščaš .... " Zajokala ie in ga je izpustila. Glej, in tedaj so se odprla vrata, Tončka je pritekla po veži, bosonoga in v sami srajčki je bila. Raz-jpuščeni lasje so padali po ramah iu hrbtu, obrazek je bil zaspan.... } "Z Bogom, Franci!____" Stekla je k njemu, oklenila so se ga njene drobne gole roke, sti- Franc Koritnik in njegova družina. Roman Romanov. (Nadaljevanje.) Na pot. Franci, in nikoli ne po-, misli!.. .. Nikoli ne obupaj iu naj pride glad in žalost in trpljenje in zima in led.... glej, vse mine kakor spomladanski čas; utihnejo ptice, odeveto vijolice in posuše se zvončki.... Vse mine, Franci, in žalost in bridkost, in pride veliko in lepo veselje.... Vesel je in pogumen je bil iu silno moč je čutil v svojih prsih. Zaupal je vanjo, niti za treuotek ni dvomil in gledal je bodočnost s popolnoma mirnimi očmi. Tako se je bližal čas odhoda popolnoma mirno 111 Franci je stopil pred očeta in mu je ponovil svoje misli. *'Pojdem, oče, in rad bi, da se lie hi jezili zavoljo tega.... Kaj bi se jezili, saj to ni nič hudega. Sama misel je lepa in dejanje je še lepše____" Oče j»- molčal nekaj časa in potem jc izpregovoril poltiho in po- " Ali res ne moreš drugače?.... Pa pojdi, če ni drugače. . .. Če ne boš mogel živeti, pa se vrni. in ka-dar bi čutil bolezen, da slabiš, če bi čutil.... pa pridi domov!" Franci se je razveselil in odpravil se je v hišo in je poiskal tam star iu majhen kovčeg. Oče je ostal v sebi sani in potem je prišla mati. Naj gre---- Učitelj jc rekel, naj ga pustim.... Saj je že ves bled od misli in sanj : ni ga mogoče pridržati.....laz ne morem pomagati .... " Oče je hodil po sobi in mati je sedela pri peči. "Pa mu reci, naj se vrne, kadar mu bo hudo. kadar bi čutil bolezen...." Mati sc je ozrla v očeta in je izrekla to misel. \ ''Rekel sem mu in mu bom, še.... Ali čuden fant je, raje bi umrl nego bi se vrnil.... Čuden je....-; Oče je stopil v vežo in tam je sna žil Franci koveeg. Zaprašen jo bil iu komaj se jc poznala stara in svetločrna barva. Oče je pogledal kovčeg in se je domislil. Procesija je šla mimo, sami spomini, veliki dogodki, mogočni, predrzni — mimo so šli kakor pobiti junaki.... Glej, po tolikem času so se zamislile oči, zbudilo se je v srcu veličastno in minulo, in malo časa je trpelo — procesija je šla mimo. mimo so šli spomini, legli so mrtvi v svoje grobove..... Tudi mati se je domislila, ko je videla kovčeg. Pomikal se je voz J peljal se je njen družabnik, svetil se je kovčeg na vozu in hitro' NOVICE IZ STARE DOMOVINE. HARMONIKE Dodlfll kakršnekoli vrste ixdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo tri»ežno ln zanesljiva. V pC7»r»v3 zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem ž*j uad 18 let tukaj v tem poslu in Bed*.; v svojem lastnem domu. V poprave* vzamem kranjske kakor vse draw harmonike ter računam po delti k*-koršno kdo zahteva brea nadaijn' .1 vpraSanj. JOHN WENZEL, 1917 East «2nd St., Cleveland. Ob.*. SVARILO! Zdolaj podpisani svarim rojake Sirom Amerike pred Andrejem i [Glažar. Pri meni je imel v najem j pol hiše in ko sem bil na delu, j«.-pa brzo vse pospravil in se odpeljal v Cleveland, n- da bi plačal najemnino. Celo ključa od hišo in premoga j" s seboj odnesel. Varujte se gn. da še kje drugje tako ne napravi! Gregor Rajer. j TIG Ilausrh St.. Indianapolis, lud • * ^ » lIVllCUKl J/Ull-J. lil . *obit< "GLAS NARODA" tkosl itiri -HB^rasSPjBy m«s«ct dnevno, iiviemšl nedelj ln po- itovnih praznikov. "GLAS NARODA" -BU l^mR iihaja dnevno na ieitih str&neh, tako, B ds dobit« tedensko 36 strani berila, r 1 j [9 raSM mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih ' ^T 111 mesecih. "GLAS NARODA" doiuu* * \\JfyM dnevno poročila s bojišč« ln rasne ell- * ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ■ 1,000 j — T* itevilka Jasno govori, da je list *elo rasširjea. * Vse oeobj« Usta je organizirano in spada t strokovne unije. IŠČEM dekle ali vdovo staro 30 do 35 let za hišno delo. Vpraša naj pismeno pri: John Toma žic. R. R. 3. Box 275. Columbus. Kan. (7-9—32) Rad bi izvedel za ANTONA GRA CER. Pred dvema letoma je bil v Allegheny. Pa. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. Imam mu nekaj posebnega sporočiti. — Fanny Iler. Box 135, Corona. Kansas. EDINI SLOVENSKI SALOOfc v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON po bloka od Union postaje na desn strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen poset se priporočam JOS. SCHARABON. NAZNANILO. '[ Cenjenim naročnikom v Penn-j sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik _*__ KOROŠKO. Odlikovanje. Okrajni stražmoj-l ster Šimen Steinberger, ki je bil že meseca junija za junaško zadr-i žanje f»rt>d sovražnikom odlikovan s srebrno hrabrost no svetinjo T. razreda, je bil zopet odlikovan z zlato hrabrost no svetinjo. Iz-! med orožnikov deželnega orožni-škega poveljstva št. 14 na Koroškem je Steinberger prvi. ki je bil odlikovan z zlato hrabr. svetinjo. Na koroški fronti. Zadnje dni .je obiskal generalfeldmaršal nad-, vojvoda Friderik koroško fronto I in je na več krajih nadzoroval ! tam razvrščene čete. Ta m je sprejel v avdienei deželnega predsednika dr. Karla grofa zu Lodron. PRIMORSKO. Orači v ognju bomb. V Solkanu pri Gorici so oče in dva sinova orali pod ozimino. Nad njimi je plul italijanski aeroplan; izpustil je bombo.' ki je zadela in razme-sarila orače in vola. Skoro čudež. Z Mirna pri Gorici poročajo: Sploh moramo reči. da Bog res čuva nad, svojim zvestim ljudstvom. Obnašanje tukajšnjih žen in deklet proti vojakom je v moralnem ožim lahko zgledno za vse slovenske občine. Celili pet mesecev vojne sta bila v Mirim samo dva civilista tako ranjena. da sta umrla. Pri strašnem streljanju je to skoro čudež. Nekaj "zasebnih hiš je tudi trpela, pa te bomo potem še lepše pozidali, samo da nas Bog kmalu pripelje k popolni zmagi. PREKMURSKO. Prekmurski Slovenec padel. Iz Kaniže na Ogrskem poročajo-. Na goriškem bojišču je padel Mihael Bassa iz znane ogrsko-slovenske rodbine, ki s»* sedaj nahaja v Lu-gacu pri Cmureku. Padli je bil nadarjen mladenič in je v cmiire-ški okolici pridno razširjal slovensko časopisje. vanje ljudi. — Zdaj, ko novi krasni most veže Črnomelj z Loko. bi bilo prav primerno pod mostom ob vodi na loški strani za poletni čas stezo spremeniti v šeta-lišče, grmovje po rebrn ob vodi posekati in posaditi primerne akacije ali vrtne gredice, ki bi nudile poletu lep "park" in hladno šeta-1 išče od vodi, kar bi bilo tudi lep kras za mesto in znameniti most. katerega vsakdo, ki se pripelje po železnici v mesto, tudi pride pogledat. Na črnomeljski strani bi se pa od mosta od vodi navzgor za '/.imski čas napravilo za male stroške drsališče, za poletni čas pa porabil prostor za športne igre in društveno izobrazbo črnomelj-ske mladine. Kdo je pa to vsejal? V okoliei ' Novega mesta je kar naenkrat za-šumelo, da od 1(>. novembra naprej ne bo smel noben kmet več kakega prašiča zaklati. Ali je hotel kdo s to lumparijo kaj doseči.' Nekateri ljudje so pa res hudobni, drugi pa nespametni, da vsako čenčo verjamejo. Martinov semenj v Metliki se j.- vršil lfc>. nov. za govejo in drugo parkljato živino, ker je kuga na gobcu in parkljih ponehala in tudi kolera v občini Ozalj prestala. Mlekarna na Grmu je s pričet-kom novembra meseca zopet za-čela z dobavljanjem mleka iz Prečne, ker se ji je dovolilo, da 1 sme prodajati liter mleka po 24 v na novomeškem trgu. Ker se potrebuje veliko mleka tudi za novomeške bolnišnice, je seveda mleka vzlie temu še vedno premalo v mestu in bo treba poiskati še'druge kraje za dobavo potrebnega mleka. Mlekarna na Grmu namerava razširiti dobavljanje mleka tudi na vasi Smolena vas, Slatenek. Potavrh in Zihovo selo. ŠTAJERSKO. Padel na bojišču. V borbi za Doberdobsko planoto je dne 22. oktobra padel Fran Voh. 21 letni sin Voh-Kmljeve družine v Sent Ilju pri Velenju. Padli je bil ne- -i- i_________: i. „ TT^I, . .. a T .,____ vojno dekoraciji* sledečim go-spem in gospodičnam v Novem mestu: Karolina AVitsehl, Frida Vavpotič. Marija Sekula, Marija Kiissel, Marija Turk, Josipina Clarici, Klementina pl. Poli, Roza pl. Poli, Josipina Appe, Gabrijela Sinolik, Stanka Budna, Ana Midler, Marija Andres. Josipina Kiissel, Gabrijela Ulm. Alojzija Kle-višar, Zora Meršol, Marija Kle-menčič. Pavla Mogolič. Josipina Skedelj. Marija Breznik, Cirila Mei-šol, Marija Lončar, Olga Lončar. Ana Drganc, Ma»tilda Ge-bauer in Matilda Horvat - nadalje gospodoma Aleksander .jakše in j Josip Jakše. Dobrodelni koncert se je vršil 11. nov. v Novem mestu v kavarni •'Central'' ob polnih prostorih najodličnejšega občinstva v prid jugozapadni armadi kot božično darilo. Svirala je prav dobro ciganska godba. Vstopnina je bila 1 K. Nabralo se je čistega dobička nad 100 K. Pokroviteljica tega koncerta je bila uniformirana meščanska garda novomeška. Za vcjake so darovali dobri ljudje iz župnije Smihel, in sic?r z Velikega Slatiieka in Potovrha, kakili 2(i mernikov jabolk in ne-' koliko suhih krhljev: pa tudi nekatere druge žene so jih nekaj prinesle. j Vojnega pesojila je podpisala novoineščanska mestna hranilnica znatno svoto 100.000 K. Razun tega je podpisala okrajna bolniška blagajna 30,000 K in razni mešča-nje skupaj okroglih 30,000 K. — V hranilnici v lvandiji je podpisalo 113 strank skupaj 114.550 K. Vojnega posojila so se tudi šent-jernejski farani udeležili. V vsem skupaj se je podpisalo in tudi že vplačalo 137.000 K. Čudna peta smrti. Iz Šmihela' pri Novem mestu poročajo: Naša župnija šteje po zadnjem ljudskem popisovanju 464G duš. seve-d-i j,* sedaj mnogo mož in fantov v vojni, pa je vseeno nekaj nenavadnega. da celi mesec oktober ni nihče umrl. zlasti ko imamo v nadomestilo odsotnih domačinov mnogo goriških beguncev. Težko da bi bil dr* .'.da j kdaj kak cel mesec brez mrliča. Menda je imela fes smrt na bojišču preveč oprav-' ka. Danes, 10. nov., imamo pa zopet kar dva mrliča, in sicer eno goriško begunko in enega slepega prosjaka. Torej pozabila nas smrt ni. Umrl je v Gor, Maharovcu ob-eespoštovani posestnik Martin Borse v 75. letu starosti. Da ga je res vse čislalo, je pričal njegov pojrreb. ki se ga je udeležila vsa okolica. Umrla je Marija Lončar, posest-nica in hotelirka v Tržiču, dne S. novembra po kratki mučni bolez-1 ni. Pokojnica je bila predobra mati. izvrstna gospodinja, med svojimi sorodniki občepriljubljc-na in vsepovsod velespoštovana. Morilec Martin Zupet prijet. Dne 5. novembra zjutraj je bil pri Žumberku ob hrvatski meji obstreljen in ujet. Pobegniti je nameraval na Hrvatsko. Ranjen je bil na več krajih života: v no-j go, v roko, v glavo, v prsno stran . w j itd. (iovori se. da je bil močno ob-j streljen tudi z lovsko puško. Aretirala ga je orožniška patrulja iz Spodnjega Suhora ter ga prepe-Ijala v Metliko in potem v Novo mesto, kjer je bil zaslišan. Drugi dan pa so »ra odpeljali v Ljubljano. da ga sodi vojaško kot nagio sodišče. Pri Zupetu so našli «e veliko denarja, prstanov, dva samokresa s strelivom. Ta hudodelnik je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvine in javnega nasilstva. Dvakrat je bil obsojen v šestmesečno ječo. Delal je tudi že v Ljubljani kot prožni delavec. Išče ga obenem še ljubljansko deželno sodišče radi vlomov v župnišča in rati i dvakrat nega posilstva. Njegov tovariš Štrukelj pa še ni prijet in se klati po Dolenjskem. Sedaj ga išče vojaštvo po hribih od Zidanega mosta do Novega me-sta: okolu tega ozemlja je napravljen vojaški kordon. l~pa so. da roka pravice tudi tega nevarnega zločinca spravi kmalu na varno. Cigani. Iz Črnomlja poročajo-. Po naši okoliei prebiva in se klati mnogo ciganov in posebno ciganke delajo s svojim brezdeljem in beračenjem veliko nadlego, bodisi po vaseh, bodisi, da mimogredoče popotnike moledujejo. Zdaj, ko je pomanjkanje delavcev tako veliko. bi bilo pač umestno, da se ciganski nadlegi stori konec s tem, da se jim potom županstva odka-že primerno delo na polju in prepove vsako beračenje in nadlego- KRANJSKO. 31 padlo na bojišču. \/. št. der-1 ln-ja poročajo: Vernih duš dan oziroma vseh svetnikov popoldne s.' je naš župnik v lepem govoru spominjal naših vojakov, padlih na bojnem polju. Imenoma je na-št.-l \se one farane, o katerih se / gotovostjo ve. da so padli: teh je iz n: >tare M-daj /.>* 31. Sove-, da pogrešamo jih še več. V ruskem ujetništvu se nahaja' Stefan Vesel, posestnik in čevljarski mojste k Kandije. Nad 0 ;n- ve. v ni bilo nobenega glasu in ■-'■»vorilo se je že, da je padel. Sedaj je konečuo oglasil; piše. da se nahaja v Bazaruj-Karbulaku v saratovski guberniji. — Istotako se je oglasil Fran Ovniček iz O-rt-hka. stopiške župnije; nahaja se \ Čem baru. gubernija PenSa.— V ruskem ujetništvu se nahaja tudi .Josip Darovic. ki se kot frančiškan imenuje frater Rihard in je bil nazadnje v Mariboru. I "/rt je bil 15. avgusta t. 1. po kozaški patrulji, ko je spremljal ruske ujetnike k avstrijskemu po->' .!Mvu. Nadalje sta se oglasila iz ruskega ujetništva Jakob Blaži"* iz Ragovega št. !>, ki se nahaja v Petropavlovsku, provinca Akmoliusk, centralna Azija; in Janez Fdove, mizar i/. Regerče vasi, ki se nahaja v Jekaterino-slavski guberniji na Uralu. Zaposlen je pri nekem kmetu, kjer se mu godi dobro. Med zamenjanimi ruskimi ujetniki se je nahajal tudi Janez Robne, pešec 17. pešpolka, iz Birčne vasi. sedaj stanujoč nekje na Šta-jci i»K» m. Odlikovanje. Edmund Sehwin- ger. stotnik sanitete, sin deželno-sodnega nadsvetnika v pokoju li. Se h winger j a v Gradcu, katera rodbina je Novomeščanorn vedno v najlepšem spominu, je prejel vsled cesarskega ukaza vitežki križ Franc-Jožefovega reda na traku križca za vojašk zasluge. Stotnik Sehwinger si' nahaja že od začetka vojne na severnem bo-jiščti. Bil je 1(>. januarja odlikovan s cesarskim pohvalnim priznanjem hrabrosti (signum lau-disi. o njem je pisal neki dunajski li>! sledeči vojni dogodek: V Coiaju sta bila nastanjena oktobra l!»14 dva tr«*na in saniteta ene divizije. Mali kraj je bil napolnjen / vojaštvom, vozovi konji in orodjem; ceste so bile pa natla-■.ju S; i s i i 11 • t t i i stotnik Sehwinger je razvozljal to »zagonetko, ker on; ni obupal. Takoj je sklenil napad na vsak način z vsemi človeškimi močmi odbijati. Frno skliče svoje moštvo skupaj; kdor je imel kara bi ne. j.- moral ž njim. V nekoliko minutah je imel že vojno kompanijo skupaj, četudi je obstojala le iz malo mož. Brzo pre-| skrbi moštvo s potrebno municijo in razpostavi svoje vojake pt> ši-rnkoe silovito z ognjem pozdravljati, tla so se kozaki ustrašili in se takoj zopet vrnili nazaj, misleč, da jim stoji cel regiment vojakov nasproti. Nato so se ceste oprostile in tren se je lahko spravil na varno, tako da bi ga Rusi sploh ne mogli več najti. Sicer pa kozaki niso več poskušali, napada. Za ta čin in za več drugih! hrabrih dejanj je bil tedaj stotniki Seli winger odlikovan s signum1 laudis. — Stotnik Sehwinger j«' bil tudi tisti, ki je sporočil 19. avgusta 1914 smrt stotnika Ivana Kobe njegovim svojcem v Novo iii- sto. Bila s!a že kot Novomešča-j na dobra prijatelja in vojaška služba je nanesla, da sta bila tudi' v vojni blizu skupaj. In ko je bil Kobe hudo ranjen ter prepeljan v bolnišnico, je bil že Sehwinger' kot zvesti prijatelj na mestu, da mu pre skrbel kljub takratne-1 mu hudemu boju najprvo zdravniško pomoč in pozneje tudi dušno tolažbo po vojnem kura tu. j Odlikovanja pri &dečem križu. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil tza uspešno delovanje na korist ltaecega kriza bronasto in častno kolajno Rdečega križa z S Francetom je umrl zadnji m ozki potomec Voh-Kruljeve družine. Bil je vzgleden mladenič, dika, ponos in up svojih starišev in sorodnikov. Za ranami umrla. V Ljubljani sta umrla za ranami, dobljenimi na bojišču, vojaška delavca Jala vea Jakob Koren iz ljutomerske okolice in Fran Solar iz Sel pri Slovenj gradcu. Iz italijanskega ujetništva je ušel. Kalist Ketiš, doma od Svete Trojice v Slov. gor., piše z italijanske fronte, da je zadnje -dni oktobra v strašni italijanski ofenzivi prišel s svojim oddelkom v italijansko ujetništvo. Ketiš pa se je v usodepolnem trenutku v naj hujšem ognju s svojimi srečno presekal skozi sovražne vrste in dospel k svojim. Zato je bil povišan za nerednika in je bil že odlikovan s hrabrostim kolajno. Pogrešata se: Anton Novak, ki je služil pri 26. domobranskem pešpolku. 2. stotniji; zadnjikrat je pisal 7. septembra 1914 iz Tržiča. od tam pa je odšel na bojišče v Galicijo in od onega časa ni več o njeni ne duha ne sluha. Po njem poizveduje Matija Novak, podomače Reset ar v Lučki vasi št. 39, pošta Luee pri Ljubnem v Savinjski dolini. — Pešec Fran Zamernik, ki je služil pri 5. dom. pešpolku, 36. stotniji; zadnjo dopisnico je poslal spomladi t. 1. Po njem poizveduje Jakob Zamernik podomače Spotikal* v Konjskem vrhu št. 28. pošta Luče pri Ljubnem v Savinjski dolini. Globcčnik častni občan. Trška občina v Rajhenburgu ol> .Savi je imenovala Gustava Globočnika, generalnega majorja na italijanskem bojišču, svojim častnim občanom. General Globočuik je raj-henburški rojak. Domači mlini ali žrmlje. Po deželi plašijo in begajo gotovi ljudje naše ljudstvo s tem, da širijo vesti, da je mletev žita na domačih mlinih ali žrmljah prepovedana. Take vesti so popolnoma iz trte izvite in hudobne. Na loma-1 čih mlinih se smo mleti žito kakor je komu drago. Ponarejeni lOOkronski bankovci. Zopet kroži v prometu na Sp. Štajerskem veliko število ponarejenih stokronskih bankovcev. Samo zadnje dni je bilo dognanih nič manj kakor pet takih slučajev. pri čemur so že bile tri revnejše osebe občutno prizadete. Ponarejeni so iz debelejšega papirja in so cunjaste zunanjosti. Od pristnih se jih spozna na prvi hip na ta način, ker nima številka 100 na ponarejenih bankovcih prav nobenega okraska, dočitn je na pristnih obrobljena doUriH letih studiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor- jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima m nos; o drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa si-oje teškoče in tajnosti; vsakemu bom da! pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico Bade. i——B— I ŽELODČNE BOLEZNI I okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- ^ | zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca tf: ji se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z I majhnimi stroški. I Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim 1 načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčne. ^ slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga- [l nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- ^ nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Forest City. Pa. in okolici. Upravništvo '*Glas Naroda7'. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti baudero, zastavo, regalje, gotlbeue inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za c^ne vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemauarh, Pa. Bos 328. WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. Nastala je krasna noč. Gozd pred nami se je svetil v mesečini kakor da bi bil srebrn. .Malo pozneje je prišlo povelje za odhod. Nobeden ni izpregovoril nobene besede. Natančno se je slišalo, kako so nekateri šklepetali z zobmi. Do gozda je bilo komaj eno uro. — Ko smo bili oddaljeni dve sto korakov od njega, se je naenkrat glasilo povelje: — Stoj! — Pet minut smo še čakali, pa ni bilo od nikjer nobenega signala. — Ali čutiš ta duh? — je rekel Cebedej. — Kako diši. — Saj pravim, gozd je pa le gozd. — Ta duh se mi dopade. — Vrag naj vzame gozd. — Zdi se mi, da bomo v tem gozdu nekaj doživeli, o čemur se mi niti ne sanja. Pri gozdu smo zab ili na desno in dospeli na krasno žitno polje. V daljavi se je nekaj svetilo: tam je moral biti Fleurus. — Lahko rečem. da še nikdar nisem videl kaj tako krasnega. V daljni daljavi so goreli sovražniški ognji. Ko so bile postavljene straže, smo polegli. Gotovo ni bilo med nami nikogar, ki ni pomislil: — Mogoče bom jutri že legel k zadnjemu počitku. Noč je bila zelo soparna. — Z Buehejem sva ležala ob obronku gozda, poleg sebe sva imeia puški. Poslušal sem in siišai v daljavi klie: — Qui vive! Straže so bile razpostavljene v daljavi 200 metrov in so bile skoraj do pasu skrite v visoki ajdi. — Slednjič sem zaspal in prebudil me .je klie: — Naprej! Ne smemo izgubljati časa! ___(Nadaljnja aa).___ GLAS NARODA. S. DECEMBRA. 1915. NAZNANILO. Soj ako m t državah Illinois Is Wisconsin naznanjamo, da jih ko <• obiskal nai »aatopnlk ______c. Veliki vojni atlas j ojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij škili posestev vseh velesil j Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh iu vsaka stran je 10J/2 pri 13% pal.^a velika ! Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas ob—ign devet raznih zomljevido - na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak i lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- ] i bivaleev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne ! države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N Y ZASTONJ ; deset (10) HASSAN kuponov _____(1ZREŽITE TA KUPON) r Ta POSEBNI KUPON j« vreden deast (1«) BASS AN CIGARETNIH KUPONOV ako ■• gA predloži iknpno i devetdesetimi (90) ali rt! ret nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kaki a* tik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pif TUB AMERICAN TOBACCO CO., . Frsaalua Devi 49« H-oome St.. Y«rk, H. T. / \ Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. sj&i Mr. FBANX MEH katari j« upravičen pobirati naroJ •mo za list "Glas Naroda" in i* a jati pravoveljavna potrdila. K* %.kom ga toplo priporočamo. Unravalitv* 'Glas Naroda'. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljen cem. ki so bili osleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav nali. Brezplačno se daje nasvete pri seljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremijeval eev, kažipotov in posestnikov go stiln. Daje se informacije v natarali '.acijskih zadevali: kako: postati Iržavljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s pri *eljenci na Ellis Islandu ali pri !3arge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES • AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Zadnja novost. Vsakevrste žganje, brinjevtc, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, či9tejSe, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa eedaj kupujete pri salonerjib F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Statioa, PITTSBURGH, PA. MODERNO UREJENA mmU ELAS MOM JgS VSAKOVRSTNE TISKOVINE SEji IZVRŠUJE PO NIZKIH " j CENAH. * • • s • • DELO OKUSNO * i v m m m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, • • sr n UNIJSKO ORGANIZIRANA. j 0 * m % POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. I VSA NAROČILA POŠLJITE NA t SLOVENIC PUBLISHING CO. j j 82 Cortlandt St., New York, N.Y. reXOS BGJ4J5" 'rke'n bratta* ' jLji^ Ej, - -^Klffi } i \ko_ne rabi to / j krtine brko In '' brads in nebo- £ -Vi 1o odpadal! in — -" ne oalreli. Revmatlzem. k o» t i bol ali trganje » ro nogah in križu ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekline, bule. tur«, kraete In grinte. potn* noge. knrje oči. bradoricc, ozebline v par dne> popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brs» t »peha rabil, mn jamčim *a 16.00. Pilita takoj pc -en I k in kajiiicn. DnS>i<"Tj ra»to« j. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th SU Cleveland. O. ! ROJAKI NAROČAJTE SE NA ' "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. . DRŽAVAH. ----- Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, V^likzost je 21 pri 28 palci H. Cena 15 centov. ft dej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljpvide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rngije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do ilobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre • bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. / Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $14.80 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Kaj prtrl]« pisatelji. nlnjak! te Mavnikl • jifljl UrnrH WL "Doli z orožjem!" Lsv NikateJerii TalateJ Je »lasi: Knjigo sem a velikim «fllt> Kom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta kajlga vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepili mislih... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madams Btaai al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjeva. Prti. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedanj** ta iasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ss bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakofcovski: To knjigo bi človek najrajis poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral Štajerski pisatelj Peter Bosegger pUe: Bedel sem v nkn gosdu pri Krleglacb in sem bral knjigo s naslovom "Doli ■ orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahka tečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi ae prestavilo knjigo v v si kulturne jedke, da bi jo imela vsaka . da bo je tudi v Bo lab ae smelo manjka tL Na svetu so dražbe, ki rasilrjajo Svat« Pismo. Ali bi se a« saogl« ustanoviti družb«, ki bi rasilrjala te hjipt HenriC Kart t najbolj adarUlva knjiga, kar sam 8daj bral— — G. Neuaaaa Hsfer: — To je najboljla knjiga, kar ao JU nA-■ali ljudje, ki ae borijo aa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlina)9 ■a bara slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bon p*-aorfiL Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apoatolje, ki U Bi taja krliemsvet in učili vse narode.... i Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjig! »pisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta »L Buttnerjeva. Prosim^Vsa, posvetite par ur temu delu. fla a« as bo aikdo vei aavduževal aa vojno, d 14. na 1">. junij, leta 1815. Mi'd dm«fo iti tretjo umi zjutraj liie je poklical Cebedej. — Vstaui! Naprej ! Bnclie j«- l>il tinti le«rel |><>i.-tal kakih ^to korakov vstran. Parola se je glasila : • Fleurus". CV-.a se človek vse ne spomni. Se sedaj po tolikih letih nisem pozabil. S,- v.dno vidim v duhu poljsko stražo, in zdi sr mi. da se spominjam tudi stra/nikovejra obraza. K" sem ga i/.iiirnil. snu drl puško pooti srm videl hnzaija. ki je tudi stal na straži. Oprt je bil v svoj karabiner. Vse j«- spalo. Na vzhodu sr je začelo daniti. To je trajalo skoraj pol ure. Tudi pri nas pojejo *.edaj ptiči, — sem mislil sam pri sebi — tudi |>ri nas je tako kakor tukaj. — Ali še spi Katarina, ali spi teta CJreta. ali spi crlo mesto? Naenkrat sem zaslišal peket konjskih kopit. — Pogledal sem v ono snier. pa nisem videl niersar. Kaj j<- to^ — Na cesti >se je pojavil jezdec in z vso silo »lirjal proti meni. Stopil >>«'in iz zaseke, nameril puško in zaklical: — Kdo je — Francija ! — — Kateri polk .' Dvanajsti lovski polk. 1'oroeilo prinašam! — Naprej! Kakor blisk jc /.dirjal mimo mene. — Slišal sem. Hi|». izdani smo! Bourmout. divizijski general prednjih eet ua> j«- izda! in vstopil v sovrtižitiško armado. ' i liis mu je tresel, meni je pa za par trenutkov zastala vsa kri v žilah. l'o«rle«lal srm dva veterana: stara sta že morala biti. ker sta im«>la /•• >i\< lira«I• in jokala >ta. Kakor lešniki debele solze so jima teki« iz oči. Ko sv.i >•• pribli/ida glaviu-mu taborišču, sva «>pa/.ila, da je bil že bataljon pripravljen na o«lhod. - Major in njegov adjutant sta sedela smrtno b!«»da na konju. "^lišal sem, «la j«* bil major zašepetal: i. smo sr ustavili in tam nam je povedal ma-,t"i da bomo prej napadli kot je bilo naznanjeno, tako da sovražnik ne bo imel časa okoristiti sr z izdajstvom. Te besede so nas nekoliko pomirile. Okoli «h*vrt" ure smo zaslišali v daljavi petih ali šestih milj gro-menjr topov. Zaerli smo mahati s kapami in kričati: Živel «*esar! Naprej, naprej! Ob enajstih.je prihajal k nam jezd«*«* in nam naročil, da moramo korakati bolj * levo smer. dočim smo o1 m . k ;i. N'j«-ni bregovi so /rlo strmi. Kdor po nesreči pade vanjo, s« zelo težko skebaea na breg. To sva pozneje z Buehejem prav dobro izkusila. < el ti»ti dan je hodil četrti armadni zbor preko mosta, naslednjega dne muo j>a slišali, da so s,, že vneli pri Jumetu prvi boji. I XVII. Km >iu< dospeli preko Sambre. smo zložili puške na neki vrt. -— Poveljnik nam j«* dovolil prižgati pipe. Pred nami je bil bukov gozd. ki se je razprostiral prav do Fleu-lusa Ob mostu je bilo kakih dvajset napolpoditih hiš. V naši bližini j«* le/.do in kazal s cevjo ryzne postojanke. Zelo se je pritoževal mol I'rusi in jih j«' označil kot ponosne, nesramne in ženskam zelo ne-varne ljudi. Njihovi častniki baje pravijo, da nas bodo pognali kakor zajce nazaj v Pariz. To me je zelo jezilo, ker sem na svoje oči videl, kako se znajo Francozi jeziti. Ob poldesetih smo legli k počitku. Ko sem to slišal, sem rekel sam pri sebi; — Josip, močan si, zato boš pa tudi udaril. Glej, da boš tolkel in mlatil brez usmiljenja.