Nekaj usmeritev 9. kongresa ZKS Resolucija 9. kongresa zveza komunistov Slovenije je v delu, ki govori o nalogah komunistov Pri nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja, nedvoumna in jasna. Nikakršnih odstopanj ne smemo dovoliti od začrtane poti delegatskega sistema. Vse, kar je bilo na kongresu rečeno o nadaljnjem razvoju naše-£a sistema, potrjuje, da lahko z zaupanjem zremo v prihodnost, kajti zveza komunistov ne bo nikoli popustila pred pritiski, ki želijo omajati položaj delovnih Uudi, ki ga v naši družbi imajo in so si ga izbojevali v narodnoosvobodilnem boju in v povojni socialistični graditvi. V komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, v kateri je z razpravami sodelovalo 90 delegatov in gostov, 97 delegatov in gostov pa je oddalo pismene razprave, je bilo delo prežeto z zav-zetostjo in veliko idejnopolitično enotnostjo vseh razpravljalcev. Delegati in gostje so v razpravah izražali trdno prepričanje, bomo premagali sedanje težavne razmere predvsem zaradi Privrženosti delovnih ljudi ideji >n praksi socialističnega samoupravljanja. V zavesti delovnih ljudi je globoko zakoreninjeno spoznanje, da bi sleherna drugač-na pot, kot je socialistično samoupravljanje, zavrla razvoj slo-yenske in jugoslovanske družbe Jn jo potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krizo. To pa Pomeni ostrejši boj proti tehnokratski in birokratski miselnosti, različnim pojavom lokalizma m nacionalizma, sleherni obliki ^apiranja v tovarniške, občinske >n republiške meje. V razpravah je bilo izraženo enotno prepričanje, da mora združevanje dela in sredstev ter Uresničevanje dohodkovnih odnosov postati prevladujoči način povezovanja v družbeni reprodukciji ter način za pospeševanje razvoja proizvajalnih sil in J“azvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na jhiotnem jugoslovanskem trgu k°t skupnem interesu vseh delovnih ljudi, povezanih v procesu družbene reprodukcije. Uveljaviti moramo takšno prakso gospodarjenja, da bo samo od prizadevnega dela odvisno uresniče-v.auje razvojnih načrtov in socialne varnosti delovnih ljudi. Razpravljal« so tudi odločno °dklonili sleherno možnost etati-stične koncentracije deviznih sredstev in odtujevanje pravice »Rjavcev tozdov, da razpolagajo devizami. Sedanjo in dolgoročno rešitev problema likvidnosti abko razrešimo le z akcijo delav-,ev v organizacijah združenega .e.*a in v samoupravnih skupno-tih in s planiranjem ter združe-nujem dela in sredstev za ure-nicevanje izvozno usmerjenih Projektov. Zlasti pa morajo de-avci v temeljnih organizacijah druženega dela odločati o celotnem dohodku in obvladovati to-save dinarskega in deviznega po- Jzv°zno usmerjenost bo mogo-„ Uresničevati le na podlagi dol-? ^nčiiega dohodkovnega pove-anja v vseh odnosih delovne, uvodne in interesne poveza-ja * or&anizacij združenega de-raLr skupnim ustvarjanjem in ere jan jem deviznega priliva Vs dohodkovnih osnovah med ga InJ organizacijami združene-Posp.k ■’ ki sodelujejo v izvozu, še ini-o^'1 pa dobaviteljev surovin treh?ro<*ukciŠskih materialov, je Proi» Zag°toviti pospešen izvoz lave ne glede na vsebino sporočil). ak časopis se odreka že doseže-Pega prispevka k odpravljanju ne-eda, kaosa, entropije. Nič ne var-, ule, kdor obvešča samo poredko, alti obvešča le navidezno. Kakor .vseh življenjskih izkušnjah velja di na področju obveščanja spoz-an]e: če pustiš, da stvari tečejo v P?.e Po sebi, se neizogibno pok-p riJ°- Opuščanje vpliva ima ne-tudPravliive. usodne posledice, če-1 ie to zmanjšanje utrjevanja Sq^Pdrmsti nekim ciljem in odno-n r1, ki se reproducirajo na stra-dobrega časopisa. Varčevanje obseg časopisa neVLgov?rimo o obsegu časopisa, redijoV°K m? 0 kakšnem, ki ga na- - od novinarjev in sodelavcev do stavcev in fotolaborantov. To je finančni prihranek. Vendar pa je obseg časopisa tudi nekaj, kar je pogojeno: veliki sistem, ki prinaša prednosti pri nizki ceni posameznega proizvoda, pri formiranju obsega časopisa deluje ravno nasprotno - terja ekspanzijo. Moramo namreč upoštevati naravo sodobne organizacije združenega dela, katere funkcije so mnogotere, navznoter in navzven. Funkcije in odnosi ne izvirajo samo iz položaja OZD v družbi, samo iz poslovanja, ampak že iz samega dejstva, da so v njej zaposleni ljudje in se v njej prepleta brez števila odnosov - izhajajo iz samega položaja delavca in iz njegovega vzpostavljanja odnosov z drugimi, preko upravljanja, združevanja, zadovoljevanja različnih potreb. Če naj časopis opravlja svojo informativno politično vlogo, če naj z informiranjem tudi formira, mora zajemati, sproti in redno, kolikor mogoče te odnose v njihovi celovitosti. V organizmu časopisa mora biti ponovljen živi organizem vse organizacije združenega dela, kateri je namenjen. Pa ne samo to - v časopisu morajo biti tisti, katerim je namenjen, tudi sami prisotni kot soustvarjalci, mora biti njihova javna tribuna, kakor radi rečemo (pri tem pa večina velikih časopisov goji posebne rubrike, kamor pišejo bralci, kakor vrtičke za laike, geto za neprofe-sionalce, v isti sapi ko pišejo o podružbljanju obveščanja). Svoj delež k obsegu prispeva tudi način poročanja v časopisu, saj se od tega medija ne pričakuje, da objavlja nevtralne podatke, ampak da dogajanje nekako rangira, tako kakor filmska kamera od kadra do kadra prinaša različne plane, od splošnega do detajla. Pričakuje se, da so podatki in dejstva tudi primemo osvetljeni, komentirani, selekcionirani itd. Vse to prispeva tudi k obsegu časopisa. V sozdu so ti našteti dejavniki še pomnoženi s številom članic, z njegovo razprostranjenostjo in številom vključenih panog in še z marsičem. Pri tem je vsakemu laiku jasno, da časopis sozda ne more zajeti celovitosti dogajanja na štirih straneh mesečno, saj ga ne pokrije niti 16 strani. Varčevanje pri obsegu je torej vedno na račun nekoga. Nihče pa ne vidi rad, da je to on. Obveščanje za odločanje in vloga časopisa v sozdu Treba je pritrditi nekaterim družbenim teoretikom, da na ravni sozda ne more biti primarnih oblik obveščanja - obveščenost o tem, kar morajo vedeti samou-pravljalci za kakovostno odločanje, so dolžni zagotoviti organi OZD na temeljnih organizacijskih ravneh. Vendarle pa ne more povsem držati, da na ravni sozda pa ni nikakršnih nujnih oblik informiranja in da organi sozda zanje niso dolžni poskrbeti. SOZD ni ab-straktum (čeravno bi se včasih kdo rad tako vedel). V vseh zadevah, ki družijo članice sozda, nekdo mora obveščati, pa ne le informirati, ampak tudi formirati. Sodim, da je časopis idealna oblika, ki je po svoji fakturi takšna, da ustreza potrebam integracij. V dobrem časopisu se vse gradivo o dogajanju zbira, selekcionira, rangira, spravi v medsedbojno sorazmerje in s tem že samo po sebi tudi komentira ter tako nastane neka organska zgradba, na nivoju jezika reproducirana organizacija združenega dela. Ta zgradba se nato multiplicira in ponudi slehernemu članu, pripadniku sozda. Manjka samo še en, pa zelo odločilen pogoj, da je ta pripravljen tisto, kar je na ta način nastalo, tudi prebrati. Pri časopisu sozda pa je treba upoštevati neko načelo, na katero na primer v politiki časopisa neke delovne ali temeljne organizacije ni treba tako paziti: to, kar je splošnega, mora prihajati na dan preko individualnega. Nobena organizacija, noben sistem ne more dolgo vzdržati, če posebno, indvi-dualno, ne najde v njem svoje uresničitve. Časopis sozda so torej artikulirani interesi oziroma prispevki njegovih tozdov in delovnih organizacij, vseh, ki so v njih viri obveščanja - od organov samoupravljanja preko predstavnikov osnovnih organizacij DPO do posameznih delavcev - v okviru in v imenu skupnih ciljev in zadev. Bolj ko se bo splošnost uveljavila preko artikuliranega nastopa individualnega, bolj bo pristna in živa. Časopis v sozdu potemtakem mora biti medij, preko katerega se posamični interesi, soočeni in vzporedno z drugimi, enakopravno pojavljajo in kot celota časopis postane njihova sinteza. S tašnim izhodiščem uredniške politike, če ga uspemo uresničiti v posameznih izdajah časopisa, smo se v bistvu približali temu, kar se prekriva s pojmom javnega mnenja v pogojih pluralizma mnenj in njihovega javnega izražanja ter soočanja. Zavedamo se, da so realizacije teh načel v naših izdajah le približek idealu, saj na oblikovanje časopisa vpliva marsikaj, ne le sposobnosti sodelavcev in ožjega tima. Vsega res ni mogoče idealno uresničiti, toda to ne pomeni, da se bomo zaradi tega nehali prizadevati za tem. Vloga časopisa v sozdu je torej nesporna in je v sedanjih pogojih in s tedanjimi tehnologijami sredstev obveščanja ni mogoče ustrezno nadomestiti z ničemer - prihodnost pa je v neki modifikaciji »interne televizije«. Pristati pa moramo seveda na razmejitev vlog: primarne informacije za neposredno odločanje morajo biti zagotovljene preko drugih sredstev obveščanja - oglasne deske, gradiva za seje, ustno obveščanje itd. Časopis na ravni sozda ima integracijsko vlogo in je šele kot posledica dobro opravljene te naloge prapor firme, nikakor pa ne samo to. Je lahko tudi kronist firme, gledano iz časovne razdalje in je bržkone tudi njen edini resnični kronist (s pogojem, da so opazovani del pojava tudi vsi takratni kreatorji pojava, njihove odločitve, oziri, pristopi, vse, kar je sodelovalo pri nastanku). Pogoji za uresničitev vloge časopisa na ravni sozda so zadostna pogostnost izhajanja, zadosten obseg - to oboje pa je pogojeno s kvalificiranim in dovolj številčnim kadrom pri časopisu -pa tudi s pripravljenostjo naslovnikov, da se zanimajo še za kaj drugega kakor za plačo in regres. Delavski svet SOZD — 13. 5. 1982 Vesna Bleiweis — Center za obveščanje Iz dela organov sozda Solidarnost, planiranje, poslovnost, sodelovanje, rekreacija — osrednje teme S petim zasedanjem delavskega sveta ima ta organ za seboj časovno polovico mandata, ne pa še polovico opravljenega dela, ki ga čaka v zvezi z uresničevanjem planskih aktov. Nekaj je ostalo še iz plana za leto 1981, za leto 1982 pa je še nekaj časa. Solidarnost - da, vendar kje, kdaj in zakaj? Prav gotovo tam, kjer poslovni rezultati niso posledica slabega gospodarjenja, nepo-slovnosti, slabega vodenja in drugega, kar sodi pod pojem slabo. V temeljnih in delovnih organizacijah razčistimo stališča do solidarnostnega združevanja sredstev skupne porabe in pogoje za dodeljevanje teh sredstev tistim, ki se že nekaj let pojavljajo kot porabniki teh sredstev in katerim iz leta v leto prelagamo plačilo obveznosti. Povsem utemeljen je predlog, ki ga je na zasedanju predlagala delegatka Mercator-Embe, da se tovarnama mesnih izdelkov odpiše obveznost vračila sredstev, ki sta jih organizaciji prejeli v preteklih letih. Odločitev je seveda v pristojnosti tistih, ki so sredstva zagotovili. S sprejetjem oziroma potrditvijo sanacijskega programa Merca-tor-Nanosa, tozda Tovarna mesnih izdelkov v Postojni, in variantnim sklepom o načinu pokrivanja iz- ^arvo*’*556^6®3 prispevki, Popvv; 0 takem, ki je obsežen pri guoe xe temeljne organizacije se je ^ clrna+-U.’ 80 prispevki kratki je- ponovno izrazila solidarnost vseh mora propagandna služba pnpra h in zatn članic sozda, nredvsem na dei- viti V pisni obliki. takem, ki je obsežen pri gube te temeljne organizacije se je članic sozda, predvsem pa dejstvo, da je le velika asociacija združenega dela sposobna blažiti posledice sistemske neurejenosti ali pa tudi urejenosti - kakor vam je ljubše. Iz razprave o pokrivanju izgube te temeljne organizacije pa se mi zdi zanimivo stališče delegatov Mercator-Hoteli gostinstvo, in sicer: sredstva za pokrivanje izgube prispevamo v obliki nepovratnih sredstev, če se tako odloči tudi delovna organizacija oziroma temeljne organizacije v sestavu Mer-cator-Nanosa. Tema »planiranje« ne pomeni samo obravnavo ocene potreb po spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana SOZD Mercator, temveč predvsem potrebo in dolžnost oceniti tisto, kar smo v preteklem planskem obdobju uspeli uresničiti. Le skopo nizanje poslovnih rezultatov, predstavitev razlogov za odstopanje od planiranih, je odločno premalo, da bi bil motiviran organ, kakršen je delavski svet sestavljene organizacije, za širšo, poglobljeno razpravo, navsezadnje tudi na temo delitve dela v SOZD. Ta tema je navedena le primeroma, da ne bo zmote, češ, je še več drugih pomembnejših in nujnejših zadev. Iz poročila Delovne skupnosti SOZD o delu v preteklem letu so delegati MIP izluščili nekaj nejasnosti v zvezi z ekonomsko-propagandno dejavnostjo. Kaj in koliko so bile njihove ugotovitve upravičene, bo pokazalo posebno pojasnilo, ki ga zato številni. S s^ak^^a matematike ute- ganjševaSvaluL~re? bi bil ak°j ®Janie obsega časopisa. kKe-Kr ki j° formirajo Pri tVoreced ®urok;’ ki sodelujejo kot hovne vsebine časopisa Združujemo sredstva za meso Sovlaganje v izgradnjo prašičje farme Cven II pomeni zagotovitev oskrbe s prašičjim mesom. Dobava prašičev - 10.000 komadov letno, bo pričela teči leta 1984, predhodne dobave manjših količin pa pričnejo teči že v letošnjem letu. Za zagotovitev navedenih količin bo Mercator namenil 40.000.000 din lastnih in bančnih sredstev. Če seštejemo vse količine in pridamo še tisto, kar naj bi proizvedli v lastnih obratih, bo morda naposled dovolj izbire mesa tudi v Mercatorjevih trgovinah. Pospešena prizadevanja za zagotovitev lastne surovinske baze v SOZD Mercator in to, da je tudi dejavnost kmetijstva, ne samo zaradi trenutno aktualnih »zelenih planov« prišla do večje veljave, nedvomno dokazuje, da smo v sestavljeni organizaciji potrebovali tudi delavce - profesionalce s tega področja. Napake... napake, take in drugačne, so botrovale zavrnitvi predloga akontacijskih stopenj za razporeditev skupnega prihodka med organizacijami na debelo in drobno v SOZD Mercator v letu 1982. Ker pa vsak, ki dela, tudi greši, je treba to obravnavati kot objektiven pojav. Na kakšni osnovi sodelovati? Na osnovi združevanja dela in sredstev ali ...? Za posle in njihov obseg v Iraku vemo. Vemo tudi, da so pomembni za SOZD kot celoto. Ugibamo pa, kako naj jih uredimo, samoupravno in sporazumno, tako, da bo vsem prav. Po enem mnenju na osnovi združevanja dela in sredstev, po drugem pa enostavno in preprosto z delitvijo dobička, po vnaprej dogovorjenih merilih. Merilo za delitev dobička pa je število delavcev oziroma njihov osebni dohodek v Iraku, ki s soglasjem delovne (temeljne) organizacije opravlja delo v Iraku. Zavedam se, da je komentar k tej temi sila poenostavljen in nepoglobljen, zato bo morda prav, da o tem spregovorijo strokovnjaki. Pri odločitvi je dal delavski svet prednost drugemu mnenju. * Šport in rekreacija -ali Parkinsonov zakon po Mercatorjevo Soglašati moram z ugotovitvijo delegatov, da poslovodni svet ni pristojen za odločanje o načinu zagotavljanja sredstev za počitniške objekte SOZD, prav tako z njihovo ugotovitvijo, da bi morali zadevo urejati na podlagi programa, sporazuma o ustanovitvi počitniške skupnosti, sporazuma o načinu in oblikah združevanja sredstev in drugih medsebojnih pravic in obveznosti. Do tu vse prav. Narobe pa je, da delegati (tudi s pismeno izjavo) trdijo, da o počitniških objektih na Cresu še svoj živ dan niso slišali, pa tudi to, da niso celovito in objektivno obveščeni o sklepih poslovodnega sveta, to je, da tisti, ki nima namena združevati sredstev iz leta 1981, o tem obvesti Delovno skupnost SOZD. Tudi za osnutek dogovora o načinu urejanja medsebojnih odnosov pri združevanju sredstev za zadovoljevanje potreb skupne porabe (osnutek je bil poslan vsem TOZD in DO 27. 1.1982) so nekateri prvič slišali. Da pa gre za uveljavitev načel Parkinsovega zakona - dolžina razprave je obratno sorazmerna s pomembnostjo teme, dokazuje dejstvo, da je bila za razpravo na temo počitniških objektov in vsega, kar sodi zraven, porabljena debela ura (vrednost objektov 560 starih milijonov), za odločitev o štirih starih milijardah (sovlaganje) pa le nekaj minut. Pri tem ne postavljam vrednosti objekta kot osnove za presojo pomembnosti teme. Mercator v Ljubljani Pol leta po pričetku poslovanja blagovnega centra v Ljubljani Nada Rihtar - M-Velepreskrba, TOZD Grosist Od skladišča do prodajalne Kmalu bo minilo že pol leta, odkar delavci tozda Grosist iz Ljubljane poslujemo v novem blagovnem centru ob Slovenčevi ulici. V novi hiši smo se že kar lepo vživeli, ker nam nudi precej ugodnejše delovne razmere kot prejšnje skladišče v Tobačni, na lokacijo smo se že tudi privadili, čeprav je oddaljenost delovnega mesta sedaj za večino delavcev večja, zadevamo pa seveda še na številne težave, ki pa jih skušamo po najboljših močeh reševati. Več delati in bolje delati, to so gesla, ki jih poudarjamo na zborih delavcev, sejah samoupravnih organov, sestankih sindikalne organizacije, kajti le tako bomo lahko uspešno poslovali in nosili bremena visokih anuitet, ki jih odplačujemo za to največjo investicijo v Mercatorju, in stroškov, ki jih do sedaj nismo poznali, kot je na primer centralno ogrevanje skladišč. Kaj pravi maloprodaja? Prav gotovo marsikaterega delavca sozda zanima, kako živimo, koliko delamo, kaj nas tare. Na kratko zapisano, trudimo se. Koliko pa smo pri tem uspešni, pa je bolje, da povedo drugi. Tokrat smo poklicali tri poslovodje večjih samopostrežb, da nam povedo, koliko je naše poslovanje postalo bolj kakovostno in kje bi veljalo naše odnose izboljšati. Najprej smo po telefonu pokramljali z vodjo potrošniškega centra na Trgu komandanta Staneta v Ljubljani, s tovarišico Slavko Damjanovič. Povedala je naslednje: »Blago nam dostavljate redno, dvakrat tedensko. Nekaj pa je, kar me zelo moti: namreč marsikaj od naročenega ne dobimo. Tu ne gre za konjunkturne artikle, za katere vemo, da jih občasno ni nikjer, temveč za blago, ki ga v skladišču imate. To sem se že večkrat prepričala, ko sem prišla k vam osebno, pa sem blago dobila. Tudi po trikrat tedensko prihajam v skladišče in z osebnim avtomobilom zvozim večkrat tudi po 300 kg blaga. Kupci od nas zahtevajo in pričakujejo dobro založenost in trudimo se, da jih zadovoljimo, kajti kaj hitro se lahko odločijo za nakupe v sosednjih konkurenčnih trgovinah in centrih. Razmislite tudi o novem razdelilniku ko-njunkturnega blaga. Vem, da so težave, ker imamo veliko prodajaln, ki so raztresene po vsej Sloveniji, vendar menim, da bi morala koncentracija tega blaga biti v mestih. Pa še to: opažam, da pri vas v skladišču nimate dovolj izpeljane organizacije dela. Delavce pri delu premalo vodite, usmerjate in nadzorujete in nujno bi bilo, da jih nagrajujete po delu. Več zagnanosti in zainteresiranosti opažam pri delavcih galanterije, pohvaliti pa moram tudi disponentno službo, ki vedno skrbi tudi za izredne dostave.« Tako poslovodkinja iz Šiške v Ljubljani. Poklicali smo tudi v Tržič in na oni strani žice se nam je oglasil poslovodja samopostrežbe v Bistrici, Franc Erlah, ki že 22 let dela v trgovini. Na naša vprašanja je takole odgovoril: »V decembru, ko ste se preseljevali, je šlo marsikaj narobe, česar pa vam nismo zamerili; veliko manj so to razumeli kupci. Sedaj glede rednosti dostave nimam pripomb, problematiko pa vidim okoli razdelitve konjunkturnega blaga, na primer margarine ali praškov. Občasno smo zunanji tozdi pri tem zapostavljeni, saj imajo ljubljanski več možnosti, da to blago dobijo kar sami pri vas v skladišču. Tudi sama razdelitev znotraj posamezne temeljne organizacije ni posrečena. Primer: trgovina s 50 milijoni mesečnega prometa je dobila en karton nekega takega blaga, mi s 420 milijoni pa le dva kartona. Vse blago naročamo pri vas, le včasih pri proizvajalcih blaga tiste vrste, ki ga pri vas nimate. Tako smo na primer čokolado nabavili pri Žitu, Gorenjka Lesce. Težko je z blagom! Proizvajalci ga tudi prodajajo v majhnih količinah in ob- čutek imam, da ga rajši dajo manjšim kupcem, ker tam nekaj pomeni, velikemu Mercatorju pa na primer 500 kg margarine ne pomeni dosti. Trdim pa tudi to, da bi naša komercialna služba morala biti še bolj prizadevna pri iskanju blaga in imeti več osebnih stikov s proizvajalci. Včasih smo se kar s kamioni zapeljali v tovarno in po razgovorih že naložili blago.«. Naša tretja sogovornica je bila Ev-doksija Popovič, poslovodkinja samopostrežnice na Proleterski 4 v Ljubljani. Njeno mnenje je bilo naslednje: »Z dostavo smo zadovoljni, tudi galanterija se je popravila. Izbor blaga je sedaj boljši, nekako nepošteno pa je pri blagu, ki ga primanjkuje. Razdelilnik namreč ne sloni na velikosti trgovine. S tem ne mislim, da bi morali dobiti desetkrat več, če smo desetkrat večji, a nepošteno se mi zdi, da hodijo nekateri poslovodje v skladišče in to blago naročajo mimo razdelilnika. Jaz redkokdaj pridem v skladišče, ker se držim reda, pa zato nastradam. Te dni smo prejeli 72 kg pralnega praška in v pičle pol ure je pošel. Izredno pa sem zadovoljna s tem, da je napak pri dostavi vse manj in ste se v tem pogledu skoraj sto odstotno poboljšali.« To je ena plat zvona. In kaj porečemo mi na to? Ni naš namen, da zdaj bijemo drugo plat zvona. Razpisali se bomo nekoliko o tej problematiki, gledano z naše strani. Osvetlila jo bosta vodja komercialnega sektorja za prehrambeno blago, Tolbuhin Bjedov, in vodja priprave in odpreme blaga, Franc Marinčič. blaga posamezne blagovne skupine povzroča naročanje celotnega izbora v prevelikih količinah in s tem prihaja do pobiranja zalog blaga in spomina na računalniku že ob izpisu prvih nekaj deset dobavnic. Pri novem sistemu delitve blaga preko računalnika mora priti nujno do omejevanja osebnega prevzema, ker prekomerno naročanje izključuje avtomatično sam računalnik.« Zmeda zaradi modrih dobavnic Nov razdelilnik iz računalnika »Vsi trije poslovodje se pritožujejo na razdelilnik,« je ugotavljal tovariš Bjedov, »zato bi rad poudaril naslednje: do pomanjkanja blaga oziroma slabe preskrbljenosti in pomanjkljivega izbora prihaja, ker proizvajalci zaradi uvoznih, kalkulativnih in surovinskih vzrokov ne morejo proizvesti dovolj blaga. Neusklajenost med povpraševanjem in ponudbo povzroča da ne dobavljajo blaga v zadostnih količinah. Ta pojav narekuje potrebo po pravični in natančni razdelitvi iskanega blaga po posameznem prodajnem mestu. V prvi fazi je tozd Grosist delil blago po razdelilniku na osnovi prometa posamezne trgovine. Glede na pripombe maloprodaje je naš tozd prevzel samo osnovni razdelilnik količine po posameznem tozdu, medtem ko je ta posredoval razdelilnik za svoje prodajalne. Kljub temu smo naleteli na nezadovoljstvo. S strani maloprodaje oziroma poslovodij je bilo čutiti nezaupanje, zato. smo prišli na idejo, da bi pri razdelitvi izključili vpliv človeškega faktorja. V sodelovanju z računskim centrom in ob strokovni pomoči pripravljamo delitev konjunkturnega blaga preko računalnika tako, da bo računalnik vsaki posamezni prodajalni odmeril pravilno količino, oziraje se na njegovo velikost in razpoložljivo količino v skladišču. Problematika torej nastaja zaradi nezadostnih količin blaga s strani proizvajalcev, nadalje zaradi osebnih prevzemov poslovodij v skladišču, ki povzročajo motnje, ker se spreminja količina blaga v računalniku in se zgodi, da je ista količina dvakrat prodana, neposredno in preko računalnika. Krivda je tudi v sistemu naročanja blaga v maloprodaji. Pomanjkanje O problematiki je spregovoril tudi tovariš Franc Marinič, ki je povedal: »Ničla, ki jih omenja tovarišica Damjanovičeva, so posledica nea-žuriranja podatkov na računalniku o dospelem blagu. To se dogaja tako: ko blago prispe v skladišče, ne uspemo podatkov sprotno ažu-rirati v računalnik, ker blago medtem že pobirajo z osebnimi prevzemi, s čimer se zaloge podirajo. Ko se blago na primer komisioni-ra, ga nimamo na zalogi, medtem pa, ko poslovodja sprejme svoje naročilo in se potem zglasi pri nas, da blago imamo, ker blago medtem pride. To je začarani krog, ki ga lahko rešimo le z odpravo »plavili« dobavnic! Potrebovali bi najmanj 6 ur, ko bi blago mirovalo v skladišču, da bi medtem uredili podatke. Ničle na dobavnicah so pogojene tudi z mehanizacijo in tako imenovanim človeškim faktorjem. Zaradi pomanjkanja visoko-regalnih viličarjev - imamo le 40% predvidene mehanizacije - ne uspemo blago pravočasno spraviti iz skladiščne cone v komisionar-no. Nastopa pa tudi človeški faktor, ko zaradi naglice in že prej omenjenega pomanjkanja viličarjev delavec svojega dela ne opravi, kot bi ga moral. Glede pripombe na našo organizacijo dela menim, da za obiskovalca res na prvi pogled ni videti dobra. Videti je kot da delo teče stihijsko. Vendar moram poudariti, da je v vsakem skladiščnem sistemu narejen dnevni plan priprave blaga in na osnovi tega se pripravi plan odpreme blaga. Naj povem, da je bil prvotno predviden sistem odpreme na »rol-paletah«, česar pa ne moremo uresničiti, ker niti maloprodaja nima za takšno poslovanje prirejene razkladalne rampe in prostora, niti mi nimamo ustrezno opremljenih vozil. Tudi ne pretiravam, če rečem, da poslovodje včasih od nas zahtevajo skoraj nemogoče. Blago moramo znesti tako rekoč na tisoč koncev, naročajo majhne količine, razdrobljeno. Opraviti imamo z zastarelo miselnostjo, tako pri nas kot v maloprodaji. Ni malo primerov, da nekateri naši bivši šefi, ki so s preselitvijo razporejeni na druga dela oziroma naloge, nasprotujejo nekaterim novim koristnim organizacijskim prijemom, da pri številnih poslovodjih težko prodremo s prodajo novih artiklov itd., itd. Glede nagrajevanja po delu pa je takole: pred selitvijo smo imeli kar dobro postavljena merila, ki danes, v novih razmerah niso več uporabna. Pripravljamo povsem nova, ki pa so pogojena z dopolnilno mehanizacijo, ki jo pričakujemo v kratkem. Z mehanizacijo je bilo težko; uvoziti je nismo mogli, domači proizvajalci pa so pričeli s proizvodnjo šele sedaj.« Navrgel je še nekaj misli o nelojalni konkurenci znotraj sozda, o tem, da potrebuje takšen blagovni center najmanj 8 do 10 mesecev uvajalne dobe, da delovni pogoji naših delavcev še niso izboljšani do tiste mere, kakor smo pričakovali, za kar pa je vzrok v pomanjkanju mehanizacije in nesolidno-sti izvajalcev gradbenih del (tlakov). Zato morajo delavci prehoditi dnevno precej kilometrov po skladiščih. Zapisali smo delček iz našega vsakdanjika. Lahko bi se še razpisali o vestnih in prizadevnih delavcih, pa tudi o tistih, ki ne znajo ceniti naše skupne pridobitve in svoje delo opravljajo nevestno in zavestno uničujejo blago in delovna. sredstva. Vendar je teh tako malo, da bomo že poskrbeli, da med nami zanje ne bo mesta. Smo za prednostno listo naložb Mira Malbašič - TOZD Hotel Mantova, Vrhnika Po letu združitve v Mercator Dne 3. decembra 1980. leta je bil z referendumom sprejet Samoupravni sporazum o združitvi Hotela Mantova na Vrhniki v DO Mercator - Hoteli - gostinstvo. S tem datumom je nastala najmlajša TOZD v DO Mercator - Hoteli - gostinstvo, ki je bila doslej sestavljena iz tozdov Hotela Ilirije Ljubljana, Kavarne Evrope Ljubljana, Kavarne-bara Nebotičnik Ljubljana ter hotela Sremiča Krško. Pred združitvijo smo bili od leta 1970 do 1978 ena od TOZD Slavnika Koper. Ker ni prišlo do realizacije predvidenih planov, smo se odločili izstopiti iz te delovne organizacije. Od leta 1978 do 1980 smo bili registrirani kot samostojna delovna organizacija. Položaj Vrhnike, ki je sicer sorazmerno majhna občina, je dokaj specifičen, saj skozi in mimo nje pelje cesta proti slovenski obali, Istri in naprej na jug. Zaradi tega se marsikateri turist ustavi in si zaželi počitka v dobro opremljeni sobi. Hotel Mantova, kot edini na področju naše občine, žal tega ne more nuditi. Čeprav naša organizacija ni nikoli poslovala na robu rentabilno- sti in smo bili z rezultati vedno dokaj zadovoljni, tudi takrat, ko je bila zgrajena avtocesta in je večina turistov šla mimo nas, smo vendarle tako majhni, da o kakšni večji naložbi ne bi mogli razmišljati. Spoznali smo, da moramo, če hočemo slediti času in se razvijati, svoja sredstva združevati v večji sorodni delovni organizaciji. Tako so se začeli pogovori z DO Merca-tor-Hoteli-gostinstvo o morebitni združitvi. S tem bi našo zamisel o gradnji novega hotela na Vrhniki, za katero je zainteresirana tudi skupščina občine Vrhnika in jo v celoti podpira, lažje uresničili. V planskih aktih za srednjeročno obdobje 1981-1985 DO Mercator-TTrvfpli-oristinstvri in SOZD Merca- tor je predvidena investicija v hotel B-kategorije, ki je tudi v občinskem in republiškem planu. Zavedamo se, da bo to velika obremenitev za vse nas, glede na predvideno vrednost naložb in glede na sedanje okoliščine, zaradi katerih se ne izpolnjujejo planske smernice, na podlagi tega pa spreminjajo in dopolnjujejo planski akti. Zaradi tega je nujno p°' trebno načrtovati le na podlagi dejanskih možnosti. Vendar menimo, da je naša naložba upravičena in da bi se ji težko odpovedali-zvezi s tem je tudi naš delavsk1 svet pri obravnavi sprememb 1 dopolnitev planskih aktov na ravni SOZD Mercator naredili Pr‘- 111 IVICI V-dlAll liCLLCVA*** i. . dnostno listo predvidenih naloz > kajti naše želje segajo dalj od zaP-sane naložbe v planskih smern cah SOZD Mercator; domačim 8 ^ stom bi radi svoje storitve nudO • lepših prostorih, tujim, malo n zahtevnim, pa bolj udobne s za nU ar je tehnično izvedlji-da potroK lzraeun pa bi bilo seve-rtl?-Prava ln0 ,Veliko dela- J^na 0dgovOrpnuJ,bi dala natančnejše °re kako in kaj, od izbire navedenih elementov pa se v bistvu ponujata dva načina. Po prvem bi ugotavljali dohodek z izpopolnjeno metodo sedanjega katastrskega dohodka, drugi način pa temelji na načrtovani proizvodnji (agrokarte, setveni plani, planirani donosi, ekonomske in geografske razmere). Ker je prvi način enostavnejši, bi lahko začel veljati kmalu po sprejetju zakona, za drugega pa bi bilo treba izdelati še občinske planske dokumente in določiti donosnost zemljišč v vsej republiki. Za oba pa velja, da ne ugotavljata dejanskega dohodka, ampak določata dohodek, ki se ga lahko na nekem zemljišču, upoštevaje vse razmere, doseže. To pa pomeni, da kmet, ki bo dosegal večji dohodek od določenega, od tega dela ne bi plačeval davka niti drugih obveznosti. Tisti, ki pa tega dohodka ne bo dosegel zaradi slabega obdelovanja zemlje, bo plačal davek od normiranega dohodka, kar naj bi bila spodbuda za boljše in družbeno organizirano obdelovanje zemlje. To so na kratko merila za novo obdavčevanje in izhodišča za javno razpravo, ki pa se bo gotovo razživela šele takrat, ko bo repu- bivanja dohodka, ki pri sedanjem načinu ugotavljanja katastrskega dohodka niso upoštevani. Prizadevanje, izenačiti družbenoekonomski položaj kmetov z delavci v združenem delu, narekuje ne le spremembo davčnega sistema, ampak tudi spremembo načina ugotavljanja dohodka. Cilj vseh teh sprememb ni povečati davčne obveznosti višina davčnih obveznosti 196.000 kmetov-davčnih zavezancev se giblje zadnjih deset let okoli 100 milijonov dinarjev, kar je 1-2% od skupnih davčnih dohodkov), ampak davčna bremena pravičneje razdeliti po načelu, naj vsak prispeva za skupno in splošno porabo premosorazmemo s tem, kolikor ustvari. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je namen novih ukrepov tudi zagotoviti socialno varnost kmetom, doseči večjo in družbeno organizirano proizvodnjo z zložbami razdrobljenih zemljišč (na 6 milijonih parcel ni možno intenzivno kmetovanje) in hkrati prestrukturirati kmetijsko proizvodnjo. Menili smo, da je pravšnji trenutek, da se s tem kratkim uvodom in anketo med našimi kmetijci tudi mi na nek način vključimo v Foto Kancijan Hvastija bliška uprava za družbene prihodke na konkretnih primerih pokazala, kako izračunati dohodek, saj pripravlja vzorčne primere za ravninske (Murska Sobota) in hribovske (Kamnik, Domžale) kmetije. In zakaj je sprememba obdavčenja kmetijske proizvodnje sploh potrebna? Katastrski dohodek kot osnova za odmero davka in drugih obveznosti iz kmetijstva je bil uveden 1. januarja 1954 na osnovi katastrske razdelitve s konca prejšnjega stoletja. Od takrat so se razmere bistveno spremenile: novi agrotehnični ukrepi, nove gospodarske in tržne razmere, intenzivna in specializirana proizvodnja, skoraj neodvisna od zemlje (npr. perutninarstvo) itd. To pomeni, da so se spremenili tudi pogoji prido- javno razpravo. Poslani odgovori, žal jih nismo dobili od vseh, kažejo na vse nejasnosti in pomanjkljivosti, zaradi katerih je morala biti javna razprava podaljšana, tehtnost sprememb pa podkrepljena s konkretnejšimi merili in izhodišči. Ivan Kozole direktor TOK KTS (M-Agrokom-binat Krško): »Predlog zakona o davku od dohodka iz kmetijske dejavnosti je bil pogosto obravnavan med kmeti in tudi na mnogih sestankih. Temeljna ugotovitev je, da je predlog: pomanjkljiv, nejasen in neprimeren za dokončno oblikovanje stališč. Znan ni obseg posameznih vrst proizvodnih dejavnosti kot so reja živali, pridelovanje jagodičja in druge ter višina dohodka, ki naj bo obremenjen z davkom. Pri kmetih se čuti odpor do evidence, zlasti ker ne vedo, za kakšen obseg proizvodnje bo potrebna, ocenjevanju s strani organov občine in pavšalni obdavčitvi pa ne zaupajo. Nikakor niso zadovoljni z ovrednotenjem osebnega dela kot stroška, glede na čas, osemurni delovni dan in primerjavo s poprečnim osebnim dohodkom delavcev v kmetijstvu . Nesprejemljiv je tudi predlog glede delovne sposobnosti, ki je za kmete daljši za pet let glede na delavce v združenem delu. Predlog zakona ima tako velike pomanjkljivosti in nejasnosti, da jih ni mogoče odpraviti samo z dopolnitvami, tak kakršen je, pa lahko le negativno vpliva na investicijsko dejavnost in potrebno povečano proizvodnjo. Na podlagi tega je bilo izdelano tudi stališče občine in posredovano republiškim organom, po katerem naj se tak predlog zakona umakne.« Dušan de Gleria, direktor M-KZ Logatec: »Če bo ta zakon sprejet, potem mora biti tak, da bo višje obdavčen tisti kmet, ki ne dela ali dela slabše, nižje pa priden in prizadeven kmetovalec.« Alojz Florjančič, direktor TOK Kooperacija (M- KK Sevnica): »Pri nas sta bili zadolženi davčna uprava in SZDL za javne razprave o predlogu zakona. Te so bile po vaških odborih. Mi smo na zborih delavcev in kmetov in na zadružnih svetih, ko smo obravnavah druge zadeve, pretresah tudi novo davčno politiko, vendar posebno velikega zanimanja kmetje za to niso pokazali, saj pri nas skoraj ni takih, ki bi storitveno delali. Po drugi strani pa sedaj, ko merila še niso izdelana, nima smisla o novem obdavčenju kaj več govoriti, saj še ni razvidno, kako in kaj bo. Kmetje menijo in upajo, da bo zmagala zdrava pamet, pravijo pa tudi, da so pripravljeni plačevati več, vendar naj se potem to vključi v njihove stroške, kajti v tem primeru bodo stvari čiste.« Franci Starič, polkmet (M-K K Sevnica): »Menim, da je sprememba kmetijske davčne politike, posebno danes, ko tako zelo potrebujemo hrano, tako pomembna, da si vsi, ki so načrtovali spremembe, ne bi smeli privoščiti tega, da pridejo pred javnost s tako neizdelanim in načelnim ali morda namerno prikritim novim sistemom obdavčenja, saj niso še določena merila. Dosedanje informacije povzročajo pri kmetih zaskrbljenost, posebno še zato, ker je optimalna ali intenzivna proizvodnja, ki je osnova za ustvarjen skupni dohodek, vprašljiva zaradi vedno pogostejšega pomanjkanja repromaterialov v kmetijstvu. Razdrobljeno in ekstenzivno privatno proizvodnjo se bo dalo okrepiti in postaviti na noge le, če se bodo začeli izvajati kmetijski zakoni. Načelno so stvari dobro postavljene, ko pa pride do dejstev, lahko sodišče in pravniki pri obravnavanju pritožb, ko gre za premike na osnovi kmetijskih zakonov (prednsotna pravica, status kmeta) zavlačujejo in navadno razsodijo v korist stranke in ne družbe.« Miran Naglič, pospeševalna služba (M-KGZ Sora Žiri): »Predlog, ki ga je obravnavala skupščina SRS in je že nekaj časa v javni razpravi, za katerega je delegat v zboru združenega dela iz Murske Sobote predlagal, da se umakne iz obravnave tisti del, ki govori o obdavčenju kmetov po dohodku, so obravnavali tudi, da predlagani zakon sam ne zagotavlja boljšega obdelovanja zemljišč in s tem večje proizvodnje hrane, oziroma so izrazili bojazen, da bo bolj obremenjen (obdavčen) tisti kmet, ki bo zemljo bolje obdeloval in več proizvedel. Sam menim, kot pospeševalec, da je zakon v marsikaterem delu premalo jasen. Manjkajo dobre in podrobnejše obrazložitve, s pomočjo katerih bi lahko kmetom pojasnili nejasnosti in jih razčistili. Mislim, da zakon tak kot je zamišljen, ni slab in naj bi spodbujal k boljšemu obdelovanju zemljišč, vedeti pa moramo, da ga bo težko pravilno izvesti, saj zahteva veliko dela na terenu, kjer bo treba oceniti vsako kmetijo posebej, kaj in koliko lahko pridela. Prav zato pa obstaja velika nevarnost oziroma verjetnost, da se bo ves ta postopek zbirokratiziral in se sprevrgel v svoje nasprotje, tako da bo res udarjen tisti kmet, ki zemljo bolje obdeluje in več proizvaja. Res pa je tudi, da je stari način obdavčenja zastarel in ne ustreza dejanskemu stanju kategorij zemljišč niti načinu obdelave in tudi ne spodbuja lastnikov zemljišč k boljši obdelavi (ali sploh k obdelavi), zato je skrajni čas, da pridemo na nov način, ki pa mora biti prej preizkušen na modelnih kmetijah, saj se na ta način lahko izognemo razočaranj v široki praksi.« Kristijan Kranjc, (M-Agrokombinat Krško): »O novem obdavčenju po dohodku smo kmetje v našem okolišu (občina Krško) do sedaj še bolj malo obveščeni. Ni še bilo javnih razprav, verjetno še bodo. (Pismo je bilo napisano 16. 3.1982. Opomba: J. R.). O novem obdavčenju smo zvedeli iz Kmečkega glasa in televizijskih oddaj, veliko pa je tudi takih kmetov, ki niti ne vedo, da se pripravlja obdavčenje po dohodku. Sam še nisem zasledil konkretnega primera, izračuna obdavčitve po novem, kar bi nas spodbujalo k večji proizvodnji hrane. Vprašanje je tudi, kako bomo »kaznovali« naše zdomce, katerih zemlja je neobdelana. Pa tudi zemljiška skupnost se za hribovske kmetije ne zanima. Nov zakon o zagotavljanju sredstev za intervencije pri pridelavi hrane pozdravljam. Ko bi g^a sprejeli že pred leti, bi bil danes trg gotovo bolje založen z vsemi kmetijskimi pridelki.« Lojze Jordan, kmet (M-Agrokombinat Krško): »Javne razprave pri nas dosedaj še ni bilo, niti v TOK niti v SZDL, bila pa bi zelo potrebna. Predlagatelji zakona bi morali organizirati javne razprave in podrobno obrazložiti cilje obdavčenja po dohodku. Sam menim, kot sem seznanjen iz javnih občil, da je premalo opredeljen dohodek kmetije, ravno tako materialni stroški. Mislim, da je edino pošteno merilo katastrski dohodek, ker je zemlja tista, na kateri kmetje pridelujemo krmo za živino in drugo. Če več vlagamo, več pridelamo. Res je, da bi z obdavčenjem po dohodku odpravili dvakratno obdavčenje organizirane proizvodnje, kljub temu pa imamo pomisleke. Kdo naj vodi evidenco proizvodnje, ki je organizirana in kaj je neorganizirana proizvodnja? Kako obdavčiti tiste, ki prodajajo svoje pridelke mimo TOK ali TZO? Nevarnost je, da postane sistem obdavčenja po dohodku administrativni aparat občinskih uprav za družbene prihodke, kar pa ni združljivo s prizadevanji družbe. Končno smo v Sloveniji dobili zakonsko osnovo za intervencije v pridelovanju hrane in ne v potrošnji hrane. Zbrana sredstva v republiškem in občinskem skladu pa moramo pametno uporabljati.« Opazili ste, da so nekateri dodali še svoje mnenje o zakonu o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, ki je bil sprejet januarja letos in po katerem vsi zaposleni prispevamo poseben odstotek (od 0,4 do 0,5) iz osebnih dohodkov v republiški sklad in v občinske sklade. Nadaljevanje na 6. strani Anketa med našimi kmetijci Proizvodni proces klanja živine Jože Rozman Sprememba kmetijske davčne politike je nujna, vendar mora biti pretehtana Nadaljevanje s 5. strani Zanimalo nas je tudi mnenje naših kmetijcev o zemljiškem maksimumu. Nekateri vidijo v njem razloge za hiranje našega kmetijstva, zagovorniki se bojijo obnove kapitalističnih odnosov na vasi. Nasprotniki ga hočejo odpraviti iz ekonomskih razlogov, zagovorniki vztrajajo na njem tudi zaradi ideološko pohtičnih. V mislih imamo seveda lastninski zemljiški maksimum. Kaj so o tem povedali nekateri povprašam? Franci Starič, polkmet (M-KK Sevnica): »O zemljiškem maksimumu menim, da ni ovira za večjo proizvodnjo, saj je več načinov, da si kmetje povečajo obdelovalne površine, če te so. Družba ima interes dati dobrim proizvajalcem zemljo v dolgoročni zakup po primerni zakupnini, kmet pa potem vlaga svoja sredstva v proizvodnjo in ne v lastništvo nad zemljo. Podobno kot v industriji delavci ne izražajo želja po lastništvu nad tovarno, tudi napredni kmetje, sam misUm tako, tega ne počno. Da bi tak način zakupa zaživel, bi morala druž- ba oziroma kmetijske skupnosti pridobiti ali odkupiti kmetijske površine, ki so slabo obdelane. Če je za odkup premalo denarja ali je menjava lastništva preveč boleča, pa naj zemljiške skupnosti uredijo stvari tako, da bodo dobili zemljo po ugodni zakupnini napredni in tržno usmerjeni proizvajalci. Naj dodam, da so za hitre in pozitivne premike v kmetijstvu potrebne konkretne akcije, pa čeprav je pri tem delno okrnjena demokratičnost (komasacije, obvezno izobraževanje lastnikov zemljišč), da o zagotavljanju reproma-terialov, energije, pravočasnemu pokrivanju stroškov proizvodnje z ustrezno ceno niti ne govorim.« Kristijan Kranjc, kmet (M-Agrokombinat Krško): »Zemljiški maksimum je za preusmerjeno kmetijo premajhen. Da bi kdo postal kapitalist, se ni bati, za to že družba poskrbi. Če pa je kdo pripravljen več pridelati, je to gotovo v korist vse družbe. Zemljiški maksimum je preusmerjenim kmetijam ovira v razvoju.« Lojze Jordan, kmet (M-Agrokombinat Krško): »Zemljiški maksimum je ovira za hitrejši razvoj kmetijstva. Pri 10 ha obdelovalne zemlje je kmet premalo produktiven, niso izkoriščeni dragi stroji, ki omogočajo moderno proizvodnjo, brez njih pa se ne da pravočasno obdelati zemlje in pospraviti pridelke. Večji maksimum ne bi povzročil kapitalizacije, ker kmetje ne bi zaposlovali dinge delovne sile, pri večji proizvodnji pa bi imeli boljšo socialno varnost in ne bilo bi se nam treba bati, kdo bo prevzel kmetijo. Proizvodnja hrane bi bila cenejša, saj bi na večjih površinah lahko pridelali več, lažje bi uporabljali znanje in strokovnost. Kmet bi tako povečal produktivnost in zmanjšale bi se neobdelane površine. Kmetje nismo pohlepni po zemlji, želimo le več pridelati. Vedeti moramo, kako dolgo bomo lahko zemljo obdelovah, kajti sodoben način kmetovanja zahteva trajnejša vlaganja v zemljo in objekte. Če pri vsem tem upoštevamo še veliko razdrobljenost parcel, ni nič čudnega, če ni dovolj zanimanja za pridelovanje hrane. Menim, da bi morali zato kmetije zaokrožiti.« Živina, ki jo pripeljejo v zakol, mora obvezno pred zakolom počivati v hlevu najmanj 24 ur, nato jo vodijo v klavniške prostore V klavnici živino ubijejo s pripravljenim strelnim orožjem (strelno iglo) direktno v možganski center tako, da je živina v trenutku mrtva. Sodelovanje med sozdoma ABC Pomurka in Mercator razširjeno tudi s skupnim vlaganjem Jože Rozman Svinjina iz Pomurja za obe TMI Konec lanskega leta, ko je bil podpisan sporazum med sozdoma AIPK Bosanska krajina in Mercator o sovlaganju v povečanje in posodobitev prašičerejske farme v Novi Topoli, lahko označimo kot prvi dosežek načrtnih prizadevanj, da si mesno-predelovalna industrija sozda (ljubljanska in postojnska TMI) in maloprodaja zagotovita kakovostne in redno dobav- ljive surovine oziroma meso. Drugi korak je bil storjen 12. maja 1982 z podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo vzrejne farme prašičev v sozdu ABC Pomurka, DO Ljutomerčan, tozd Živino-rej a-pol j edelj stvo. DO Ljutomerčan ima dovolj veliko farmo za pitanje prašičev, ozko grlo pri tem je vzreja pujskov za nadaljnje pitanje. S sredstvi sovlagatelj ic bo vzrej na farma lahko dala dovolj kakovostnih pujskov, farma pa tako postala zaključena celota, ki bo letno zredila 45.000 prašičev. Sovlagateljici iz sozda Mercator sta Tovarni mesnih izdelkov iz Ljubljane in Postojne, sopodpisnik sporazuma je tudi sozd Mercator kot porok za obveznosti sovlagateljic. S strani ABC Pomurka sta podpisnika sporazuma tozd Živinoreja-poljedeljstvo kot investitor in tozd Klavnica, kjer bodo spitane prašiče klali. Poroka za obveznosti obeh podpisnikov sta sozd ABC Pomurka in njihova interna banka. sklenjen za 10 let, vendar ga bo moč podaljšati tudi po tem roku. Podpisniki pa so se dogovorili tudi za predhodne dobave, saj bosta obe tovarni dobili letos skupaj 2.000 prašičev, prihodnje leto pa 5.500 prašičev. Vse pitance bodo klali v tozdu Klavnica v Murski Soboti, Tovarni mesnih izdelkov bosta dobivali ohlajene polovice in drobovino. Sporazum nadalje določa, da se bodo cene obračunavale z začasnim in končnim obračunom. Osnova začasnega obračuna bodo maloprodajne cene mesa v Sloveniji, končnega po poprečne cene, po katerih prašiče prodajajo drugi proizvajalci v Sloveniji. Razliko med obema obračunoma bosta pokrila kupca (75%) in proizvajalec (25%), tak način oblikovanja cene pa pomeni, da bodo za nas prašiči vedno pod tržno ceno. Investitor bo združena lastna sredstva sovlagateljic vračal 10 let začenši z letom 1984, vsako leto se bodo ta sredstva revalorizirala za 12%, druga sredstva (bančna, od sisov) pa po pogojih, po katerih so bila pridobljena, s tem da začne glavnico vračati v začetku leta 1984. Morebitno izgubo farme bo pokril najprej investitor iz svojega rezervnega sklada, če pa ta ne bo zadoščal, se bo izguba pokrila s sanacijskim kreditom iz sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS v razmerju dobavljenih pitancev, to je 78% investitor in 22% sovlagateljici. Gradnja prašičje farme Cven II naj bi se začela že prihodnji mesec in bo predvidoma končana do konca leta. Deset tisoč prašičev pomeni sicer le 12 odstotkov vseh potreb sozda po svinjskem mesu za maloprodajo in predelovalno industrijo, vendar z 20.000 prašiči iz Nove Topole in 30.000 prašiči iz krške farme, ki bodo na voljo od leta 1984 naprej, to skupaj pomeni tri četrtine potrebne svinjine za obe dejavnosti in hkrati trdno sklenjeno verigo od proizvajalca do potrošnika. Strokovno izurjeni mesarji oderejo kožo, saj vsaka napaka pri odiranju razvrednoti vrednost tako potrebne in iskane surovine za kožo. nih prostorih do prodaje mesa na tržišču. Predračunska vrednost vzrejne farme Cven II je 42,6 milijonov dinarjev, 22 milijonov bo potrebnih še za trajna obratna sredstva. Sovlagateljici bosta združili 18 milijonov za osnovna in 22 milijonov za trajna obratna sredstva, skupaj torej 40 milijonov dinarjev lastnih in bančnih sredstev, ki jih bosta dobili kot kredit pri svojih temeljnih bankah. Ljubljanska Tovarna mesnih izdelkov bo vložila 60% sredstev oziroma 24 milijonov dinarjev, ostalo pa postojnska Tovarna mesnih izdelkov. Tako si bosta zagotovili od leta 1984 naprej letno po 6.000 (ljubljanski TMI) oziroma 4.000 (postojnska TMI) prašičev. Tak dogovor je Podpis samoupravnega sporazuma, po katerem bosta Mercatorjeva tozda združila 40 milijonov dinarjev, tozda ABC Pomurke pa Ljubljani z okolico in Postojni zagotovila 10.000 prašičev na leto. Foto Matjai Marinček Približno 70% mesa gre v prodajo, ostalo meso pa se predela v razne mesne konzerve. izdel^ Besedilo in foto: Hvastija Kad®’ Poslovanje v prvem trimesečju Edita Žiberna - DSSS Fizični obseg prodaje pada Prodaja trgovskega blaga ter dosežena razlika v ceni Fakturirana prodaja trgovskega blaga na debelo in drobno se je v M-Nanosu v I. trimesečju letošnjega leta, v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem, povečala ,za 25,8%. Nekoliko hitreje je naraščala grosistična prodaja, tako da se je delež grosistične prodaje v skupni faktorirani realizaciji povečal s 53,9% v lanskem trimesečju na 54,5 v letošnjem, deleža maloprodaje in storitev pa sta se nekoliko zmanjšala. Ob upoštevanju zvišanja cen v trgovini na debelo in na drobno v letu dni ugotavljamo, da fizični obseg prodaje pada. Letni plan fakturirane realizacije smo dosegli 21,2 odstotno. Nekoliko počasneje od prodaje trgovskega blaga je naraščala net-to razlika v ceni (indeks 122,9), ker se je za 0,36% zmanjšal povprečni doseženi odstotek netto razlike v ceni (s 14,04 na 13,68%). Zaloge in količnik obračanja Ker so se povprečne zaloge trgovskega blaga, dosežene v I. trimesečju 1982, povečale v primerjavi s I. trimesečjem 1981 za 12,2% °ziroma so naraščale precej počasneje od prodaje trgovskega blaga, smo v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegli nekoliko boljše obračanje zalog trgovskega blaga. V I. trimesečju 1981 so se zaloge obrnile 1,28 krat, letos pa 1,62 krat. Pri obravnavi pokazateljev gospodarjenja bomo videli, da se je zaradi počasnejše rasti povprečno uporabljenih obratnih sredstev nekoliko izboljšala donosnost poslovanja. Celotni prihodek m porabljena sredstva Celotni prihodek M-Nanosa je v L trimesečju 1982, v primerjavi z lanskim obdobjem, porastel za 43,6%. Porabljena sredstva so naraščala nekoliko hitreje in beležijo Porast 44,8%. Materialni stroški so, če gledamo samo tozde trgovinskih dejavnosti, naraščali 50 odstotkov počasneje od rasti celotnega prihodka. Seveda morajo ob tem upoštevati, da ob periodičnih obračunih ne zajemamo “e vseh nastalih stroškov in da se u ob koncu leta precej povečajo. dohodek Dohodek M-Nanosa je v I. tri-iPesečju letošnjega leta znašal 123.860.812 dinarjev, kar presega lanskoletno trimesečje za 32,8%. .DO je v I. trimesečju 1981 name-fula za pokrivanje vseh obveznosti dohodka 38,5% dohodka, preostali delež, 61,5%, pa je prikazan ^ot doseženi čisti dohodek. V Prvem trimesečju letošnjega leta Se je delež obveznosti iz dohodka Povečal na 41,7%, delež čistega uohodka pa zmanjšal na 58,3%. °sebni dohodki Iz priloženih pregledov je razvi-jJ10, da so osebni dohodki v M-jSnosu v obdobju, ki ga analiziramo, počasneje naraščali od rasti phodka. Ob upoštevanju primer-bvega dohodka, izračunanega po oločilih Dogovora o družbeni smeritvi razporejanja dohodka je letu 1982 (dohodek, povečan za ',nirnaln° amortizacijo v I. trime- ^C]u 1981 in 1982)) ge .e dohodek hi an Sploh 'feljUbt., Vam o ^ Dnevni penzion: 200 dinarjev za delavca, njegovega nezaposlenega zakonca ter otroka, starejšega od osem let 300 dinarjev za zakonca delavca, ki je drugje zaposlen 100 dinarjev za otroka delavca, starega od 4 do 8 let 60 dinarjev za otroka delavca, starega do 4 leta 450 dinarjev za tujega gosta 225 dinarjev za otroka tujega gosta, starega do 8 let Tarifa za delavca in njegove ožje svojce, ki občasno obiščejo dom: 30 dinarjev zajtrk 120 dinarjev kosilo 90 dinarjev večerja 85 dinarjev nočitev Otroci, stari do 8 let, imajo 50% popusta, razen za nočitev. Tarifa za tujega gosta, ki občasno obišče dom: 40 dinarjev zajtrk 160 dinarjev kosilo 100 dinarjev večerja 200 dinarjev nočitev Otroci stari do 8 let, imajo 50% popusta, razen za nočitev. Za upokojence teh zakoncev in otroke umrlega delavca delovne organizacije veljajo cene, kot za delavca in njegove ožje svojce. Turistično takso plača gost sam, žal pa jo Turistično društvo Umag za sezono 1982 še ni določilo. Cenik je potrdila komisija za upravljanje počitniškega doma Nanos v Savudriji na sestanku, ki je bil 11. maja 1982. Razpored izmen I. 20. 6. do 29. 6. II. 30. 6. do 9. 7. III. 10. 7. do 19. 7. IV. 20. 7. do 29. 7. V. 30. 7. do 8. 8. VI. 9. 8. do 18. 8. VII. 19. 8. do 28. 9. VIII. 29. 8. do 7. 9. IX. 8. 9. do 17. 9. Prijavnica za letovanje o počitniškem domu Nanos v Savudriji 1. Priimek in ime — ----------------------------------- Zaposlen v tozdu oziroma DSSS-------------------------- stanujoč —---------------ul.------------------št.------ 2. Priimek in ime zakonca-------------------------------- zaposlen pri DO........................................ nezaposlen (podčrtaj) 3. Otroci - priimek in ime: 1___________________________________rojen-------------- 2. ---------------------------------rojen-------------- 3. ---------------------------------rojen ------------- 4. Drugi - priimek in ime, za otroke tudi datum rojstva, bivališče 1___________:--------------------------------------—- 2.----------------------------------------------------- 3.----------------------------------------------------- 5. Letni oddih želim prebiti v času od_____________do-------------- ali 'f::. Od______________ dO------------ (obvezno izpolniti oba možna datuma) 6. Rezervacijo sobe želim v DOMU- STAREM DELU DOMA -VIKEND HIŠI (ustrezno podčrtati - rezervacija sobe za dom je neobvezna) V___________________ dne_________1982 Podpis prijavljenca Odrežite in takoj, najkasneje do 10. junija 1982, pošljite prijavnico na naslov: Mercator - Nanos, Delovna skupnost skupnih služb, kadrovski oddelek, Postojna, Tržaška 59. Prijavljence prosimo, da v prijavnici navedejo oba možna datuma letovanja, ker bo le tako možna razporeditev v primeru večjega števila prijavljencev. Zaradi izredno visokih cen letos ne bomo najeli sob pri zasebnikih. V času glavne sezone, to je od 10. 7. do 10.8., bodo imele prednost družine s šoloobveznimi otroki. Dom bo predvidoma obratoval od 20. 6. do 17. 9.1982, seveda če bo vsaj minimalno število prijav, to je v 9 izmenah po 10 dni. Komisija za upravljanje počitniškega doma v Savudriji - Živijo Franc, kaj pa to zabijaš? - To so pa stabilizacijski ukrepi, dragi moj... Nanosov* vest Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 21-441) - Tisk ČGP Delo - Naklada 11.900 izvodov Sestali so se predstavniki sindikata in mladine delovnih organizacij SV Slovenije Kristina Antolič - M-Izbira Panonija Ob ugotovitvi, da je dosedanje medsebojno poslovno sodelovanje prineslo vidne in pomembne uspehe, smo želeli v M-Izbiri Panoniji poglobiti tudi sodelovanje na področju družbenopolitičnega življenja med delovnimi organizacijami severovzhodne Slovenije. Prav zato smo povabili predsednike osnovnih organizacij sindikata in mladine iz delovnih organizacij M-Sloga iz Gornje Radgone, M-Potrošnik iz Lenarta, M-Univerzal iz Lendave ter M-Zarja in M-Ograda iz Ormoža, ki so se našemu vabilu polnoštevilno odzvali, Srečanje je bilo v četrtek, 13. maja. Za pričetek pogovorov ni bila potrebna akademska četrt, saj so bili vsi povabljeni točni. Predsednica konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov naše delovne organizacije, Alenka Kolarič, ki je bila tudi sklicateljica pogovora, je po pozdravnem govoru v kratkih besedah predstavila organiziranost sindikata v M-Izbiri Panoniji in predsednike naših tozdov in delovne skupnosti ter druge prisotne iz našega kolektiva. Gostje so se predstavili sami. Pomočnik direktorja delovne organizacije, Franc Zadravec, je zatem predstavil delovno organizacijo kot celoto, njeno organiziranost in poslovanje. Tako gostje kakor tudi gostitelji so odkrito spregovorili o dosedanjem delu, o težavah, s katerimi se srečujejo v sindikatu in pri mladini, o pomembnejših akcijah in o nalogah v bodoče. Najmlajši člani družine Mercator, predstavniki ormoškega M-Ograda, so povedali, da je od približno 210 zaposlenih kar 60 mladih, ki so prisotni na vseh področjih dela: pri obravnavi zaključnih periodičnih obračunov, sprejemanju samoupravnih splošnih in drugih aktov, na delovnih akcijah, pa tudi na športnem področju in drugod. Predstavniki M-Zarje so spregovorili o premajhnih počitniških zmogljivostih, o razdrobljenosti poslovnih enot, katere imajo tudi v sosednji republiki Hrvatski, in o delovni akciji mladih. Aktivni so tudi v M-Potrošniku: mladina se aktivno vključuje v spravilo poljskih pridelkov, finančna sredstva zbirajo z delovnimi akcijami, ki jih organizirajo skozi vse leto, udeležujejo pa se tudi lokalnih in zveznih delovnih akcij. Razprava je tekla tudi o socialni varnosti in pomoči delavcem, o stanovanjski problematiki, o pogojih dela in delitvi dohodka. Navzoči so dali pobudo o izmenjavi počitniških zmogljivosti, predvsem prikolic, med organizacijami združenega dela sozda Mercator. V nadaljevanju so zbrani spregovorili še o delu koordinacijskega odbora sindikata in koordinacijskega sveta mladine sozda Mer- cator. Ugotovili so, da so premalo obveščeni o delu sindikata in mladine na ravni sozda. Dotaknili so se vprašanja financiranja koordinacijskega odbora sindikata (KOS) in zavzeli stališče, da v vseh osnovnih organizacijah ugotovijo, kaj je vzrok za zamudo realizacije sklepa tega organa. Dogovorili so se, da bodo zapisnike izvršilnih odborov sindikata pošiljali tudi KOD SOZD Mercator in dali pobudo za ponovno oživitev dela koordinacijskega sveta mladih na ravni sozda. Po dogovoru so si gostje ogledali skladiščne prostore tozda Veleprodaja v Slovenji vasi in nove proizvodne prostore tozda Zaščita Kidričevo. Z zanimanjem so se seznanili s poslovanje usnjene in tekstilne zaščitne konfekcije. Sindikalni in mladinski funkcionarji v delovni organizaciji Mercator-Izbira Panonija smo prepričani, da bo medsebojna izmenjava izkušenj in mnenj popestrila naše dosedanje delo in s še večjimi aktivnostmi pripomogla k novim delovnim uspehom sindikata in mladine. Gostje iz delovnih organizacij severovzhodne Slovenije med ogledom novih proizvodnih prostorov usnjene in tekstilne zaščitne konfekcije tozda Zaščita Kidričevo. Foto Kristina Antolič Obisk v Arandželovcu Kristina Antolič — M-Izbira Panonija Priznanja za zvestobo Stanislav Graj — M-Univerzal Lendava V slovo Marija Šlamberger Obstali smo nemi. Čas se je za trenutek ustavil, resnica je bila boleča - Marije ni več med nami. Nismo mogli doumeti in ne verjeti, da je prenehalo biti njeno srce, da so onemela njena usta, da sta omahnili njeni roki, ki sta še nekaj ur pred to kruto resnico stiskali naše roke v pozdrav in obenem v poslednje slovo. Takrat nismo slutili, da je to naše zadnje snidenje. Dvajset let vestnega dela, dvajset let prizadevanj in truda, prepletenih z iskrenim tovarištvom in razumevanjem, je velik prispevek, j ki ga je Marija pustila za seboj. Vse do leta 1978, ko se je zaposli- j la v skladišču galanterije, kjer je opravljala dela in naloge kalku- j lan tke, je bila prodajalka. Ko smo jo spremljali na njeni zadnji poti, so nam misli bežale V preteklost, v čas, ko je tako željni življenja pogumno kljubovala hudi, neozdravljivi bolezni. Zavedemo se, koliko poguma je potrebovala, a smrt je bila močnejša. Bila je iskrena tovarišica, sodelavka, prijateljica, delavna, marljiva in razumevajoča. Vedno se je bomo spominjali! Sodelavci skladišča galanterij6 V letošnjem letu poteka 10 let prijateljskega sodelovanja pobratenih sindikalnih organizacij Elektropor-celana iz Arandželovca in Mercator-Izbire Panonije. V naši delovni organizaciji se že pripravljamo na obisk, ki ga bomo opravili 11. in 12. junija. Po že ustaljeni vsakoletni menjavi kraja srečanja (eno leto je gostitelj Elek-troporcelan, drugo leto MIP) smo gostje letos mi. Sprejeli smo pobudo Elektro-porcelana, da bi ob tem srečanju in tudi v bodoče namenili več časa izmenjavi mnenj in izkušenj o delu v družbenopolitičnih organizacijah in na poslovnem področju. Športne aktivnosti bi nekoliko skrčili in bi sodelovali samo v štirih športnih disciplinah. Tako bi bila polovica gostov športnikov, druga polovica pa delavci, ki so se pri svojem vsakodnevnem delu, v družbenopolitičnih organizacijah in drugod, izkazali kot marljivi, dobri in aktivni delavci. Izvršni odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov tozdov in delovne skupnosti M-Izbire Panonije so predlog Elektroporcelana obravnavali, ga podprli in obenem tudi že predlagali delavce iz svojih sredin, ki se bodo udeležili letošnjega prijateljskega srečanja obeh sindikalnih organizacij v Arandželovcu. Iz tozda Maloprodaja jih bo devet, iz tozda Veleprodaja pet, po trije pa bodo iz tozda Zaščita in iz delovne skupnosti. Med to dvajseterico niso našteti delavci - športniki. V športnih disciplinah bo sodelovalo šest kegljačev in štiri kegljačice, štirje šahi-sti, pet metalk pikada in šest igralcev malega nogometa, skupaj torej 25 športnic in športnikov. Delegacija tozda Maloprodaja bo v času bivanja v Arandželovcu obiskala še trgovsko organizacijo Kolektiv, s katero je bilo pred leti prekinjeno sodelovanje zaradi organizacijskih sprememb v vodstvu tega kolektiva. Po nedavnih razgovorih s predstavniki tega kolektiva želimo vzpostaviti ponovno sodelovanje. Srebrni znak sindikatov je ob nedavni podelitvi na Ptuju prejela tudi sodelavka našega časopisa za področje severovzhodne Slovenije, Kristina Antolič. Tovarišica Antoličeva dela na nalo-gah obveščanja na ravni delovne organizacije Mercator-Izbira Panonija Ptuj. Pridružujemo se čestitkam. Mercator v SV Sloveniji Jubilej so praznovali: Vsem jubilanton čestitamo! Športne aktivnosti v MIP Tudi letos so se na skromni zakuski zbrali tisti, ki praznujejo jubilej 10, 20 in 30-letnega dela - dela, ki je v nenehni borbi za vse večje dosežke, prizadevanju za izobljšanje delavčevega standarda, za večjo produktivnost in za boljše pogoje dela kar hitro minilo. »Letos je prelomno leto v razvoju delovne organizacije M-Univerzal Lendava,« je dejal v pozdravnem govoru direktor Nikola Gerič, »saj smo se ravno pred desetimi leti začeli hitreje razvijati, na kar kaže veliko število jubilantov, ki letos praznujejo 10. obletnico dela. Za nami so leta odrekanja in vlaganja v nove objekte, v gradnjo naše trgovske mreže, ki je segla skoraj v vsako vas v naši občini, in lahko smo ponosni na to. Še naprej si moramo prizadevati za pospeševanje in razvoj trgovine in za boljše delo, saj bomo s tem tudi sebi zagotovili boljše pogoje!« Tovariš Gerič je vsem jubilantom tudi čestital. Kristina Antolič Kegljači gostovali v Zagorju 30 let - Jožef Adorjan, Helena Farkaš, Agi Lugarič, Marija Novak; 20 let - Alojz Bobovec, Kristina Grahovec, Vilijem Hepe, Rozalija Horvat, Marija Kelenc, Štefan Kepe, Franc Tivadar, Irena Tivadar; 10 let - Julijana Bači, Olga Bači, Ana Balažič, Marija Bernad, Ana Feher, Katarina Gašparič, Stanislav Graj, Dušanka Hrženjak, Cvetka Jaklin, Marija Kustec, Rozalija Pamič, Marija Plej, Franc Pucko, Štefan Rit-lop, Alojz Slavic, Marjeta Slana, Ladislav Somi, Rozina Sobočan, Helena Soke, Magdalena Tot, Rozalija Tot, Katarina Varga, Ludvik Vegi, Štefan Zver ml. jejo v kegljanju 4 ekipe, med tudi ekipa MIP, ki je tokrat osvoJ’ j-t mesto. Najboljši posameznik, kil® (F jel tudi pokal, je bil delavec na* lovne organizacije, Ivan Čeh. 1 r ' ii ii E Za dobro poslovno sodelovanje j f) potrebna tudi dobra sprostitev, pred ^ sem na športnem področju, so ugotn S| vili kegljači trgovske delovne org3/1. 6i zacije iz Krapine. Zato je prišla P°“^. v da za sodelovanje na športnem P? jj, dročju med to delovno organizacijo L M-Izbiro Panonijo. Tako so kegljaj ^ sklenili, naj se tradicija, ki je bila PrA leti že močno razvita, a kasneje PreK -1 njena, ponovno oživi. e, Prejšnji mesec so se želje obeh o rr sničile. Na tekmovanju, ki je bilo ^ ty kegljišču Zabuka v Hrvatskem Zag , ju, so se kegljači odrezali takole: rn ška ekipa MIP je podrla 2220 kegb ^ p] moška ekipa Strahinjičica Pa ".-ja Ig kegljev; ženska ekipa MIP je P°.:ca d; 678 kegljev, ženska ekipa Strahih! . v; p pa 539 kegljev. Najboljši posamezo* ^ ^ moški ekipi je bil Anton Kramp® ^ M-Izbire Panonije. ^e- ^ Ob vsakoletnem tradicionalnem ^ Čanju ob Dnevu železničarjev SoAjJjj) j. 4.000 kilometrov od doma Matjaž Marinček Celovita ponudba pod žgočim soncem V želji za povečanjem izvoza, ki je za čas in položaj, v katerem smo, zelo pomemben, je Mercator, preko ?voje delovne organizacije M-Mednarodna trgovina, iskal dodatne vire in možnosti. Ob tem se je odločil za ftovo izvozno dejavnost: spremljanje naše gradbene °Perative v deželah, v katerih ta že uspešno dela in kjer ima tudi dobre obete za naprej. Zaenkrat je Meritor tovrsten izvoz usmeril v Irak. Za podrobnosti o tem izvozu ®ern poprosil Aleksandra Gmjaka, clana kolegijskega poslovodnega °rgana projekta Irak v Mercator-^ednarodni trgovini, kjer sicer °pravlja dela in naloge pomočnika Slavnega direktorja delovne orga-^'Zacije. Rigava je bila pobuda za Mercatorjev izvoz v Irak? . Gradbena delovna organizacija Slovenija ceste — Tehnika (SCT), ^1 ima poleg sozda IMP v Iraku n&jveč svojih delavcev, je iskala j^ganizacijo, ki bi prevzela skrb za Jmižbeni standard delavcev v Ira-{hi. Mercator je v začetku lanskega ‘®ta izdelal ponudbo, v mesecu ju-pa sta z SCT podpisala pogod-za gradbišče, na katerem bo v Ranici delalo okrog 4.500 delavcev v Iraku ima SCT okrog 8.000 de-*avcev). ■ V mesecu septembru in oktobru e Mercator pričel z osmimi delav-* izpolnjevati svoje pogodbene bveznosti in to z družbeno presno za takratnih 700 gradbin-ey, z večanjem števila gradbenih 1 | lavcev pa se je seveda večala Ucli Mercatorjeva ekipa. lahko, čeprav gre za ^dbišče oziroma objekt “sebnega pomena, vsaj i 'bližno določite njegovo „ Oddaljeno je približno 85 km ju-rir)v^h0dno od Bagdada in 12 km S lili k:,Uvaire. najbližjega kraja. Leži sotočja Evfrata in Tigrisa, v .. sčavi, in ker je, kot ste že rekli, rl^bišče posebnega pomena, ga aVci brez posebnega dovoljenja je tSmei° zapuščati. Prav zato jim . freba v sklopu samega gradbi- ijr| Juditi kar največje možno Vt,.?'3!® in čim več razvedrila - se-okviru tamkajšnjih možno- celo helavcu, ki dela po 10, 12 ali 'lob Ve-^ ur na ^an’ ie l;rel:)a Polog {j0 Fe in močne kalorične hrane jicj ^diti še tudi vse tisto, kar bo ^moglo k boljšemu psihične- počutju. V prostem času mora iti . ■/ delavec možnost pasivnega t>sir. livnega počitka - torej tudi b* *ne in fizične rekreacije, za- ’ sprostitve... UjjrriSa skrb je tudi, da so tamkajš-0eOr^®radbincem vedno na voljo ojene količine brezalkohol-SegjJj kk- Poletne temperature do-60=CJ° In včasih celo presegajo v Senci (!), zato mora delavec > litrovrn ."šihtu« popiti 12 do 15 • (Oavn^^lHo^lne vode in sokov brez'1^no vodo domačini sicer ?hioItlezav Pijejo, našim organi-l?a Povzroča neprijetne te-z r l3' lakko imeli proble- r'jtm 'driranostjo (pomanjka- asu potrebne tekočine). ^inern Primeru gre za brez-?Vcl lahv a<^0’ seveda pa si jo de-Kaialni ._T° v Prostem času, v pro-razriV klubu. tudi kupijo. It Pilar Zl3ovrstnih brezalkohol-?k°lnn • na v°lio tudi »brezal- u;. ie v ^,Jica]no pivo - siea-l;3bčinau 0l33eienih in nadziranih ba nf-' Orv^rrugih alkoholnih pi- le 'n običajno pivo - sled- ProHa^aiam.°> Premišljujemo i klub omejenih količin briz- Kakšno je razmerje med Mercatorjem in SCT? Mercator je kooperant oziroma podizvajalec delovne organizacije SCT. Podpisal je pogodbo, po kateri je dolžan skrbeti za prehrano delavcev in za njihovo nastanitev (čiščenje skupnih prostorov, tedensko menjanje in pranje posteljnine) in to po določeni ceni. Vsa ostala dela sodijo pod dodatne dejavnosti, za katere morajo delavci plačati: brivsko česalni salon, pralnica za pranje osebnega perila (ženske, ki jih je na gradbišču okrog 100 - čistilke, kuharice, pomožne delavke in pisarniške moči - si v prostem času še kaj operejo, moški pa le redko, zato jim je tovrstna pralnica še kako dobrodošla), klub in prodajalna. Za dejavnosti v teh objektih ima Mercator posebej odobrene cene. Kakšna je obveščenost delavcev v Iraku? Zelo slaba. Časopisi in revije prihajajo s 14-dnevno zamudo, jugoslovanskih postaj po radiu ni moč ujeti (z redkimi izjemami ponoči, na zelo močnih aparatih). Na celem gradbišču ni niti enega telefona ali teleksa in edina zveza z Bagdadom in s svetom sta avto in kurir, v Bagdadu pa teleks - kadar zveza ni pretrgana! Edina dobra zveza so pravzaprav ljudje, ki so v Iraku poslovno in ki prinesjo s seboj kakšno pošto oziroma vsaj ustne informacije o dogajanjih v domovini. Zaradi vsega tega premišljujemo o ustanovitvi informativne službe, ki bi, preko teleksa v Bagdadu ter ob Tanjugovem sodelovanju in pomoči, vsakodnevne vesti iz domovine v ciklostirani obliki razširjala po gradbišču. Vsega tega Mercator sicer ne bi počel zastonj (saj tudi Tanjug ne bi bil zastonj!), vsekakor pa bi to ljudem veliko pomenilo. Razumljivo je, da nihče ne prevaja novic iz arabskih časopisov, manj pa je razumljivo, zakaj nihče ne spremlja in prevaja kakšnih angleških ali nemških poročil? Kljub vsej informacijski zaprtosti ljudje za novice po svetu kaj hitro zvedo, lačni pa so novic iz domovine! Podatke o delu 9. kongresa ZKS so na primer dobili šele po dveh tednih, da je tovariš Marinc novi predsednik CK ZKS so izvedeli šele od ljudi, ki so pripotovali iz domovine... Ne gre torej za popolno neobveščenost, temveč za trajno štirinajstdnevno zakasnitev domačih novic. Irak je v vojni z Iranom. V kolikšni meri delavci na gradbišču to čutijo? Kako je poskrbljeno za njihovo varnost? Niti na gradbišču niti v Bagdadu vojne sploh ni moč čutiti (v Bagdadu morda le ponoči, ko je vse zatemnjeno). Moram pa povedati, da so se naši delavci zelo hitro »aklimatizirali« v tej smeri, da kadar govorijo o Iraku in o položaju na bojišču, govorijo o »naših vojakih« in so seveda vsi na strani Iraka. »Naši so jih pa danes dobro zmikastili...« rečejo. Želja vseh delavcev je, da bi se vojna čim prej končala; vsi namreč zastopajo stališče naših uradnih krogov, da je vsaka vojna ne- smiselna, da je treba vsak spor reševati za pogajalsko mizo in da so vse žrtve povsem odveč. Vsi nestrpno pričakujejo septembrsko konferenco neuvrščenih, na katero se štirimilijonski Bagdad pospešeno pripravlja. Celo mesto je eno samo gradbišče -urejajo središče mesta, ki bo večje, lepše in impozantnejše kot doslej, gradijo nadvoze in podvoze... Bagdad je pravi Babilon gradbincev: poleg številnih Jugoslovanov tam gradijo tudi Japonci, Korejci, Indijci, Pakistanci, Brazilci, vzhodni Nemci, Poljaki, Čehi, Sovjeti, Francozi, Italijani in še mnogi drugi. Aleksander Grajak, pomočnik glavnega direktorja Mercator-Mednarodne trgovine, član kolegijskega poslovodnega organa projekta Irak. Foto Matjaž Marinček Vrniva se k objektom, v katerih Mercator v Iraku opravlja svojo dejavnost. Celotna tamkajšnja investicija bo veljala 540 milijonov dolarjev. V sklopu vseh bodočih objektov je investitor naročil tudi veliko jedilnico oziroma restavracijo, prodajalno in vse ostalo, kar sedaj Mercator uporablja za preskrbo delavcev. Preden bosta SCT in Mercator gradbišče poleti 1984. leta zapustila, bosta morala te uporabljane objekte obnoviti in pustiti v takšnem stanju, da bodo takoj primerni za prevzem. Za naše delavce, ki jih je trenutno okrog 2.000, peščico iraških nadzornih delavcev (50 do 60) in nekaj nekvalificiranih delavcev iz Pakistana skrbi 9 Mercatorjevih kvalificiranih kuharjev (v treh izmenah, vsaka za svoj obrok), 14 polkvalificiranih kuharjev, 10 pomožnih delavcev v kuhinji, 2 mesarja, pek, slaščičar (skupaj 3) delavcev, katerih izključna naloga je zagotovitev dobre in izdatne hrane), pa 5 servirjev oziroma natakarjev, 12 čistilk, 5 skladiščnih delavcev, 6 delavcev v pralnici in likalnici, štirje prodajalci, frizer ter ekonomi, šoferji, referenti za nastanitev in administrativna moč z vodjo celotnega družbenega standarda na čelu. Kolikšna je zmogljivost restavracije? Restavracija, ki je samopostrežnega tipa, lahko naenkrat sprejme 800 delavcev, ki tako zdaj jedo v treh izmenah. To je urejeno tako, da ob določenem času pridejo ponje z avtobusi (gradbišče meri 25 km v premer) in za obrok izgubijo zelo malo časa. Kako pa posluje prodajalna? Tudi ta posluje v prostoru oziroma v objektu, ki bo po prevzemu s strani investitorja prav tako služil za prodajalno. Morala bi biti samopostrežna, vendar bi morali potem zaposliti še dodatne delavce, ki bi nadzirali nedisciplinirane kupce, za kar pa ne bi bilo več ekonomske računice, zato smo raje organizirali prodajalno klasičnega tipa, v kateri strežejo trije prodajalci in ena prodajalka. Moram reči, da je prodajalna zelo lepo urejena in da je trenutno ena najlepših v Iraku. V njej prodajamo hrano, tehnično blago, osebno perilo, kozmetiko in podobno - tako je, kot bi prišli v kakšno pred kratkim zgrajeno blagovnico v Sloveniji, le da ne nabirate sami. S katero valuto je moč kupovati - z jugoslovanskimi dinarji, iraškimi dinarji ali ameriškimi dolarji, v katerih prejemajo delavci osebni dohodek? V iraških dinarjih, ki so v Iraku edino zakonito plačilno sredstvo. V teh dinarjih dobijo delavci plačan tudi terenski dodatek. Kdaj pa je prodajalna odprta? Predvsem v času, ko so delavci prosti (tudi zvečer) in ves petek, ko je edini dela prost dan v tednu. Defovni teden je tam namreč precej težji kot v domovini: ima šest delovnih dni po deset ur in torej ne govorimo o 42, temveč o 60-urnem delovnem tednu, kar seveda prav tako velja za Mercatorjeve delavce, ki pa se morajo ravnati po prostem času gradbenikov. Kje stanuje vsa ta množica delavcev? Prvi objekti so bili kontejnerji iz Kuvajta in iz domače delovne organizacije Avtoradgona, kasneje pa je škofjeloška delovna organizacija Jelovica dobavila 110 posebej prirejenih stanovanjskih montažnih objektov, ki so jih zmontirali delavci sozda IMP. 69 objektov je tipiziranih, s štirimi vhodi, vsak vhod ima tri spalnice, vsaka spalnica pa tri postelje; vsak vhod ima tudi skupno kopalnico s toplo vodo, stranišče in kuhinjo (torej za devet delavcev). Ostali objekti so bolj luksuzni, nekateri tudi z garsonjerami. V teh stodesetih objektih je prostora za 2.760 delavcev. Poudariti je treba, da je stanovanjski standard na razmeroma zelo visoki ravni, celo za razmere, v kakršnih gradbeni delavci stanujejo v Jugoslaviji. Kakšna je oskrba z vodo, glede na to, da gradbišče leži v puščavi? Voda priteka po kanalih iz reke Tigris, preko filtrimih naprav do uporabnikov, ki jo lahko pijejo, kuhajo... Pijejo? Zdravniki jo sicer odsvetujejo, Arabci pa trdijo, da jo lahko mirne duše pijete. O razliki med odpornostjo njihovih in naših organizmov seveda ne bi kazalo izgubljati besed. Je res povsod sam pesek? Bil bi, če ne bi delavci Mercatorja in SCT srbeli tudi za okolico stanovanjskih objektov, kjer zasa-jajo palme in eksotične rastline, v bližini restavracije in prodajalne, na majhni vzpetini, narejeni iz skal, pa so člani tam ustanovljenega planinskega društva (!) postavili miniaturen Aljažev stolp, ki daje vtis domačnosti in nekaterim izvablja vzdihe domotožja. Opišite prosim delovni dan na gradbišču. Delovnik je v različnih letnih časih različen. V zimskih mesecih gradbinci delajo od svitanja do teme. Takrat se temperatura ponoči spusti tudi do ničle, podnevi pa se giblje med 15 in 20 stopinjami Celzija. Sneg v tem predelu nikoli ne pade; pozimi dežuje in blato, ki takrat nastane, ker zemlja ne požira vode, je skoraj neprehodno. Ko gradbišče v začetku ni bilo urejeno, ga je prvi dež za tri dni popolnoma paraliziral, saj ni bilo stroja, ki bi se mogel izvleči iz blata. Poleti začnejo delati zelo zgodaj zjutraj, da izkoristijo jutranji »hlad« (ta utegne meriti tudi 30° C!); v največji vročini, med enajsto in petnajsto uro, delo prekinejo, potem pa spet nadaljujejo. Takšen je seveda delovnik gradbenih delavcev, Mercatorjevi delavci pa se morajo temu prilagajati: delavci v kuhinji morajo na primer vstati nekaj ur pred gradbinci, še sredi noči, da jim lahko pripravijo zajtrk, na voljo jim morajo biti v največji vročini, ko so gradbinci prosti in podobno. Kako delavci preživljajo prosti čas? Tisti, ki ne počivajo, imajo na voljo klubske prostore, kjer lahko kaj popijejo, berejo literaturo, ki je na voljo, gledajo televizijo - iraški program (nekateri že razmeroma dobro razumejo tamkajšnjo govorico) ali program z video kaset, ki pridejo iz domovine; igrajo lahko tudi namizni tenis in šah, zunaj klubskih prostorov pa so urejena tudi igrišča za športe z žogo. Ob petkih (naših nedeljah) se delavci lahko z avtobusi podajo na izlete v Bagdad in okoliške kraje, v odkrivanje kulturnozgodovinskih in drugih znamenitosti te dežele. Ker so prodajalne v Bagdadu tudi ob petkih odprte, lahko tam kupujejo spominke in vse tisto, česar v Mercatorjevi prodajalni na gradbišču ne morejo dobiti. Tudi za vse to skrbi Mercator. Več kot pol leta Mercatorjevega dela v Iraku je mimo. Ali že lahko spregovorite o kakšnih finančnih uspehih? Polletna bilanca ni bila narejena, ker smo bili lani v Iraku prisotni le tri mesece; za to obdobje je bil narejen izračun, ki je pokazal pozitivne rezultate. Naj poudarim, da nismo pričakovali in ne pričakujemo kakšnih izrednih dobičkov, temveč je naš osnovni cilj izvažati čim več blaga in ta cilj vsekakor dosegamo. Za leto 1982 načrtujemo za 6 milijonov dolarjev izvoza v Irak in ta številka bo realizirana, verjetno pa celo za 20 odstotkov prekoračena. Mercator je zainteresiran, da svojo dejavnost s tega gradbišča razširi še na druga, podobna. Investiramo v skladiščne prostore klasičnega tipa in tiste z zmrzovalni-mi komorami (za meso in ostale pokvarljive izdelke) v Bagdadu in prav te dni bi morali, če je šlo vse po sreči, pričeti ti objekti, ki bodo delo SCT in IMP, služiti svojemu namenu. Mercator je svojo prisotnost v Iraku izkoristil tudi za to, da je tam odprl svoje zastopstvo, ki si bo prizadevalo za čim večji izvoz, ne le hrane, temveč tudi izdelkov iz prodajnih programov tozdov Steklo in Contal, neposredno iraškim kupcem. Prva prodaja keramičnih izdelkov je bila že realizirana in upam, da bomo to dvojno smer izvoza - izvoz hrane za gradbišča in skrb za družbeni standard ter izvoz na iraško tržišče - uspešno nadaljevali! Mercator v tujini Priznanja za strokovno delo in kakovost Poslovanje maloprodaje v Krškem Jože Černoša — M-Agrokombinat Krško Anica Koprivnik - M-Preskrba Krško Najvišje ocene za krški cviček Dohodek se znižuje duktivnost ter ustrezna organiziranost dela so omogočili, da smo V preteklem letu dosegli planirane osebne dohodke toda tudi ti ne dosegajo povprečja trgovine na drobno v SR Sloveniji. Samo kakovost bo rešila posavsko vinogradništvo in vinarstvo. Tega se dobro zavedajo tudi v tozdu Vinogradništvo-kleti krškega M-Agrokombinata. Dokaz za to so visoke, točneje rečeno, najvišje ocene za cviček letnik 1981, ki jih je dobil na tradicionalnih marčevskih prireditvah, Prazniku posavskih vin na Čatežu in Tednu dolenjskega cvička v Novem mestu. To je hkrati tudi primerna prilika za razgovor z direktorjem tozda, dipl. ing. agr. Darkom Marjetičem. Poslovanje trgovinskih OZD, ki se je v letu 1981 odvijalo ob nenehnem upadanju marž, občasnem pomanjkanju nekaterih vrst blaga, visokem naraščanju cen ter zmanjševanju realne kupne moči prebivalstva, je bilo zelo težavno. Obveznosti, ki izvirajo iz nove investicije Nakupovalni center Krško, pa so za našo delovno organizacijo predstavljale še dodatno obremenitev. Černoša: Na obeh prireditvah ste za razstavljena vina dobili diplome, ki jih strokovne ocenjevalne komisije podeljujejo le najboljšim vinom. So bili vzorci iz povprečja? Marjetič: Da, iz povprečja. Kakovost je rezultat strokovnega dela v kleti od predelave do šolanja vina. Černoša; Kdo dela z vini in kje dobite grozdje? Marjetič: Tozd Vinogradništvo-kleti je nastal leta 1977 kot tehnološka celota za pridelavo grozdja v lastnih vinogradih, za predelavo grozdja, šolanje in stekleničenje vina in za promet z vinom. Z vsakoletnim večanjem zmogljivosti smo dobili sodobno klet za 350 vagonov (3.500.000 1) vina, kjer poleg svojega grozdja predelamo še grozdje združenih kmetov in iz prostega odkupa. Vsako leto prodamo večinoma na slovenskem trgu 250 vagonov vina, od tega največ cvička (80%), nekaj kakovostnih vin z geografskim poreklom (Sremičan rdeči in beli) in še nekaj vin brez geografskega porekla (Brentar). Na trg dajemo vina v steklenicah, ki jih napolnimo v sodobni polnilnici z zmogljivostjo 2100 litrov na uro. V našem tozdu je zaposlenih 70 delavcev, trije imamo visokošolsko izobrazbo, dva sta končala višjo šolo, pet srednjo šolo, ostali so usposobljeni za dela in naloge, ki jih opravljajo. Skupaj ustvarimo letno 90 milijonov din prihodka. Černoša: Promet z vinom je zahtevno delo. Odvisni ste od povpraševanja, od navad potrošnikov, od množice predpisov. Kako vse to usklajujete? Marjetič: To delamo v okviru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo SR Slovenije. S samoupravnim sporazumom o prometu z vinom smo uredili odnose med proizvajalci in trgovino. Žal se temu sporazumu nočejo pridružiti gostinci. Černoša: Vinogradništvo je na našem območju doživelo s sanacijskim programom iz leta 1968 pravi razcvet. Kako bo naprej? Marjetič: Vzporedno smo razvijali vinogradništvo in kletarstvo. Naprej bo precej težje, ker vinogradništvo in vinarstvo ne sodita več v prednostne naložbe v kmetijstvu. Ne vem, kaj bo s starejšimi vinogradi, če jih ne bomo obnavljali, verjetno jih bo zaraslo grmovje. Lastnih sredstev za obnovo in prenovo dotrajanih nasadov-nimamo niti mi niti kmetje, ki imajo v lasti več kot 90 odstotkov vinogradniških zemljišč. Černoša: Kje so težave pri tekočem, vsakodnevnem delu? Marjetič: Največja težava je neurejena oskrba z repromateria-lom in nadomestnimi deli. Večina opreme in sestavin za repromate-rial je iz uvoza. Deviz nimamo, ker tudi nismo omembe vredni izvozniki. Z gnojili ni težav, so pa s sredstvi za varstvo rastlin, za šolanje in nego vina. Marsikaj hitro rešujemo znotraj poslovne skupnosti, saj so težave vseh vinarcev in vinogradnikov v Sloveniji približno enake, zato se lahko in hitro dogovorimo za skupne in enotne akcije. Černoša: Kakšno je sodelovanje vašega tozda z drugimi v delovni organizaciji in v sozdu? Marjetič: Neposredno in veliko sodelujemo s TOK-Kmetijstvo, trgovina, storitve, saj nam združeni kmetje dobavljajo večino grozdja za našo klet. Skupaj pridelujemo tudi cepljenke in sodelujemo pri odbiri matičnih rastlin za razmnoževanje. V vseh prodajalnah prodajajo naša vina. Manj sodelujemo z drugimi temeljnimi organizacijami, saj z njimi le usklajujemo skupne programe razvoja delovne organizacije. Moti nas tudi to, da dobivamo precej podatkov o poslovanju prepozno in da se v promet z vinom premalo vključuje komercialna služba iz delovne Prepričan sem, da bomo vse to uredili z dogovarjanjem. Mislim tudi, da bi vsaka prodajalna z živili v sozdu Mercator lahko imela na policah naša vina. Kljub dogovoru, to še ni tako. Černoša: Nekateri gostinci, predvsem zasebniki, točijo odprta vina. Kako to vpliva na prodajo vaših vin? Marjetič: Zaradi visokih cen in padanja življenjske ravni se zmanjšuje tudi poraba vin, zlasti v gostinstvu. Gostinci se zato odločajo za raznovrstno ponudbo, seveda v skladu s predpisi o prometu z vini. Prav zaradi teh možnosti, ki jih nekateri izkoriščajo nepravilno, povzročajo motnje na trgu z vini. V primerjavi z letom 1980 je DO Mercator-Preskrba Krško ustvarila 50 odstotkov več prometa. Od tega je bila v našem novem objektu Nakupovalni center ustvarjena nekaj več kot tretjina celotnega prometa, na prodajalne v samem mestu Krško pa odpade okoli 78 odstotkov celotnega prometa DO. Dohodek na zaposlenega je znašal 320.031, kar je več, kot znaša povprečje te dejavnosti v SR Sloveniji v letu 1981. Glede na vložena sredstva pa kazalci niso najbolj ugodni, ker v prvih letih nova naložba ne more dajati ustreznih poslovnih rezultatov. Razumljivo je, da ne more sama pokrivati vseh obveznosti, ki izvirajo iz naložbe. Dohodek smo realizirali le v višini 89 odstotkov planiranega, toda pri tem je potrebno poudariti, da je izpad planiranega dohodka posledica razlike v ceni - zamrznjeni deleži za kritje stroškov trgovine. Tako je bila dosežena razlika v ceni v letu 1980 16,6 odstotka, v letu 1981 pa le 15,5 odstotka, kar nam znižuje dohodek za več kot 7 milijonov din. Poleg tega pa so kondicije dobaviteljev povsem odpadle. V primerjavi z letom 1980 je v DO združevalo delo le 14 odstotkov več delavcev, izračunanih iz V občini Logatec zagotovljena sredstva za intervencije v kmetijstvu Janez Fric — M-KZ Logatec Z več denarja do več hrane Zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti Skupščine občine Logatec sta na seji 31. 3. 1982 sprejela odlok o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-85 na območju občine Logatec. Na isti seji je bil sprejet tudi odlok o ustanovitvi samostojnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec. S prvim odlokom je opredeljeno zbiranje sredstev po stopnji 0,4% od osebnega dohodka ter naloge, za katere bodo namenjena sredstva. Gre za pospeševanje živinoreje na domači krmi, za zagotavljanje družbene organizirane poljedeljske proizvodnje, za delovanje kmetijske pospeševalne službe, za nadomestila dela obresti pri kreditih iz sredstev hranil-no-kreditne službe in za pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih. Na podlagi sprejete stopnje se bo od aprila do konca leta 1982 zbralo cca 2.500.000,00 din. Drugi odlok ureja statusni položaj sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec. Ob sprejemanju prej navedenih odlokov je prav, da pogledamo dosedanje delovanje sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec. Sklad za pospeševanje kmetijstva je bil ustanovljen z odlokom občinske skupščine Logatec 9. julija 1970 leta. Sredstva za delovanje sklada so se zagotavljala iz občinskega proračuna in na podlagi pogodb in sporazumov z organizacijami združenega dela kmetijstva in gozdarstva. V sklad se je zbralo malo sredstev, zato največkrat niso bili realizirani že tako skromni programi. V obdobju 1970-1975 se je v sklad zbralo 714.338 din. Sredstva sklada so bila namenjena v glavnem za kritje nadomestila dela obresti za najete kmečke kredite, za sofinanciranje veterinarske službe, sofinanciranje tehnične dokumentacije za gradnjo in preureditev gospodarskih poslopij -hlevov, za regres za nakup plemenske živine in še za nekatere druge naloge. Zanimivo je, da so bila sredstva namenjena tudi za demonstracijske poskuse gnojenja z mineralnimi gnojili. Iz tega vidimo, da uporaba mineralnih gnojil takrat še ni bila splošno razširjena, oziroma, kmetje so gnojili z manjšimi količinami. Kasneje, v letih 76-80 pa se je začelo z načrtnim regresiranjem mineralnih gnojil. ur. Kljub temu, da Nakupovalni center zahteva vsled celodnevnega delovnega časa število zaposlenih za dvoizmensko delo, smo s Veliko pozornost smo in še vedno posvečamo zalogam. Trud za kar najboljšo ter obširno izbiro se nam je obrestoval, saj v naše nakupovalne objekte, predvsem Nakupovalni center ter Blagovnico, prihajajo kupci od Zidanega mosta do Zagreba, kar dokazuje, da je bila gradnja takšnega objekta, kot je Nakupovalni center, nujno potrebna, in to ne samo za naše območje, ampak tudi za širšo okolico. To nam potrjujejo tudi rezultati prvega trimesečja letošnjega leta, saj znaša index prometa 155 glede na isto obdobje leta 1981' Tudi oskrba z nekaterimi proizvodi, ki jih je primanjkovalo, v letu 1981 je bila zadovoljiva, čeprav nakupovalne mrzlice za nekatero Foto Jože Rozma* skrajno zmotno prerazporeditvijo delavcev in učencev uspeli v letu 1981 poslovati s planiranim številom delavcev in doseči zadovoljiv promet na zaposlenega. Prizadevanje vseh zaposlenih za dosego kar največjega prometa, večja pre- blago (kava, pralni prašek) tud* nam ni uspelo preprečiti. Izkušnje in uspehi dosedanjega poslovanja, predvsem glede Nakupovalnega centra, so nam vodilo za iskanje novih rešitev za doseganje poslovnih uspehov. Mercator na Notranjskem sko zbiranje in zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje sklada. Na podlagi Družbenega dogovora o osnovah družbenega plana občine Logatec za obdobje 1976-1980 so delavci TOZD in enovith organizacij sprejeli samoupravni sporazum o samoupravnem planu razvoja kmetijstva in združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Sporazum je bil sprejet za petletno obdobje. S tem pa je bil zagotovljen reden dotok sredstev. Program sklada se je zato razširil. Dogovor o zavarovanju goveje ži' vine v občini Logatec. S tem dog0" vorom se rejcem zagotavlja boljš0 zdravstveno zaščito goveje živili ter tako zavaruje tudi rizik pr0.1' zvodnje. Sklad za pospeševan)6 kmetijstva zagotavlja 30% zavar°' valne premije za govejo živino čla' nov zadruge. V zavarovanje so za' jete krave in plemenske telice. Z občasnim regresiranjem m°f Potrebe po hitrejšem razvoju kmetijstva so narekovale sistem- Deset let sklada - dosežki in ocena V tem sestavku ne bom našteval, koliko kg mineralnih gnojil je bilo regresiranih, koliko hlevov, oziroma stojišč smo zgradili itd. Težko je tudi podati točno oceno, v kolikšni meri so sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva vplivala na razvoj kmetijstva v občini Logatec. Pa vendar lahko damo splošno oceno o rezultatih delovanja sklada v minulih 10 letih in vplivu na razvoj kmetijstva. Ugotavljamo, da je bilo za regresiranje mineralnih gnojil namenjeno največ sredstev. Iz tega lahko sklepamo, da se je uporaba mineralnih gnojil močno povečala. Regresiranje nakupa priznanih semen žit omogoča kmetom, da kupujejo visokorodne in priznane sorte. Regresiranje umetnega osemenjevanja krav in plemenskih telic je omogočilo, da se je umetno osemenjevanje uveljavilo na celotnem področju občine. S tem se je izboljšala tudi kvaliteta osnovne črede govedi. Pomembno vlogo je odigral sklad pri pospeševanju pašno-košnega sistema izkoriščanja travne ruše. Na področju občine se je veliko kmetij usmerilo v ta sistem paše. Za preusmeritev kmetije je kmet dobil prvo leto 600 kg, drugo leto 300 in tretje leto 150 kg mineralnih gnojil po ha. V začetku letošnjega leta je bil v okviru občine Logatec podpisan nih krmil smo preprečili klan)6 t osnovne črede in predčasne zak°' le pitancev v letih, ko je bil prid6' . lek osnovne krme zaradi neu|&' dnih vremenskih razmer manjši-^ sredstvi sklada smo izvajali ® druge potrebne akcije. Ob sprejemanju odloka o uved" bi posebnega občinskega davka Za intervencije v proizvodnji hran0 obdobju 1982-1985 na obm°dP občine Logatec so delegati predi3' gaji, da se s sprejemom tega odl°' ka preneha zbirati sredstva 11 podlagi SS o temeljih plana skl^ da za pospeševanje kmetijstva občini Logatec, ki je bil sprejet 2 obdobje 1981-1985. Sklad za intervencije v km°di stvu in porabi hrane v občini h0 gatec mora sprejeti program d° za letošnje leto. Program se d stveno ne bo razlikoval od se(:fl, njih že sprejetih programov skl da za pospeševanje kmetijst^. Sredstva se bodo zagotavlja! upravičencem le pod pogojem, ^ se s pogodbo zavežejo zagotavlja dogovorjene količine hrane OZU področja kmetijstva. S sprejetim odlokom o uve<^a posebnega občinskega davka ^ v intervencije v proizvodnji hrarlt0. -■ občini Logatec in odlokom $ novitvi samoupravnega sklada^. intervencije v kmetijstvu in V°^0-bi hrane v občini Logatec s° tovljena sredstva za nadaljn)1«^ zvoj in pospeševanje kmebPjir ter omogočeno samoupravo0.^ , vanje delavcev, ki združuj6)^ sredstva, na politiko razpok k in porabe sredstev. Grmadine trgovine od Gornjega grada do Luč Jože Rozman Prav nič odrinjeni Vedno me je zanimalo, kaj imajo tam v Zgornji Savinjski dolini, ko so v tozdu Grmada naštevali svoje poslovalnice. Dejali so, da jih imajo v občinah Šiška in Bežigrad v Ljubljani ter v občinah Domžale in Mozirje, pri zadnjih pa so vedno nekako s ponosom dostavili: »Pojdite jih pogledat, splača se. Lepo je tam«. In sem se odpravil, tja v savinj- Gornji grad, čez Črnivec od Ljub-ski kot. Blizu je, bližje kot si mor- Ijane ni več kot 40 kilometrov, je Andrejka Žerovnik, vodja pisarne, tu ie od leta 1956 naprej, s sodelavkama Jožico mislimo, takoj za hribi, ki se bil prva postaja. Star srednjeveški K CJIV« £jcruvilllv, VIHJ e*nik in Ivanko Tratnik. nam črtajo na severnem obzorju. trg, ki se je že leta 1140 ponašal z ' *eta 1964tu samopostrežna trgovina, le da je bila takrat za polovico manjša, kot je ležišči, kuhinjo in sanitarijami. Kdor si želi miru, sprehodov ali celo planinarjenja, temu vj1®5- Zgoraj so pisarne, točneje rečeno ena sama, ki bi ji lahko rekli upravno središče za so vrata tu odprta, saj sobe niso vedno zasedene, j ^ Grmadine trgovine v okolici. Pa ne samo to, nad trgovino so še tri turistične sobe z 12 ^Seik”Vnico Liubno so odprli 9. decembra 1967. V njej je samopostrežnica, bife in prevelika, pa je danes že premajhna, saj bi lahko prodajali več tehničnega blaga, če bi ga N st*' *a pohištvo, konfekcijo, belo tehniko in metrsko blago. Lani so prodali za pet in kje imeli, je povedal poslovodja ALBIN ZAMERNIK. V Blagovnici imajo še mesnico, ki je m- “‘•bard blaga ali za 40% več kot leto poprej, letos aprila pa na primer za 650 edina v kraju, kupce pa skušajo pritegniti še z a Icijskimi prodajami pohištva, “ilijonov. Če je bila ob otvoritvi in še nekaj let potem Blagovnica za tak kraj benediktinskim samostanom, kjer je bil od leta 1493 naprej sedež ljubljanske škofije in ki mu danes daje pečat mogočna baročna cerkev s slikami Fantonija, Layerja, Kremser-Schmidta in Kiinla, potem naprej proti Ljubnem in Lučam, ki so pod Raduho skoraj na pragu Logarske doline. Pa dovolj potopisnega razglabljanja, vrnimo se v Gornji grad, kjer je osrednja pisarna za vse Grmadine poslovalnice na tem koncu. »Kako se počutite tako vstran od središča vaše organizacije,« je bilo prvo vprašanje za Andrejko Žerovnik, vodjo pisarne. »Predvsem, ne počutimo se odrinjeni ali pozabljeni, prepuščeni sami sebi. Kljub tem kilometrom, ki nas ločijo od Ljubljane, se vseskozi čutimo kot Grmadini. Pri vseh težavah nam pomagajo, kolikor morejo. večkrat pridejo vodilni delavci k nam, redno pa s periodičnim obračunom, ki ga skupaj pregledamo. Tudi sindikat dela tako, da smo vedno vsi skupaj, tako na počitnicah, športnih prireditvah, pri obdaritvi otrok in upokojencev, skratka, kar pohvaliti jih moramo.« O drugih organizacijah iz sozda, zlasti o ljubljanskem Grosistu, pa niso povedai nič kaj pohvalnega. Morda je to tudi vzrok, da se ne čutijo Mercatorjevi, kot so sami rekli, saj imajo prav zaradi slabega sodelovanja z ljubljanskim veletrgovcem več poslovnih stikov z zunanjimi dobavitelji. Pa ne, da bi tako sami želeli, vendar blago morajo imeti, in če ga ni v Ljubljani, ga naročijo drugje, povedo. Imajo občutek, da pri Grosistu želijo, da bi takrat, ko je blaga dovolj, vse nabavljali pri njih, ko pa nekaste-rih izdelkov primanjkuje, jim v Grosistu obračajo hrbet. Pred petimi leti in nazaj so tudi sadje in zelenjavo nabavljali pri M-Sadju zelenjavi, vendar se to potem ni več splačalo zaradi dragega prevoza in dražjega blaga, ki pa je bilo zato boljše od drugih. In če bi lahko komercialna služba sozda uredila, da bi Lesnina dala več kreditov za nakup pohištva, bi bili še bolj zadovoljni. Nobena trgovina na tem koncu ni nedonosna, res pa je, da jim iz Ljubljane očitajo, da včasih prepočasi obračajo zaloge, saj je treba danes kar najbolj skrbno gospodariti. V teh primerih pa se pokaže solidarnost, saj na primer v ljubljanskih Grmadinih trgovinah zaloge hitreje obračajo, v teh savinjskih trgovinah, če jim lahko tako rečemo, pa prodajajo manj živil in več drugega blaga, pri katerem so višje marže. In tako se vse nekako pokrije in izenači, kot v složni družini, pa je potem za vse dovolj ali ravno prav. Sne>strežnic, se tur*: ?a v Lučah s posebnim oddelkom za tekstil proda mesečno za okoli 170 starih milijonov blaga. Tako kot tista v %. 1 Obrane ,la p0.naša z vabljivo tipsko arhitekturo, ki je skladna z okolico, še prav posebej tu v Lučah, ki niso bile brez razloga °*0: a naj*ePš* turistični kraj v Sloveniji. - Tozd Grmada (DO M-Rožnik) ima v občini Mozirje 11 poslovnih enot. To so samopostrežnice v Gornjem gradu (150 m2), Lučah (320 m2) in Ljubnem. Slednja je v sklopu Blagovnice (1450 m2), v kateri je še bife. V Ljubnem imajo še Železnino (120 m2), v Gornjem gradu trgovino Tekstil (80 m2), naštevanje končajmo s tremi klasičnimi trgovinami, ki so v Okonini, Šmartnu ob Dreti in Konjskem vrhu (tu še bife), vsaka s površino okoli 70 m2. - 39 delavcev, večinoma žensk, je zaposlenih v teh trgovinah, imajo še dva učenca, za nove, ki naj bi se usmerjeno izobraževali, pa nimajo mentorja, kot to določajo predpisi. Razen enega imajo vsi delavci ustrezno izobrazbo. - Predhodniki teh zgornjesavinjskih trgovin so trgovska podjetja Jelka iz Gornjega grada, Raduha iz Ljubnega in Arte iz Luč, ki so se leta 1963 najprej združila, potem pa pridružila Mercatorju kot samostojna poslovna enota. Leta 1972 so postali sestavni del Detaila, predhodnika današnjega Rožnika, od začetka leta 1977 pa so sestavni del tozda Grmada. Letošnja pomlad je prišla malce bolj plaho, a dnevi le postajajo vse toplejši in to je tudi prav. Še malo, pa nas bodo na svoje obale, že privabile reke, pa tudi morje. Medtem, ko se bomo prijetno sončili, pa nas bo ali ne, pestila tudi žeja. Prilegel se bo požirek nečesa hladnega, osvežujočega, s prijetnim okusom... V Radencih ne natakajo v steklenice le mineralne vode, ki jo pijemo že celih 113 let. Pred enajstimi leti jim je kadrovski, poslovni in tehnološki razvoj omogočil pomemben in kakovosten korak naprej: uvedli so proizvodnjo nizkokalorične brezalkoholne pijače deit. Ustrezen marketinški pristop je v kontekstu celotne tržne organizacije in ugleda Radenske omogočil ne le za jugoslovanske, temveč tudi za evropske razmere nepričakovan uspeh. Radenska se je skoraj iz anonimnosti v nekaj letih uvrstila med vodilne proizvajalce brezalkoholnih pijač. Družina deit je osvojila simpatije potrošnikov in kdo ve, kolikšne količine so ga že napolnili v polnilnicah Radenske. Pomemben uspeh je deit dosegel nedavno tudi zaradi tega, ker je nizkokaloričen, dietetičen, brez sladkorja in brez konzervansov. Okusu limone, pomaranče, grapefruita in jabolka se je kasneje pridružila še kola. Vsi po vrsti so okusni, odlično odžejajo in ne redijo. To je tudi najvažnejše sporočilo vsem tistim, ki se boje odvečnih kalorij. Deit odžeja, a ne redi. Deit oranža, deit citrona, deit grape-fruit, deit jabolko in deit cola. V Radenski pa so na področju brezalkoholnih pijač na bazi mineralne vode želeli še dlje. Tako je v letu 1978 v lastnih laboratorijih nastala nova osvežilna, brazalko-holna pijača swing. Nastala je pravzaprav družina swing, ki jo je trg tudi zelo dobro sprejel. Družino swing so sprva sestav- Mercator-Mednarodna trgovina, tozd Contal poleg vse avdioakustike, o kateri smo že pisali in s katero ima velik poslovni uspeh, zastopa tudi firmo BWA, ki izdeluje platišča iz lahkih kovin. Na voljo so platišča za skoraj vse znamke avtomobilov, ki jih srečamo na naših cestah: Fiat (in seveda tudi Zastava), Alfa Romeo, BMW, Volkswagen, Opel, Ford, Mercedes, Peugeot, Renault, Citroen (le za modele Visa), Simca, Skoda in Volvo. Če si torej želite, da bi vaš jekleni konjiček, dobil športni videz, pokličite za podrobnejša pojasnila na oddelek zastopstev tozda Contal, telefon (061) 348-761 ali jih obiščite na Titovi 66 v Ljubljani. Cene se gibljejo med 44 in 66 tisoč italijanskimi lirami. Ijali trije prijetni okusi: limona, oranža, tonik, lani pa je dobila novega, četrtega člana. To je swing eksotik, v katerem so se zbrali prijetni okusi treh tropskih sadežev: manga, papaje in marakuje. Prav okus svinga eksotik je nekaj novega na našem tržišču in v letu dni se je krog ljubiteljev te brezalkoholne pijače že močno razširil. Mango, papaja in marakuja uspevajo v Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Indiji, Indoneziji, Afriki in Avstraliji. Meso teh tropskih sadežev je dobro, nadvse aromatič- no in sladko, vsebuje pa tudi celo kopico vitaminov. Poiščite si svojo osvežilno brezalkoholno pijačo. Naj bo to odslej swing eksotik. Ko že govorimo o brazalkohol-nih osvežilnih pijačah iz Radenske, torej o deitih in družini swing, naj povemo tudi to, da razlika ni le Nekaj dni pred prvim majem je tozd Dolomiti odprl prenovljeno samopostrežno prodajalno v Gerbičevi ulici. Poslovalnica, ki je še pred slabim desetletjem veljala za eno največjih in najlepših (bivša Hrana), je z leti postala preutesnjena in po opremljenosti zastarela. v okusih. Pomembna razlika je v kalorični vrednosti, saj je deit nizkokaloričen, swingi pa so normalno sladki. Brezalkoholne pijače Radenske pa so še posebej primerne za mešanje z žganimi pijačami, sadjem in mlekom. Če ste ljubitelji tako imenovanih long drinkov in koktajlov, potem si velja zapomniti nekai receptov za pripravo. Deit Chery - potrebujemo pol kozarca češnjevega soka, kroglico vanilijevega sladoleda, žličko sladkorja, nekaj kapljic limonovega soka, kocko ledu in seveda deit. Cocktail 82 - potrebujemo 0,3 dl gina, swing eksotik in kocko ledu. Posebno okusen, zaradi svoje barve pa tudi na pogled privlačen je cocktail bitter swing. Sestavina: 0,5 dl bittra, swing eksotik, kocka ledu in rezina pomaranče ali limone. Okusen, pa čisto preprosto pripravljen napitek je lahko tudi tale: zmešajte polovico kozarca piva in polovico swinga eksotik. Poskusite, gotovo vam bo všeč, saj je napitek nadvse osvežujoč. V toplih in vročih dneh si gasite žejo z brazalkoholnimi pijačami deit in swing iz Radenske. Mile Bitenc Prodajalno so temeljito prenovili, na novo opremili in zdaj na enaki prodajni površini ponujajo večjo izbiro živil in gospodinjskih potrebščin. Več o investiciji v prihodnji številki, ko bomo pisali še o drugih adaptacijah v tozdu Dolomiti. Besedilo in foto: Mile Bitenc Mladinske delovne brigade Zdravko Nagode - M-Rožnik, TOZD Dolomiti Še imamo prapor Z veseljem se spominjam dni, ki sem jih preživel v brigadi, predvsem na delovnih akcijah na Primorskem. Rad bi ponovno obudil misel na samostojno mladinsko brigado, ki jo je Mercator že imel v letih 1978 in 1979. Prvo leto se nas je zbralo dvaindvajset, naslednje leto pa že čez trideset. Kljub nekaterim slabostim je bila brigada uspešna in je dosegla več uspehov. Nato smo jo prenehali organizirati, ostal je njen prapor in spomini. Kljub temu se nas je v letu 1981 osem udeležilo popoldanske akcije na trasi »Pot spominov in tovarištva« Veliko govorimo o stabilizaciji, tako da je bila ukinitev upravičena, vendar je tu še druga stran, ki je ne kaže zavreči: lastna bigada, povezava mladine sozda, dobra organizacija, reklama firme. Prav v letu 1981 se je zgodilo, da je občinska konferenca mladine v matični občini sozda imela premalo brigad in brigadirjev (ena nepopolna, ene ni bilo). Prepričan sem, da bi lahko tako velika firma z 80 organiziranimi enotami in skoraj 15.000 zaposlenimi zbrala 40 ali 50 mladih, ki bi odšli na delovno akcijo. Če bi nas bilo kljub temu premalo, bi občinska konferenca premagala dopolniti brigado. Morali bi dobro premisliti in odpraviti vse slabosti, ki smo jih opazili v letu 1978 in 1979. Prepričan sem, da ne bi osramotili tistih, ki bi nam izkazali zaupanje. Predlagamo tudi, da se srečamo vsi brigadirji, ki smo bili na akciji v letih 1978 in 1979 - da se pogovorimo in pomagamo pri organizaciji, da bi oživeli Mercatorjevo brigado. Dan brigadirjev, 1. april, je za nami, vendar se lotimo akcije, da bi pri Mercatorju spet Slišali brigadirski horuk. Brigadirski Z-D-R-A-V-O »Trasko - 79« % Vložek Step omogoča udobno hojo, zato je primeren za vsakega, najsi nosi lahko ali težko obutev. Še prav posebno pa ga priporočamo prodajalcem, gostincem, frizerjem, delavcem za stroji in drugim, ki na svojih delovnih mestih močno obremenjujejo noge. Vložek Step bo dragocen pripomoček tudi športnikom, ljubiteljem hoje, planincem in drugim. v Nagradna križanka „ hkratna nagradna križanka je iz domačih logov, Studio za ekonomsko propa-*ndo pa je za izžrebance pripravil 10 Mercatorjevih kap. Rešitev pošljite najka-li v? d° 9- Junija na naslov SOZD Mercator, Studio za EP, Breg 22, 61000 J^bljana. Veliko užitkov pri reševanju in sreče pri žrebu! n • • • • • • • • • • • • • • •• •••••••••• • • • • • •• ••• •••••••••• • •••• •• •••• • • ••• ••••• Za občutljivo kožo: Inblue special Čas neverjetno hiti in tako je iztekel tudi najlepši pomladanski mesec. Maj nas je zasul s cvetjem in zelenjem, prinesel je več sonca in toplih dni in nas odel tudi v nova, mpdna oblačila. Moda gre pač svojo pot, kar pa velja tudi za kozmetiko: izbrati je treba med tistimi izdelki, ki so ta hip dobri in ki imajo prave barvne odtenke. Te pa zanesljivo najdete v dekorativni kozmetiki Inblue. Za vsak make-up je važna prejšnja »priprava« kože. Tudi za pre-parativo je treba izbrati kozmetiko, ki daje. koži vse, kar potrebuje - hrano„svežino in mladostni videz. Ilirija-Vedrog je ime, ki že samo po sebi tudi na tem področju'zagotavlja kakovostne proizvode. Kozmetika z imenom Inblue je plod dela domačih strokovnjakov. Pre-parativna in dekorativna kozmetika Inblue sta pravzaprav še zelo mladi, vendar pa sta že pridobili širok krog tistih, ki ju z veseljem uporabljajo. Področje kozmetike je noramal-no suh ten in normalno masten ten. Prav zato so se tudi v Iliriji-Vedrog odločili za dve liniji: od normalne do mastne kože in od normalne do suhe kože. Vsaka linija vsebuje po štiri proizvode: mleko, tonik, vlažilno dnevno kremo in vlažilno nočno kremo. To so hkrati tudi štirje osnovni proizvodi za sistematično dnevno nego. Kolekcija Inblue je namenjena vsem tistim, ki tudi za svojo negovanost in lepoto poskrbijo sami. Dobro se zavedamo, da sta lepota in večna mladost nemogoči, sami pa lahko storimo veliko za to, da mladostni videz ohranimo čim dlje. Seveda moramo imeti pri vsem tem tudi pomoč. Zanjo skrbi Ilirija-Vedrog in prav zato je pripravila kozmetiko Inblue. Za vse skupaj je potrebnih le nekaj minut, seveda vsak dan, pa se bo trud bogato poplačal. Čas teče, tečejo tudi leta in to se pozna, žal, tudi na koži. Z leti postaja vse bolj občutljiva, suha in neelastična in začetek staranja je tu. Naj bo suha ali mastna, na vsako kožo vpliva tudi okolje, sprememba letnih časov, napačna prehrana, pa tudi duševne obremenitve. Koži je potrebna pomoč. Prav gotovo je tudi med vami veliko takšnih, ki kozmetiko Inblue radi uporabljate. Pa veste tudi to, da so v Iliriji-Vedrog za zahtevnejšo nego kože pripravili proizvode Inblue special? Pravi- jo, da je prav z izdelki Inblue special nega kože popolnejša. Inblue special hidrantna dnevna krema je namenjena vsem vrstam kože. Krema ima dodan naravni vlažilni faktor, ki preprečuje, da bi koža oddajala vlago in je hkrati tudi odločna podlaga za ličenje z dekorativnimi izdelki Inblue. Hranljiva nočna krema Inblue special je namenjena regeneraciji zelo suhe kože. Vsebuje naravne maščobe, dragocene vitamine ter kolagen in elastin. Kolagen prodi- ra v kožo in mehča kolagensko tkivo. To je tudi dodatna vlaga koži in s takšno nego preprečimo zgodnje nastajanje gub. Osvežilna kremna maska Inblue od normalne do suhe kože je kot nalašč za nego zelo občutljive suhe kože. Osvežilna kremna maska Inblue od normalne do mastne kože zagotavlja uspeh pri negi mešane in mastne vrste kože. Kozmetika Inblue special je s svojimi izdelki, ki vsebujejo dovolj vlage, pravilno izbrana nega tudi za vaš obraz, saj je danes problem suhih in mastnih dehidriranih kož vse večji. Blaga nega in popoln uspeh -kozmetika Inblue special! Upamo, da smo s tokratno informacijo marsikomu ponudili koristen nasvet za nego kože. Zato si velja zapomniti: Inblue special iz Ilirije-Vedrog. Mile Bitenc ILIRUA-VEDROG LJUBLJANA, a solo. Maraton treh src: tekli so tudi naši izziv za sodelovanje na ma-ni J1!1 treh src v Radencih letos »aCi Jetel na ffiuha ušesa. Trije pra Pelav^i so »prebili led«, kot vaii 1Mo’ se Prijavili in - sodelo- cato^eloval° ji*1 je» odetih v Mer-Mih,*ve majice, celo pet. Jože kilo j® na mali maraton na 21 si*ia a*-rov doleo pot vzel s sehoj tirana, mlajši, Marko, pa je I ših sodeloval Franci Rožič iz M-Nanosa. Žal nimamo podatkov o časih, ki so jih naši fantje zasedli. Sicer pa to ni niti tako pomembno. Po- Hei )Jcv-Na ir*m *eku na 10 kilome- °e iz novomeškega >h’torei a> v najtežjem marato-, Xv nekaj več kot 42 kilo-progi, pa je od na- Izid žrebanja nagradne križanke Mercator Turist naše delo ■ vaše potovanje Med 833 prispelimi rešitvami smo šele po dolgotrajnem žrebanju uspeli najti pravilno. Mnogi reševalci so zelo površni: nekatere besede rešijo samo v eni smeri in ne pogledajo, ali se ujemajo tudi v drugi, popravljajo črko čez črko in potem seveda ni moč vedeti, katero so mislili kot pravo, nekateri pa celo po nekaj polj pustijo praznih! Stare in vedno znova kritizirane, a še vedno neizkoreninjene pa so napake kot neizpolnjeni kupon ali neoznačena ovojnica... Dobitnica tokratne nagrade, tridnevnega potovanja z Mercator Turistom, je upokojenka tozda Dolomiti, Filomena Gaspari, Mur-gle 12, Ljubljana. Kam bo srečna izžrebanka jeseni potovala je še vedno skrivnost, vsekakor pa jo bodo delavci naše turistične agencije o tem pravočasno obvestili. membno je, da so sodelovali in če drži reklo, da zgledi vlečejo, bomo prihodnje leto na 3. maratonu treh src v Radencih videli še več tekačev v Mercatorjevih majicah. Našo ekipo je za radenski maraton pripravil KORŠ, ki je zanje poravnal tudi vse prireditvene stroške. Še ena uspešno opravljena naloga! Mile Bitenc Naš delovnik Beloglavec m Prihodi zjutraj v trgovino so različni, nekdo pride prej, drugi malo kasneje. Primerilo se je, da je najbolj priden že zlagal kruh na police, bil pa je še brez halje. Prejšnji dan se je zakrokal, zato si ni umil las. Mastni lasje so v trgovini še posebno grdi, zato je vzel suhi šampon in si ga potresel po laseh. Prodajalka, ki je prišla na delo, je zagledala nad hladilno vitrino tisto belo glavo. »Ja, kdo pa ste?« vpraša in se prične umikati nazaj proti izhodu. Na ta račun smo se smejali še ves dan, prodajalki pa so se noge nehale šibiti šele naslednji dan. Zdravko Nagode Pravilna rešitev KUPON KRIŽANKA !~ p is-i ~ O*. B A rSp OMOT A SIR V AtR-MKlST O - #O D E : BHjr- mu Hi. L S?40*"' -is iv I Al r-tasez:: O-O B kšM Si h 2SrMi 'KAŽI JAKI % Afa? AtaOjTlR S?.-.. V..A L UP1 NA i E iDE L AZAL&Ml L AMetfP?, &: OM- - KAL srrP R-0 PA of o vAKTp POSULO k ELICA-AS K&P s~ /VRI. PAMET ,RENA-- 1 L O aTA" - NAG -A ^C E SAN O lEIN E l Id!a!sh-W Ime in priimek. Naslov iz delovnega mesta. DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Velik devizni posel za tozd Contal Matjaž Marinček Športna obutev za Evropo, Afriko in Bližnji vzhod av-V Pred šestimi leti je bilo na enem od mnogih sestankov naših in ameriških poslovnežev postavljeno vprašanje, ali je Jugoslavija sposobna proizvajati in izvažati športno obutev. Ameriška korporacija Converse (za zahodnonemškim Adidasom, ameriškim Nike in zahodnonemško Pumo četrti največji proizvajalec in izvoznik športne obutve na svetu) je bila, sprva sicer le medlo, zainteresirana, da bi Jugoslavija zanjo, po njeni licenci izdelovala športno obutev s tipično peterokrako zvezdo. Med slovenskimi proizvajalci obutve za tovrstno sodelovanje takrat ni bilo zanimanja (niti Alpina niti Peko nista hotela vgrizniti v to, Planika pa je že izdelovala Adi-dasov program in ni smela sprejeti še konkurenčne proizvodnje), zato se je posla oprijela zagrebška Astra. Converse se v prvi fazi ni navduševal nad kakšnim večjim sodelovanjem. Šele pred štirimi leti je Contal uspel podpisati pogodbo o dobavi pol milijona parov športne obutve Conversu in obenem licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo čevljev s Con-versovim zaščitnim znakom v Jugoslaviji in državah vzhodne Evrope. To sodelovanje se je še razširilo, ko je Contal podpisal zastopniško pogodbo in zastopal Converse z izdelki, proizvedenimi zunaj Jugoslavije, v sami Jugoslaviji, vzhodni Evropi, Turčiji, Iraku, Iranu, Egiptu, Siriji, Združe- nih arabskih emiratih, Kuvajtu in Saudski Arabiji. Ob vsem tem sodelovanju pa se je ves čas pojavljal velik nesmisel: Astra je proizvedla košarkarski čevelj vrhunske kakovosti znamke Converse in ga ob Contalovem posredovanju izvozila v Združene države Amerike, od koder je taisti copat preko luže pripotoval, na primer, v Italijo! Converse se je po dolgih letih pogovorov s Conta-lom le odtajal in uvidel, da nima smisla tako nadaljevati in tozd Contal je na pogovorih pred mesecem dni dosegel to, da je postala Ljubljana oziroma novo skladišče na Slovenčevi ulici distribucijski center športne obutve Converse za vso Evropo, Afriko in Bližnji vzhod. Večina obutve bo proizvedene v Astri, posebne modele (Converse trenutno razpolaga z več kot 70 modeli vrhunskih športnih copat za košarko, teke, 26.pohod po poteh partizanske liubljane Letošnjemu pohodu po poteh spominov in tovarištva, 26. po vrsti, je nekoliko ponagajal dež, zato se ga je udeležilo manj tradicijam narodnoosvobodilne borbe zvestih prijateljev rekreacije in svežega zraka, kot je prireditelj pričakoval. To velja tudi za delavce sozda Mercator, ki so sicer prišli iz številnih organizacij združenega dela iz vse Slovenije, vendar jih je bilo manj kot lani, ob lepem vremenu. tenis in druge športe, v neštetih barvnih odtenkih in v vseh mogočih vehkostih) pa bo Contal uvozil na ljubljansko carinsko skladišče neposredno iz ZDA ali pa iz Con-versovih skladišč v Koreji oziroma na Tajvanu. < Contal računa, da bi se morala letos proizvodnja podvojiti (torej povečati na milijon parov), saj je zanimanje evropskih distributerjev veliko, Jugoslavija pa ima, predvsem po zaslugi izjemno kakovostne pri nas proizvedene Adi-dasove športne obutve (2,5 milijona parov na leto) tudi sloves izvrstnega proizvajalca tovrstnih 'ŠW ct#*' Zaščitna znamka Conversa, najstarejšega med svetovno znanimi proizvajalci športu* j obutve (ustanovljen je bil že leta 1923), ki je šele pred nekaj leti začel s prodorom n« svetovni trg. Specializiral se je na košarkaško obutev in tako obuva vse zvezde amerišk* profesionalne univerzitetne košarke, obul in oblekel je našo reprezentanco na olimpv skih igrah v Moskvi, obuva in oblači naša prvoligaša Cibono in Crveno zvezdo, me0 teniškimi igralci pa celo takšna imena kot sta Chris Evert in Jimmy Connors... izdelkov. Contal bo skušal na osnovi optimalne zaloge kar se da promptno dobavljati naročeno blago. Nastopa namreč na tržišču, na katerem se je treba hitro »obračati« in ki ne prenese cincanja. X X *-X -)< ■*' X S podpisa pogodbe med Conversom, Contalom in Astro leta 1979 v Wilmingtonu, država Massachusetts. Od leve proti desni stojijo: Joseph Steinkrauss, pravni svetnik Conversa, Bogdan Cvahte, šef izvoza v Contalu, Ivo Brovč, direktor Contala, Drago Prelčec, predsednik zagrebškega sozda ZINKO, Gib Ford, podpredsednik Conversa, in Elmer Butler, direktor Conversovega mednarodnega programa; sedita Drago Zimak, generalni direktor zagrebške Astre, in John 0’Neil, predsednik Conversa. Športni čevelj je tipični sezonski artikel in naj večjo količino ga tržišče pogoltne pred pričetkom šok! - takrat mora biti zaloga nared,1 sicer posel odplava po potočku | fraz o objektivnih težavah. Conta-lov privilegij bo uravnavanje zalog in plačil, ki se bodo zbirala preko; Conversovega računa v Ljubljanski banki. V času od 21. do 23. aprila je bii Contal gostitelj mednarodne kon; ference, posvečene športni obutvi Converse, ki so se je udeležil1 predstavniki Danske, Norveške, Finske, Belgije, Nizozemske, Francije, Švice, Italije, Zvezne republike Nemčije, Španije, Kanarskih otokov, Cipra, Grčije, Turčije, Izraela in Slonokoščene obale Namen konference je bil predvsem predstaviti nove proizvode, pregledati bilanco lanskega leta k1 Conversov plan za tekoče leto, Contalova naloga pa je bila predstaviti novo organiziranost sodelovanja, novi način distribucije U1 novo skladišče. Z vsem, kar so videli, so bili udeleženci konferenc6 in predstavniki ameriške mati čn6 korporacije, Conversa, nadvse zadovoljni. V Contalu zdaj le še čakajo uro, ko se bodo pred nakla; dalnimi rampami na Slovenčev1 začeli ustavljati tovornjaki s tujimi registracijami... O organizirani počitniški dejavnosti in še čem Vesna Bleiweis - Center za obveščanje Nekajkrat omenjeno — pa dajmo še enkrat! Prvi počitniški prostori, kupljeni iz združenih sredstev, so že nared Počitnice .. počitnice. Kam? Kako? Predvsem pa, za kako veliko denarja?! Poudarek je na »veliko denarja.« V svojih temeljnih in delovnih organizacijah smo se začeli s počitnicami že zdavnaj ukvarjati. Pripravili smo vse potrebno, da so prikolice, stanovanjski objekti, počitniški domovi že urejeni, določili cene bivanja in penzionov, določili delavce, ki bodo koristili objekte, določili višino subvencij, skratka vse je nared. dneh so vsi direktorji delovnih organizacij prejeli vsa potrebna navodila in terminski plan koriščenja objektov. Pri tem moram omeniti, da je plan koriščenja objektov izdelan po delovnih organizacijah, kajti počitnice so prekratke, da bi lahko vse temeljne organizacije prišle na vrsto. Torej se je potrebno o konkretnih uporabnikih dogovoriti znotraj delovnih organizacij. Posebej je treba omeniti in pohvaliti odlično organizacijo članov korša, ki so pohodnikom poleg organiziranega odhoda in kapic, ob koncu pohoda, na pokritem dvorišču Mercatorjeve poslovne stavbe na Emonski oziroma Aškerčevi ulici ponudili sendviče, krofe in izvrsten čaj, ki je bil premočenim entuziastom zelo dobrodošel. Nared pa so tudi prvi trije objekti, ki so kupljeni iz združenih sredstev temeljnih in delovnih organizacij. V zalivu Miholjaščice na otoku Cresu sta pripravljeni dve stanovanjski hiši, v Kaninski vasi pri Bovcu pa enodružinsko stanovanje. Vsi trije objekti so opremljeni za udobno bivanje šestih oseb. V njih je vse, kar potrebuje gospodinjstvo - od sesalca do kljukic za obešanje perila. Televizije pa ni, čeprav se baje odlično sprejemajo italijanski pomo programi. Pa saj počitnice niso za TV - ta nas izjemno dolgočasi še pred in po počitnicah. Torej na počitnice brez TV - če pa kdo le ne zdrži, naj škatlico z živimi slikami vzame s seboj. Pa dober sprejem. Besedilo in foto Matjaž Marinček \ -fr- X ■ *—X—X—X—j*-* Ti trije objekti so prvi objekti, ki so na voljo vsem temeljnim in delovnim organizacijam, združenim v SOZD, ki so tudi namensko združevale sredstva. V preteklih Dogovor znotraj delovnih organizacij, vse lepo in prav, kaj pa dogovor o organizirani, usmerjeni politiki na področju počitniške dejavnosti na ravni sestavljene organizacije? Temeljit program gradnje na izbranih, v čim krajšem času dostopnih lokacijah mora biti osnova za dogovarjanje o sredstvih. Brez takšnega programa tudi dogovarjanje nima vsebine in je le bolj glasno prepričevanje samih sebe, da bi vsi radi nekaj, da vsi skupaj nekaj zmoremo in podobne zadeve, na tihem pa vsak po svoje hvali nekoordiniranost in kupuje drobnarije za svoje potrebe. S tem ne mislim, da to ni prav, saj kjer ni izdelana skupna politika in čvrsto opedeljen skupen interes, vsak voz z lahkoto pelje po svoje. Le da so takšni vozički zelo dragi in potrebnega je veliko časa, preden spet peljejo skupaj. čitniška dejavnost je premalo, ločno premalo za sestavljeno org^ nizacijo kot je Mercator. Vanjo S, združujemo ali pa je bilo to tu ponekod mimogrede že opravi] ^ no, da zagotovimo enak družbeP ekonomski položaj vseh delavce. To pa ni malo. Dogovor o enoto osnovah in merilih o oblikoval1] in koriščanju sredstev skupne Prj rabe (do takih meril na podroc) osebnih dohodkov še zlepa ne h, mo prišli), o stanovanjskih sre stvih skupne porabe je le del^j tistega k čemer bi morali težiti V- Lahko, da so to sanje malega J nezka o belem svetu, kajti JaP se ukvarja z »biznisom«. Vend3^ »biznis« so naložbe v človeka, ljudi. Takšnih naložb pa je .v ■, manj. Takšne investicijske pok ke se bojmo in se je sramujmo- Kolikor so dvomi in kritike ^ račun prvih, ad hoc zgrajenih 0 jektov upravičene, toliko bolj sjjj neopravičljiva naša zadržanost •—r-.-. .—j.. ------------- mečkanje pri oblikovanju skup* politike na področju izenačeval« ^ pa če hočete, tudi na podro > »sindikalnih počitnic«. Vem, d3 bo marsikdo vprašal kje so sv ■ kovne službe (Delovne skupu0 SOZD), ki morajo pobude iz ^ meljnih in delovnih organizaci] gistrirati, analizirati in izciel j, : predlogov in pobud, i;er,W Vendar samo s programom in njegovo kvantifikacijo stvar še ni opravljena. Samo organizirana po- ocene premogov m poouu, ^ iaff praviti ustrezne rešitve. Del o vora: prednost ima buisiness- Pa prijetne počitnice! iv/lercator Glasilo delavcev in združenih kmetov jSOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3,^Izdaja Center za obveščanje SOZ^D - Uredništvo: Aškerčeva^, Ljubljana - Kristina Antolič, Jože Černoša, Sonja Dolinšek, Sergej Patemost, Anton Kočevar, Nada Rihtar in Mirko Vaupotič - ---------------- ------------------ - - --- (telefon: 218-522) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 221-010) - Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Nak 11.900 izvodov