MK.KIA ZNIŽUJE VAŠE TROSKE pro_cze3e,IcJ Model 2009 bogato opremljen že za 12.073 EUR www.kia.si lipi ® MOTORS Navedena poraba velja za vozilo Kia pro_cee'd z 1.6 CRDi motorjem in rofnim menjalnikom pri deklarirani vožnji izven naselja. 'Pogoji garancije na voljo na www.kia.si/akcija, oz. pri zastopniku Kia. Komb. poraba goriva in emisija za pro_cee’d 16D je 4,71/100 km in 125 gAm COi MPC cene ne vkljui. dopl. met. barve, prevoza. Slika je simbolična zOarilo v obliki popusta za gorivo je izraC. na osnovi porabe gor izven naselja (ročni menj ), cene goriva 1.132 EUR/l za neosvinčen bencin Eurosuper 95 in 1.174 EUR/l za Piimadiesel na dan 26.08.2008. Akcija velja do 30.9.2008.KMAG d.d., leskoškova 2, Ljubljana je zgornjevipavski časnik Z lopato nadpatrio »Patria« je pregazila slovenske težave in zagate v najbolj občutljivem trenutku. V trenutku predvolilne tekme, ko naj bi, oblasti željn, svojim ovcam predstavili unikatne vizije in rešitve na precej luknjasti ter razrukani poti v prihodnost, tlakovani z zgodbo o uspehu. Preprost slovenski državljan je zagrenjen, na robu dostojnega življenja, iz dneva v dan revnejši. Nove bolnišnice z njegovim denarjem gradijo desetletje in več, vmes pa z »lopato« razmetavajo njegove krvavo prislužene eurocente. Krivca ni! Skozi njegov krepko preplačan predor se ne more zapeljati, ker po veliki otvoritveni ceremoniji z lopatami začnejo odstranjevati odpadle omete, pošteno plačane, nikoli pa pošteno narejene. Odgovornega ni! Vsak predalpski nesrečnež bo za nepotrebno finsko osemkolesno šaro plačal povprečno 143 eurov. Za tajkunsko razpoložene (kar bi potihem pravzaprav vsi radi bili) je to zanemarljiv drobiž, za desetsto-tisoče pa polovica enomesečne eurske porcije. Kaj lahko temu na svojih samoljubnih medijskih nastopih pridodajo levi, desni ali sredinski, naši ali vaši? Nič! Šarijo po predalih svojih političnih »sosedov« in iščejo poniklo bogastvo, ki pa je (bilo) last nas vseh. In mi (povečini) navijamo in se pridušamo za ene ali za druge. Kakšna farsa! Psi lajajo, karavana... Pa potegnimo primerjavo med »čisto lopato« in »finko patrio«. »Lopatarje« so vlekli po ekranih in policijah zaradi »suma dajanja daril in podkupnin državnim uradnikom za pridobivanje poslov.« »Patriote« navajajo zaradi sprejemanja podkupnin ob sklepanju poslov za nakupe orožja (z davkoplačevalskim denarjem). V tej primerjavi so lopatarji pravi robin-hudi. Pridobivali so posle za svoja podjetja, posredno za zaposlene in seveda tudi za svoj dobro plačan menedžerski imidž. Trošili so »svoj« denar. Kar jih sicer ne opravičuje. Patrioti delujejo kot prenažrte hiene, ki so izgubile voh in sluh in vid, v izobilju eurskega in političnega turbo kapitala. Dobili pa so!? naš denar, denar tistih, ki smo feni enega ali drugega. Naj so zgodbo zakuhali janževci, barbijevci, zarjavčevci, plemenitaševci, kresalovci, golobičniki ali kakšni podobni, vredni so, da dobijo, ma-gari z usrano lopato, čez hrbet. Ker nas zamegljujejo in nategujejo. Brez sramu. Kot del demokratičnih predvolilnih opravkov. Ajajajajaj! Ivan Mermolja - Iče Ajdovščina • avgust 2008 • številka 69 • 7900 izvodov • cena 0,00 € Poletje se poslavlja z morij. bazenov in počitkov. Izpod jesenskega neba pa: Juhuhu, šola je..., ah, ne, volitve so tu! gospodarstvo Vzpostavljeni pogoji za pridobitev možnosti do črpanja sredstev LEADER v Zgornji Vipavski dolini in na Komenskem Krasu Zadnjo avgustovsko sredo so župani občin Ajdovščina, Komen in Vipava kot prvi trije izmed 58 partnerjev podpisali Pogodbo o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa, ki jo je potrdila skupščina na svoji prvi seji v juniju. TJogodbcno ustanovljena lokalna akcijska IT skupina ali na kratko LAS namerava v septembru kandidirati na razpisu Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pridobitev finančnih sredstev za izvajanje pristopa LEADER na območju Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa. Kratica LEADER v slovenskem jeziku pomeni »povezave med ukrepi za razvoj podeželja« in nakazuje na ključno značilnost tega pristopa, to je povezovanje in delovanje v skupno dobrobit območja. Gre za nov pristop k odločanju o razvoju nekega podeželskega prostora, ki temelji na sedmih načelih: gre za pripravo in izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki se izvajajo na majhnem, homogenem območju, ki temelji na skupni tradiciji in lokalni identiteti, kjer imajo ljudje občutek pripadnosti in skupne potrebe in pričakovanja. Druga značilnost je, da so prebivalci, ki bivajo na tem območju tisti, ki so pobudniki in usmerjajo razvoj svojega območja. V ta namen je potrebno tudi prebivalstvo in posamezne ciljne skupine stalno motivirati in usposabljati. Tretja značilnost je ta, da se vse izvaja preko javno zasebnega partnerstva, se pravi preko LASov, ki jih morajo sestavljati predstavniki treh sektorjev: javnega, zasebnega in civilne družbe. Na ta način postane LAS glavni motor razvoja nekega podeželskega prostora. Zelo pomembno načelo je načelo inovativnih projektov. Projekti morajo biti večsektorski, se pravi, da lahko povezujejo različne sektorje z namenom, da se omogoči celovit in učinkovit razvoj podeželskih območij. Zadnji dve načeli pa predstavljata povezovanje lokalnih akcijskih skupin tako na državni kot tudi mednarodni ravni v mrežo z namenom prenosa znanj in izkušenj in pa priprave skupnih projektov. Člani LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa si bodo prizadevali za uresničevanje ciljev lokalne razvojne strategije skupnega območja treh občin. V strateškem dokumentu, ki ga je potrdila skupščina LAS, je opredeljenih deset strateških ciljev: L razvoj na- ravi prijazne kmetijske proizvodnje, 2. ustvarjati nove zaposlitvene možnosti na podeželju, 3. dvig znanj, stopnje informiranosti in usposobljenosti prebivalcev na podeželju, 4. dvig prepoznavnosti območja kot turistično privlačnega, 5. dvig kvalitete in prepoznavnosti kmetijskih pridelkov, kmetijskih in ostalih produktov z območja, 6. izboljšati kakovost življenja na podeželju, 7. ohranjanje tradicije in kulturne dediščine, 8. ohranjanje narave in kulturne krajine, 9. vzpostavljena in urejena infrastruktura na podeželju in 10. vzpostavitev in delovanje učinkovitega podpornega okolja. Določene ukrepe, ki spadajo v okvir posameznega cilja, bo moč izvajati tudi s pomočjo sredstev Leader, bistveno pa je, da LAS za uresničevanje strategije poišče različne finančne vire. Sredstva LEADER bodo tako namenjena manjšim projektom, ki bodo uresničevali cilje lokalne razvojne strategije, prednost pri izboru pa bodo imeli projekti, ki bodo vsebinsko vezani na ohranjanje dediščine območja' saj je bila ta tematika, v času priprav na izvaja- Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si * Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina * Vavčerski sistem svetovanja «Informacije o domačih in tujih javnih razpisih * Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah « Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije) nje pristopa LEADER, prepoznana kot ključni razvojni element podeželskega prostora občin Ajdovščina, Komen in Vipava. V jesenskem času bo LAS objavila javni poziv za oddajo projektnih predlogov, ki so potencialni za sofinanciranje s sredstvi LEADER, o izboru projektov pa bo na podlagi sprejetih meril in kriterijev odločal devetčlanski upravni odbor LAS. Povabilo za sodelovanje v LAS ostaja odprto. Vanjo lahko vključi vsak, ki bo deloval skladno s pravili partnerskega pristopa in s svojim prostovoljnim delom deloval v dobro ciljev LASA. Vključitev oz. sodelovanje v LAS predpostavlja odgovorno in aktivno delovanje v prid celostnemu razvoju podeželja območja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa. Dodatne informacije so vsem zainteresiranim na voljo na telefonski številki Razvojne agencije ROD, kije prevzela funkcijo upravljanja LASA: 365 36 00, oziroma preko e-pošte: ra.rod@siol. net. Kontaktna oseba: Suzana Ž. Ferjančič ZAHVALA! Življenje sestavlja tisoč malenkosti in človekova sreča je v veliki meri odvisna od njih. Taka malenkost je tudi besedica hvala, izrečena ob pravem času, predvsem pa pravim ljudem. Iskrena hvala vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, članom Društva Gora, skupini pohodnikov na Triglav pod vodstvom vojaka Valterja Likarja iz Vipavske vojašnice, Miranu Krapežu - »GRAMIK« ter vsem ostalim, ki ste nam s prizadevnostjo, strokovnim znanjem in izjemnim posluhom za človeka v stiski ter humanim odnosom pomagali pri odpravljanju katastrofalnih posledic neurja, ki je -divjalo v ponedeljek, 7. julija. Z vašo pomočjo je naša hiša spet postala varen in topel dom moji družini. Res je: »Prijatelji so kakor zvezde, čeprav jih ne vidiš vedno, veš, da so vedno tam.« Ivan Žonta, Predmeja 18 URNIK: od ponedeljka do petka od 8h do 19h v soboto od 8h do 13h Brezplačen katalog lahko naročite na telefonski številki: 05/307 72 00 Goikta sova Gorica SEMPAS Ajdovščina PMOeLMVA MEf A L,J4 ob 13.30 ob 13.00 Stara šola Vipava ob 18.00 Glavni trg Vipava ob 20.30 NEDELJA, 14.9. Slavnostna otvoritev Vinska poezija po izboru Ivana Mermolje Glasbeni koncert TOMAŽ PENGOV Nastop imitatorja Damjana Boneta START gorske kolesarske dirke za državno prvenstvo CILJ kolesarske dirke in razglasitev rezultatov Balinarski turnir četvork Otvoritev likovne razstave Otrgatveni ROCK koncert DJ LOVRO LEPI DAŠA ORLEK BRAZIL DANCE SH0W Park Vipava ob 13.00 SPREMLJEVALNE DEJAVNOSTI Kmečka tržnica TEHIMPEX '^Nova KBM Nova noNci iENOOPi PROCESNA OPREMA H triglav Stadion Vipava ob 13.00 Park Vipava ob 17.00 Stari plač ob 17.30 Vojaški stadion ob 18.00 Glavni trg Vipava ob 15.00 ob 16.00 šotorom Vinske kleti Vipava Sejem obrti in podjetništva Prikaz izdelave izdelkov iz kamna in gline, Rezbarjenje in kleklarfie Poknšina vipavskih vin Atraktivna nogometna tekma Predstavitev jahalne šole in dresure Štemberger iz Štjaka Panoramska vožnja s konjsko vprego Prikaz dresure psov Kinološkega društva Ajdovščina Gledališče za otroke - Mala čarovnica Lili v cirkusu OSREDNJA PRIREDITEV Godba na pihala Vrhpolje Prihod vinskih kraljic in nagovor župana Ivana Princesa Kronanje Kraljice vina Zelen Degustacija vin vinskih kraljic Blagoslov mošta Razglasitev nsjlepšega vinograda Podelitev listin odličnosti in razglasitev Viteškega vina ANSAMBEL ZASAVCI HELENA BLAGNE ob 17.00 ob 20.00 ob 22.00 VELIKI OGNJEMET ■m | VIPAVA lASIZATOR: B C ' jlo.o. AjdovAčitu do 24.00 DJ LOVRO .ra um mmr mim Jožetu Breclju nov petletni mandat Na 37. seji se je 29. avgusta sešel nadzorni svet CPG d.d., predseduje mu mag. Dušan Črnigoj, in za direktorja ponovno imenoval Jožeta Breclja. Podaljšanje mandata dosedanjemu direktorju je plod dobrega poslovanja družbe, kot tudi dejstva, da se je CPG pod Brecljevim vodstvom uspešno vključilo v Skupino Primorje in znalo izkoristiti številne sinergije, ki jih skupina omogoča. rT''o potrjujejo tudi letošnji polletni rezultati X poslovanja, ki so jih pod drobnogled vzeli člani nadzornega sveta. Podjetje je ustvarilo za skoraj 17 milijonov evrov prihodkov, kar je dobro tretjino več kot v prvi polovici lanskega leta. Predvsem se je povečal obseg pri poslih večjih vrednosti, čeprav izvajajo tudi vsa manjša dela, po katerih je povpraševanje na trgu. Tako so naročnikom do konca junija predali 159 objektov. Zato so člani nadzornega sveta pohvalili agresivnejši marketinški pristop. Visoka rast cen naftnih derivatov v zadnjem letu povzroča družbi težave pri še uspešnejšem poslovanju na nizkogradbenih delih. Seveda so k večjemu obsegu gradbenih del pripomogle tudi ugodne vremenske razmere v zimskem času, ki pa so po drugi strani pomenile izpad prihodkov pri zimski službi. Posodobljena oprema za zimsko službo tako še ni prišla do polnega izraza. Veliko je bilo vzdrževalnih del, od obnove zidov, varnostnih ograj, krpanja vozišč z asfalti in košnje obcest-ja. Enota Signalizacija je uvedla novo tehnologijo polaganja talne signalizacije s termopla-stiko, tako na avtocestnem programu kot tudi na državnih cestah. V proizvodnih obratih se je obseg del najbolj povečal na asfaltni bazi v Vrtojbi, saj zagotavlja vse asfalte za akumulacijsko jezero na ČHE Avče. Po besedah direktorja Jožeta Breclja se ugodni trendi nadaljujejo tudi v tretjem trimesečju, saj so vse zmogljivosti polno zasedene, podobno pa planirajo do konca leta. V CPG, d.d. je trenutno zaposlenih 311 delavcev, glede na obseg in zahtevnost del pa bi potrebovali dodatne strokovne kadre, od delovodij do inženirjev. epp Nova blagovna znamka srebrnega nakita Aleatta - nakit, ki jemlje dih Več kot leto dni ga že oblikuje in ročno izdeluje Aleksandra Atanasovski. Ogrlice, zapestnice in uhani nastajajo spontano, a tudi premišljeno na papirju, vsak primerek zase počasi dobiva končno podobo, ki se povsem izkristalizira in opredmeti v njeni domači delavnici. TJraviloma so njene unikatne ogrlice, zapest-JT niče in uhani iz čistega srebra 925. Je srebrno lesketajoč ali sivo - črno oksidiran. Nekateri kosi imajo vgrajene naravne poldrage in drage kamne. Vsak pa najde nekoga, ki mu je všeč, ki mu je kos in bi ga rad imel ali podaril. »Nakit je zelo intimna zadeva, za vsak primerek čutim, da (ali da bo) neki ženski pripadal, želim, daje z njim lepa ali še lepša, pravzaprav zadovoljna, zadovoljni ljudje so pač najlepši ljudje! Srebro nam je precej podobno. Če ga ne nosiš, če ga pozabiš ali pustiš nekje ležati, se spremeni, potemni. Zato je najboljše vzdrževanje srebrnega nakita ravno to, da ga nosiš«. V zlatarni Princes art v Ajdovščini je le nekaj primerkov, ostale lahko vidite na spletni strani www.aleatta.si Ivan Mermolja Iče URNIK:PON.-ČET. 8-12 IN 12-18 PETEK;8-12.30 SOBOTA:8r30-12 BI tel. 053661 188, e-mail: info@bisun.si http://www.bisun.si Porjaveti hitro v V J; in varno-je mogoče! Ob vsakem letnem času, z najsodobnejšimi napravami Ergoline, enostavno, udobno in hitro. Pri nas je sončno vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 9.00 -21.00 Posebna ponudba v septembru BREZPLAČNO SONČENJE! * BISUN solarij, Ajdovščina, Goriška cesta 66 (v poslovni stavbi Instalacije d.d.) *Prinašalec tega oglasa prejme 8 minut brezplačnega sončenja na aparturah OPEN SUN ali stoječem LOUNGE. ' Akcija traja do 30 septembra 2008 Pipi strel AJDOVŠČINA > vski odmevi Podpisana pogodba za izgradnjo komunalne opreme PC Pod železnico in Mirce v Ajdovščini Dobrodošlica novim investitorjem Konec avgusta je na Občini Ajdovščina potekal podpis pogodbe za izgradnjo 1. faze komunalne infrastrukture Poslovne cone Pod železnico in Mirce med investitorjem. Občino Ajdovščina ter izbranim izvajalcem del, podjetjem Primorje d.d. Ajdovščina. Občino je zastopal župan Marjan Poljšak, podjetje pa direktor mag. Dušan Črnigoj. V novo šolsko leto ... Da bomo varni na naših poteh Spomini na počitnice počasi bledijo, saj šolarji že nekaj dni sedijo v šolskih klopeh. Prve septembrske dni je pripravljen dočakal tudi naš Svet za vzgojo in preventivo otrok v cestnem prometu -z izdelanimi načrti varnih poti do vseh šol v občini Ajdovščina ter z dogovorom s prostovoljci iz Planinskega društva Ajdovščina in Društva upokojencev Ajdovščina, ki so (in bodo še nekaj dni) »dežurali« na vseh prometno - kritičnih točkah šolskih poti. T ^uvodnem nagovoru je župan V Marjan Poljšak izrazil veliko veselje, saj se s tem »začetkom« zaključuje pomembna ajdovska naložba v razvoj. Še posebej zato, ker pomembni investitorji že zbirajo dokumentacijo za gradnjo poslovnih objektov na tem območju. Mag. Dušan Črnigoj se je zahvalil za zaupanje ter čestital županu, ki mu je uspelo zaokrožiti podobo obrtnega in industrijskega dela mesta, kjer bodo zrasla podjetja, ki bodo zaposlovala visoko kvalificirane "X Ta Severnem Primorskem nalogo -LN štipenditorja opravlja Posoški razvojni center, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra objavil javni razpis za pridobitev štipendije za dijake in študente. Že spomladi pa so potekale prijave delodajalcev v štipendijsko shemo. Na javni poziv se je odzvalo 39 podjetij, ki so prijavili potrebe po 500 štipendijah, od tega kar 420 potreb po novih štipendijah. delavce. Projekt je predstavil strokovni sodelavec Občinske uprave, Peter Kete. Prioritetno bo zgrajeno krožišče, nato pa tudi povezovalne ceste in vsa ostala komunalna infrastruktura, načrtovana za 1. fazo izgradnje. Projekt naj bi se v celoti zaključil v začetku leta 2010. Poslovno-obrtna cona Pod železnico in Mirce leži na JZ delu mesta Ajdovščina, med regionalno (R2/444) in hitro (H4) cesto, skoznjo pa teče tudi železnica. Na pretežno ravnin- Med iskanimi so predvsem poklici s področja strojništva, elektrotehnike in gradbeništva. Lani je Posoški razvojni center v sodelovanju s 25 delodajalci in 9 občinami podelil 82 štipendij. Letos pričakujejo povečanje števila podeljenih štipendij, sredstev je za sedaj dovolj, zanimanja za nove kadre s strani podjetij pa tudi. Dijaki in študentje, sredi septembra skem območju je približno 190.000 m2 nezazidanih površin. S podpisom pogodbe Občina Ajdovščina kot investitor zagotavlja komunalno urejenost na približno 10 ha površin, namenjenih poslovnim in proizvodnim dejavnostim: urejeno bo štiri-krako križišče s pasovi za leve zavijalce na regionalni cesti, podaljšan bo propust pod regionalno cesto, zgrajene bodo glavne dovozne ceste za poslovno cono, ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije, vodovod ter kabelske kanalizacije za TK in EE vode, prav tja bo mogoče kasneje položiti tudi kable za morebitno semaforizacijo, poslovna cona pa bo osvetljena z javno razsvetljavo. Občina Ajdovščina je s tem projektom kandidirala tudi na javnem razpisu Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter uspela pridobiti kar za 38 % nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za neposredne regionalne spodbude. Celotna vrednost investicije je 2.559.314 evrov, vrednost pogodbenih del z izbranim izvajalcem, podjetjem Primorje d.d. Ajdovščina, pa znaša 1.572.465,09 evra. sh torej pričakujte javni razpis, sledite obvestilom o razpisu, objavljen bo na spletni strani Posoškega razvojnega centra, Razvojne agencije ROD ter na ww.w.iskanipoklici.net. Za več informacij se velja obrniti na Razvojno agencijo ROD v Ajdovščini (05/36-53-600) ali pa direktno na Posoški razvojni center v Tolminu (tel. 05/38-41-500). Občina Ajdovščina T)rostovoIjci so prepoznavno ob-JT lečeni v odsevne brezrokavnike. Voznike prosimo, da upoštevajo njihova navodila ter dajejo prednost šolarjem. Ob tem velja opozoriti še na ene udeležence v prometu - invalide ter matere z vozički. To so težje mobilni udeleženci, ki so jim namenjene nekatere prilagojene prometne površine, predvsem klančine. Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da klančine služijo brezvestnim voznikom kot parkirni prostor, medtem ko občinska redarska služba opaža, da modro obarvana parkirna mesta ostajajo prazna. Naša občina se je že pred nekaj leti odločila, da postane Ajdovščina mesto, prijazno invalidom. Tega pa brez sodelovanja vseh občanov ustanova ne bo zmogla. Naprošamo torej vse voznike, da se v prometu obnašajo dostojno: da parkirajo na za to pripravljenih mestih - ne glede na to, za koliko časa morajo ustaviti svoj avtomobil. Morebiti velja ponovno obvestiti, daje parkiranje na modrih conah v Ajdovščini do dve uri brezplačno. Občinska redarska služba vas ne bo oglobila, če boste čas parkiranja označili s parkirno uro ali pa zgolj z lističem, na katerem je označen čas vašega prihoda na parkirno mesto. Vse voznike še enkrat naprošamo, da v okolici šol ter na mestih, kjer opazijo označene prostovoljce oziroma šolarje, vozijo še posebej previdno in pazljivo. Svojih vozil naj ne parkirajo na prehodih za pešce, šolskih poteh, pločnikih ter na načine, ki bi ovirali avtobusni prevoz šolskih otrok. Opozarjamo, da bodo v nasprotnem primeru pristojne službe zoper kršitelje ukrepale v skladu s svojimi pooblastili. Staršem otrok, zlasti najmlajših, pa priporočamo, da skupaj z otroci večkrat prehodijo njihove poti, jih poučijo o morebitnih nevarnostih ter osvežijo znanja o pravilnem obnašanju v prometu. Pa srečno! Miha Ergaver Denar za štipendije tudi iz Evrope Kmalu razpis za štipendije Na severnem Primorskem že nekaj let poteka projekt Regijske štipendijske sheme, do leta 2006 sofinanciran s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo, z novim programskim obdobjem (2007-2013) pa tudi ob pomoči Evropskih sredstev, zato je njegovo izvajanje prevzel Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Sredstva za štipendije v sklad prispevajo tudi občine in delodajalci, ki imajo zadnjo besedo pri izbiri štipendistov. Tako si zagotavljajo dober kader, hkrati pa imajo dijaki in študentje že v času šolanja stik z delodajalcem ter zagotovljeno zaposlitev po koncu šolanja. Krožišče na BIS-u Kmalu z novo podobo Kmalu po predaji prvega ajdovskega krožišča prometu je Občina Ajdovščina pričela z iskanjem najboljše ideje za ureditev notranjosti krožišča. Občani ste se lepo odzvali, prispelo je kar nekaj zanimivih pobud, tako da je imela komisija precej dela. TV /Ted zanimivejšimi predlogi so IVJLspomenik burji, pomanjšan ajdovski grad s stolpom v sredini, simbolična skulptura s ponazoritvijo mesta in zgodovine, zasaditev stare oljke, polje iz sivke, .... Komisija na občinski upravi Občine Ajdovščina je kot najprimernejšo izbrala idejo g. Aleša Pelhana, ki predlaga zasaditev nizkih grmovnic in sezonskega cvetja v obliki in barvah občinskega grba. Končna ureditev bo dopolnjena s kamnitimi detajli, ki naj ponazarjajo ajdovsko obzidje. Da bo preglednost v krožišču dovolj dobra, bodo zasaditve sestavljene iz nizkih grmovnic in cvetja, del okrasnih rastlin bo sezonskega značaja, tako bo ob vsakem letnem času krožišče okrašeno z drugačnimi barvami. Prva zasaditev bo - skladno z naravnim bioritmom - potekala v septembru. Pa srečno vožnjo! Pripravila sh OBVESTILO ZA STARŠE OTROK V VRTCIH V Uradnem listu RS je bil 1.8.2008 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Le ta določa, da če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Občina bo odločbe posredovala ministrstvu predstojnemu za predšolsko vzgojo, staršem in vrtcem najkasneje do 30. septembra 2008. Obenem starše tudi obveščamo, da bo potrebno vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2009 vložiti do 15. novembra 2008. ajdovski odmevi NOVICE S TIC AJDOVŠČINA Za nami je še eno uspešno poletje A /Tedtem, ko ste se vi zabavali na počitnicah, smo turistični delavci v največjem delovnem zagonu. Za zelo uspešno IVAse je izkazalo podaljšanje našega urnika, saj večina gostov prihaja prav v popoldanskih urah - Vipavska dolina je namreč prehodna dežela, kjer se veliko gostov ustavi zgolj po naključju. Kljub temu smo prav to poletje beležili rezultate očitno uspešne promocije v preteklosti. Obisk TlC-a seje povečal kar za četrtino. Veliko obiskovalcev je pri nas preživelo več dni, nočitvene kapacitete so bile bolj ali manj zasedene. Tudi letos na novo odprt Kamp Police je sredi poletja doživel svoj vrhunec - v času mednarodnega orientacijskega tekmovanja je kar pokal po šivih, tudi kasneje pa je bil obisk zadovoljiv. Gotovo veliko k promociji in prepoznavnosti naših krajev doma in v tujini pripomore spletna stran www.tic-ajdovs-cina.si. Prav to poletje smo beležili odličen obisk, saj je v mesecih juliju in avgustu našo stran obiskalo skoraj 20.000 obiskovalcev ali povprečno okoli 300 na dan. Če se tudi vi - posredno ali neposredno - ukvarjate z dejavnostmi, ki bi lahko popestrile ali dopolnile turistično ponudbo in iščete okno, skozi katerega bi se vas »slišalo« v svet, nas obiščite in dogovorili se bomo za vpis vaše ponudbe na naše strani. Mednarodno orientacijsko tekmovanje v Ajdovščini ...je bila dobro obiskana. A vled 23. in 27. julijem je Ajdovščina gostila veliko mednarodno tekmovanje J-V-Lv orientacijskem teku »Orienteering Online Cup 2008«. Tekmovanje je v Ajdovščino pripeljalo več kot 1500 tujih obiskovalcev, ki so dopoldneve večinoma preživeli na tekmovanjih, popoldneve pa izkoristili za obisk Ajdovščine in drugih krajev bližnje in daljne okolice. Zavod za šport Ajdovščina je organizatorju - Orientacijskemu klubu Ursus iz Ljubljane gostoljubno odstopil prostore Športnega centra Police, kjer je potekala tudi registracija udeležencev. Prve tri dni seje tekmovanje odvijalo na Mali Lažni v Trnovskem gozdu, dva dni pa v Saječah pri Razdrtem. Razgibano površje, polno vrtač, je bilo za marsikaterega tekmovalca iz tujine (predvsem iz ravninskih držav Danske, Nizozemske, Finske) resnično presenečenje, saj so tako raznoliko naravo videli prvič. Za turistične in druge informacije je bila gostom iz vseh koncev Evrope stalno na voljo ekipa TIC Ajdovščina. Mnogi so bili prvič v Sloveniji in prvič v Vipavski dolini, ki jih je navdušila. Tako da si v prihodnjih letih obetamo še več obiskovalcev, ki bodo raziskovali naše kraje. Če si želite ogledati foto zgodbo s tekmovanja, vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.tic-ajdovscina.si in pobrskate po rubriki »UTRINKI«. Kristina in Sanda Avtokamp Police je pokal po šivih. Pipislrelovo letalo ponovno najboljše v ZDA Podjetje Pipistrel d.o.o. iz Ajdovščine je ponovno zmagalo na natečaju ameriške agencije NASA za najboljše letalo. Pipistrelova posadka je na tekmovanju v ZDA slavila z letalom Virus 912 in tako ubranila lanski naslov. Tz podjetja Pipistrel so sporočili, da Aje bilo letošnje tekmovanje bistveno zahtevnejše od lanskega tar da je kar dvoje posadk od petih, ki so se uvrstile v tekmovalni izbor, moralo zaradi tehničnih težav odstopiti. Čeprav je bil letos fond nagrad višji kot lansko leto, so zaradi bistveno strožjih kriterijev po disciplinah razdelili manj denarja in povečali fond za naslednje leto. Ekipa domačega podjetja, sestavljena is mehanikov, strokovnjakov iz Slovenije ter Pipistrelovih zastopnikov iz ZDA, je z intenzivnimi pripravami pričela več kot mesec dni pred tekmovanjem - najprej v Sloveniji, kasneje v ZDA. Slovensko letalo je ponovno do- kazalo, da nima konkurence, ter da lanska zmaga ni bila le splet srečnih okoliščin, saj je v bistveno hujši konkurenci zmagalo v osmih od dvanajstih disciplin ter v skupnem točkovanju pustilo za seboj drugo uvrščeno letalo za skoraj 70 točk! Občina Ajdovščina čestita podjetju Pipistrel za doseženo tehnološko in športno zmago! Občina Ajdovščina Konjske dirke v Gozdu zopet v znamenju presežkov Tretja nedelja v avgustu je na Gori rezervirana za konjske dirke, ki se odvijajo v vasici Gozd pri Colu v organizaciji tamkajšnjega Smučarskega društva Gozd. Tudi letos je bilo tako, oziroma še bolje. v r~7 e po lanski prireditvi smo govo-ZL/rili v presežkih, letos pa lahko le nadaljujemo. Če je lani rekordno hitro zmanjkalo mesa, potem se je za letos organizator bolje pripravil, hrane je bilo dovolj za vse. Rekordno pa je bilo število konjenikov, saj je nedeljski slalom odjezdilo kar 35 tekmovalcev v treh kategorijah: največje bilo moških jezdecev, veliko je bilo tudi otrok (med njimi začuda več deklic!), nekaj manj pa žensk. Tekmovanja so bila napeta in atraktivna, na koncu pa so slavili absolutno najhitrejši Bogdan Kranjc s Planine, najatraktivnejši Dejan Strgar z Banjščic, najboljša v svoji kategoriji, pa tudi v konjskem šprintu - Karin Bernik iz Žirov ter mnogi drugi, ki so si prislužili pokale ali pa zgolj navdušene poglede in aplavze publike. V Gozdu namreč še vedno verjamejo v moč sodelovanja in druženja, torej so izidi tekmovanja bolj drugotnega pomena. Bleščeči pokali so tako v vsakem primeru prišli v prave roke. Po tekmi je sledila zabava, tokrat so jo popestrile Navihanke. Prireditev je uspela, celo vreme, ki je zgodaj popoldan zagrozilo, se je »uneslo« ter množico okoli 2000 ali še več obiskovalcev obsijalo s toplim Gorjanskim soncem. Člani Smučarskega društva Gozd so se torej ponovno izkazali kot odlični gostitelji. Zato si velja že sedaj zabeležiti - 3. nedeljo v avgustu se srečamo na Konjskih dirkah v Gozdu pri Colu. p.s.: Če želite vedeti in videti še več, potem vas vabimo, da si na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-aj-dovscina.si v rubriki utrinki ogledate foto-zgodbo. Sanda Hain Skupina Al-Anon A • I VV« • v Ajdovščini V septembru prične v Ajdovščini skupina za samopomoč svojcem in prijateljem alkoholikov - Al-Anon. Toplo vabljeni k obisku vsak četrtek, od 19.00 do 21.00 v prostorih Karitas na Vipavski cesti 11 v Ajdovščini (stavba ima vhod na vzhodu in gleda proti Sturski osnovni šoli). Pristojbine za članstvo ni. Prisrčno vabljeni! Informacije: 031 58 48 98, Lama Simona Semenič - dramaturginja Simona je rojena 16. julija 1975. Osnovno šolo je obiskovala v Ajdovščini prav tako srednjo. Študirala je dramaturgijo na AGRFT v Ljubljani in že med študijem kot asistentka dramaturgije sodelovala s SNG Nova Gorica in MGL Ljubljana. Sedaj je umetniška vodja programa PreGlej v Gledališču Glej, za katerega je dala pobudo in ga tudi koncipirala. Ta hip se nahaja na delovnem obisku v Nev/ Yorku. Simona, skoraj ne morem mimo tvoje rosne mladosti in tvojega doživljanja Ajdovščine, kjer seje začel tvoj notranji ustvarjalni »nagon«? Ne vem, s čim bi povezala začetke mojega »ustvarjalnega nagona«. Vem, da sem od zmeraj rada brala, da sem od zmeraj rada pisala. Že v prvem razredu, se spomnim, ko smo se učili pisati velike pisane črke in smo potem za domačo nalogo morali pisati stavke ali besede, ki se začnejo z določeno črko, sem poskušala te stavke povezati v zgodbo. Mogoče to. Je pa seveda pri tem veliko število dejavnikov. Najprej knjige, spodbujanje k branju je imela pri hiši »čez« mama, potem pa filmi. Pri filmih pa je odločilno potezo naredil tata, ker je kupil videorekorder takoj, ko so »prišli ven«. Odkar se spomnim, sem se tako »drogirala« z zgodbami. Forma ni bila nikoli pomembna, še zdaj ni, vedno je zgodba tista, ki me pelje. Naj si bo kot konzumenta, ali kot ustvarjalca. So pa seveda začetki mojega ustvarjanja, kije bilo vsekakor pisanje, neločljivo povezani s šolo. Tako osnovno, kjer meje k pisanju do nezavesti priganjala tovarišica slovenščine Irena Šinkovec, in potem srednjo, kjer me je slovenščino učila Bruna Vuga in spet ni bilo druge kot prijet za svinčnik (takrat še svinčnik) in pisati. In to je bilo tudi tisto, kar sem zmeraj počela najrajši. Gledališče pa sem prvič »delala« skupaj s sestrično Laro Jankovič, enkrat ko smo živeli še na Tovarniški, to je bilo še preden sem šla v šolo. V »špajz« sva postavili scenografijo in staršem odigrali neko igrico. Kaj več se sicer ne spomnim, edino, da je bil tu nek kostanj kot eden izmed protagonistov. Potem pa seveda dramski krožek v osnovni in srednji šoli. Svoj prvi dramski tekst sem napisala enkrat v srednji šoli. Sicer ga nisem nikomur pokazala in žal moram povedati, da se je ta dokaz moje zgodnje genialnosti nekam založil (smeh). Upam, da za zmeraj. Oder te kar nekako vleče nase. Pišeš, igraš, si dramaturginja...Kaj pa od tega počneš najraje’ V resnici sem zelo slaba igralka. Na odru ne zmorem nastopati v kakršnikoli vlogi, to mi preprosto ne gre. Se pa z lahkoto predstavim na odru kot jaz sama, se pravi v vlogi sebe. Kot performerka sem tako prvič nastopila v solu »Jaz, žrtev« lani oktobra. Moram reči, da rada nastopam. Sem na odru, publika pod mano, lahko se igram s koncentracijo gledalcev, z njihovimi emocijami. Včasih gre lažje, včasih težje, včasih sploh ne gre; odvisno od publike in mojega razpoloženja. Drugače pa pišem dramske tekste in priredbe za gledališke predstave. To sta spet dve popolnoma različni opravili. Ko pišem dramske tekste, to počnem sama s sabo. Samo jaz in moji dramski liki. Zgodi se lahko marsikaj ali pa nič. Ko pa kot praktična dramaturginja delam adaptacije za gledališke predstave, to ponavadi delam v tesni navezi z režiserjem in v bistvu poskušam udejanjati neko drugo in ne izključno svojo idejo. Pri priredbah gre tudi za to, da jih skozi proces nastajanja gledališke predstave ves čas spreminjam. Dramske tekste pa na koncu samo oddam in potem se naprej z njimi ukvarjajo režiser, igralci in dramaturg. Sicer zdaj govorim takole v množini, v resnici pa sem dramski tekst oddala samo dvakrat - enkrat tri kratke drame, ki so jih uprizorili v Srbiji, in drugič besedilo Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, ki je bilo premierno uprizorjeno prav v Ajdovščini (letos julija v Dvorani 1. slovenske vlade). Ne vem, kaj mi je ljubše. Najraje sem sama s sabo in svojimi liki. Prav zaradi tega, ker se takrat lahko dogaja marsikaj. Ko pišem, se ponavadi počutim ravno tako, kot če bi brala kak dober roman ali pa gledala kakšen dober film. Zgodba in liki in tematika me odnesejo in vse je dovoljeno. Ampak potem je seveda treba priti tudi med ljudi in stvari pogledati še z zornega kota koga drugega, usklajevati mišljenja, se produktivno kregati ... In tako mi je v resnici ljubo tudi delo praktične dramaturginje. Imam pa to srečo, da vedno delam z režiserji, kijih ne zanima »prestavljanje« besedil na oder, ampak predvsem priredbe (klasičnih) besedil ali kola-žiranje različnih besedil. To pomeni, daje moje dramaturško delo pri predstavah vedno usmerjeno v nastajanje nove gledališke predloge in s tem zelo ustvarjalno. Delaš v Ljubljani, pelje te pa tudi v tujino, pravkar odhajaš v New York, meniš, da ustvarjalen človek lahko dobi »priznanje« prej zunaj kot doma? No, kakšnih hudih priznanj v tujini resnici na ljubo ni bilo. Samo pri nas se gleda na neke stvari, ki so v tujini takorekoč minornega pomena, kot da so ne vem kaj, samo zato, ker so pač v tujini. Bila sem povabljena k nekaj sodelovanjem, nazadnje na Dansko. To mi seveda laska, malo pomasira ego, prinese kak tolarček, ampak to je pa tudi vse. Prej kot »priznanje v tujini« bi temu rekla gastarbajting. Glede tujine bom razložila takole. Odhajam New York, kjer kot soavtorica sodelujem pri predstavi, ki bo premierno uprizorjena 16. oktobra v njujorškem gledališču PS 122. To informacijo lahko prodate takole: Mednarodno- priznana slovenska dramatičarka najmlajše generacije Simona Semenič trenutno v New Yorku po naročilu eminentnega nju-jorškega gledališča PS 122 piše svoje novo dramsko besedilo. Svetovna praizvedba drame pod taktirko znanega njujorškega režiserja se bo zgodila prav v tem gledališču 16.10.2008; ali pa takole: Simona Semenič je trenutno pri svojem prijatelju režiserju Ivanu Talijančiču v New Yorku, pri svojih triintridesetih spi na 150 centimetrski zofi, ker ni dovolj denarja, da bi ji plačali hotel, pripravljata pa se na premiero njune nove predstave, ki bo v enem od najmanj petdesetih off Broadway gledališč na Manhattnu. Več o tem in sorodnih pojavih si seveda lahko vsak prebere v imenitni zbirki humoresk slovenskega pisatelja Frana Milčinskega. Da človek piše iz sebe je nesporno, so v podstavi tvoje življenjske izkušnje, v tvojem primeru »ženska in ženskost«... Joj, z ženskostjo imam pa že od nekdaj hude težave. Z ženskostjo kot tako, pa potem z zavedanjem ženskosti, pa z udejanjanjem ženskosti in vse, kar je še tega. Seveda se potem to manifestira v mojih delih, tako kot tudi vse ostale stvari, ki me določajo. Ena od teh je božjast. Ne vem, če lahko na to vprašanje odgovorim tako, da bom tudi kaj povedala. Najraje bi uporabila kak citat, pa se zdaj ne morem nobenega spomniti. Dejstvo je, da sem odraščala, da smo odraščali in da otroci še zmeraj odraščajo v konzervativni seksistični družbi, ki ženskost enači z materinstvom ali hotništvom. Vmesne variante ni. Ne moreš biti kar mati in si zraven želeti še kaj več. Ta »več« seveda implicira znanje, ustvarjalnost, svet in nenazadnje tudi seksualnost. Enkrat se je pač treba odločiti. Glede ženskosti me v bistvu najbolj jezi to, da če bi Frida Kahlo lahko rojevala, bi danes nihče ne vedel zanjo, ker bi redila Diegove otroke, medtem ko bi on slikal ali raziskoval polje čutnih užitkov. Z drugimi ženskami, seveda! In ja, to je nekaj, kar me označuje. Bolj kot recimo božjast. Hendikep ženskosti. Sem pa neskončno rada ženska. In sem neskončno rada ustvarjalka. In sem še bolj neskončno rada mati. In če bi se morala odločati za eno ali za drugo, bi me to strlo. Večina žensk, ki jih poznam, pa se je na eni točki bila prisiljena odločiti. In to se mi zdi naravnost tragično. Kar hočem v bistvu povedati, je to, da nobena božjast ni tako zelo božjastna kot je božjastno to, da se ljudje zaradi pričakovanj okolice počutijo prisiljene živeti življenje, ki jih počasi davi. Ves čas me obmetavajo s tem, da sem feministična avtorica. To me izrazito nervira, to predalčkanje. Seveda delujem na podlagi izkušenj svojega ženskega telesa, saj ne morem drugače. Ampak ne bi se pa opredelila za feministično avtorico. Gledališče Glej, kjer so te »udomačili«, delaš tudi z drugimi gledališči? Sodelavci v Gledališču Glej mi pravijo direktorica, moj uraden naziv je pa predsednica društva. Gledališče Glej je neinstitucionalno gledališče, kar pomeni, da operira z dosti manjšimi sredstvi kot institucionalna gledališča in nima ansambla. V Gleju se tako ukvarjam predvsem s produkcijo, financami, organizacijo in takimi stvarmi. Tudi sicer sem pri veliko predstavah sodelovala kot producentka. V tej vlogi s pridom uporabljam znanje, ki sem ga pridobila, ko sem v Ajdovščini še pomagala voditi knjige pri Dantesu Troštu, Andreju Furlanu in Alešu Renerju. Ko sem se preselila v Ljubljano in začela študirati dramaturgijo, sem mislila, da se računovodstva in financ v življenju ne bom več dotaknila. Potem pa seje moje znanje izkazalo za veliko prednost, saj se umetniški kader povečini na te stvari zelo slabo razume. Situacija me je tako prisilila, da sem se začela in- tenzivno ukvarjati tudi s produkcijo. Knjig sicer ne vodim več, za to plačujemo računovodski servis, ampak poznavanje osnov je nujno potrebno tudi pri delu producenta. Kar se pa tiče drugih gledališč, ja, delam tudi drugje, ampak drugje v vlogi dramaturginje ali avtorice. Nazadnje sem kot soavtorica adaptacije in dramaturginja sodelovala s Slovenskim mladinskim gledališčem pri predstavi Malfi. Vrniva se k predstavi Nisi pozabila, samo ne spomniš se več. V njej si se kot avtorica besedila prvič predstavila doma, domača publika ...Tvoji vtisi, kako si vse to prežvečila? selila sem in živela tukaj. Ampak ko grem kam za dlje časa in me daje domotožje, vedno mislim na to, kako bom prišla v Ajdovščino. In če letim nazaj v Ljubljano, ne pa v Trst ali Benetke, se potem ponavadi še isti dan odpravim domov. Kako na tvoje delo gledajo domači? To je pa kočljiva tema. Mislim, da bi v resnici oba raje videla, da bi imela eno »ta pravo«, varno službo z rednim dohodkom in manj hektičnim urnikom. To bi verjetno najraje videl vsak starš, moja dva pa dodatno še zaradi tega, ker ju skrbi zaradi moje božjasti, tak način življenja pa mojemu zdravstvenemu stanju vsekakor ni Tu moram pa reči, da sem bila ne- v prid. skončno ganjena. Najprej že takoj tisti Drugače pa ne vem, skrb zame je si-dan, ko sem se zmenila za predstavo; cer na prvem mestu, ampak drugače tako zlahka je šlo, s Sando sva takoj pa se mi zdi, da sta oba nekako po-določili datum in en dva tri je bilo nosna name in vesela, saj nenazadnje zmenjeno. Te premiere sem se do zdaj delam tisto, kar si želim in od tega veselila še najbolj od vseh, kjerkoli so tudi živim. že bile. Potem sem za pomoč prosila Kakšna misel o tvojem videnju župana in bilo mi je čisto neverjet- vnaprej, kam bi si želela, da se vse no, kako hitro in s koliko dobre volje skupaj zapelje, smo se vse zmenili; za denarno po- Včasih si mislim, da bom verjetno moč, za zakusko, za organizacijo. V morala mlada umreti, ker sem imela Ljubljani in povsod, kjer sem do zdaj v svojem življenju, roko na srce, res delala, je kaj takega čista znanstvena veliko srečo, saj sem takorekoč sproti fantastika. No in potem seveda sama udejanjala svoje sanje. Vedno sem si premiera. Po dolgem času smo se spet želela imeti otroke, pa hiško z vrtom, srečale sošolke s srednje in osnovne pa veliko potovati, pa pisati. Zdaj vse šole, prijatelji iz otroštva in prišla je to nekako imam in edino, kar mi še vsa žlahta in tudi moj sin Črtomir je manjka, je hiška na morju, kjer bi gledal celo predstavo in potem smo se lahko v miru in veliko pisala. Potem družili pri nas doma še pozno v noč. pa ne vem, v bistvu delam vse, kar Župan mi je na koncu izročil šopek rada delam, živim tako, kot si želim, rož in povedal nekaj besed o predsta- seveda so dnevi, ko bi najraje skoči-vi in vse skupaj je bilo zelo..., ja, kaj la iz kože in dnevi, ko bi najraje za-naj rečem, ganljivo. Prav zares. mižala in se ne zbudila, včasih imam Črtomir pa si je predstavo zapomnil, občutek, da nosim na ramenih tri tone ko kaj pozabi narediti, mi še danes tu in se bom pod njimi strla, ampak saj pa tam reče: »Veš, mami, nisem poza- veste, kako rečejo. Kaj pa otrok ve, bil, samo spomnim se ne več.« kaj so tri tone. Prime in nese. Sicer je pa z Ajdovščino tako. Ne Pod latnikom klepetal Ivan predstavljam si, da bi se nazaj pre- Mermolja Iče t Pri spomeniku Crnilogarju T Veterani policije SEVER so obiskali spomenik pokojnemu podraškemu V župnika prof. Otmarju Črnilogarju. Priljubljeni župnik je v času vojne za samostojno Slovenijo rad obiskal policiste na barikadah po Vipavski dolini in fantom dal besedo podpore, kije bila še kako dobrodošla, vedeli so, da gre za velikega narodnjaka in značajskega človeka. LP Srečanje policistov in veteranov policije Tradicionalno /"spomin na osamosvojitvene čase in ob praznovanju dneva policije so se V na srečanju zbrali veterani policije Vipavske doline in policisti policijske postaje Ajdovščina. Najprej so počastili spomin na vojne dogodke pri obeležju pri Zavetnikih nad Vrhpoljami, postavljeno v spomin na zaustavljanje vojaške kolone z Nanosa proti Vipavski dolini. Družabno srečanje pa so veterani policije in policisti kot zmeraj dobre volje nadaljevali v lovski koči Budanje. Tradicija srečanj veteranov in policistov Vipavske se tako nadaljuje. §St' • ■ | ^| 1^1 / ^ ^ ’ . .v , vi 1 Prepričaš Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili. Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj! | mm m® VovilanD ^ Y - l ^ r > A ' V - A - www.Vipaval 894.si Okrepčevalnica Angora Konec leta 2006 se je po Gori razširila vest, da se na Otlici do nadaljnjega zapira gostinski lokal zaradi upokojitve dotedanje lastnice. Obdajala nas je neka čudna tesnoba, saj smo s tem izgubili edini prostor na Gori, kjer smo se lahko zbirali ob različnih dogodkih in tam poklepetali s prijatelji, znanci, vaščani... Za kraj je bila to velika izguba, saj smo s tem izgubili vaški center življenja. "f ^Turističnem društvu Okno smo V sledili vsem informacijam, ki so krožile po širši okolici o prihodnosti gostinskega lokala. Ni nam bilo vseeno za kraj in krajane, saj kot turistično društvo skrbimo za razvoj in promocijo kraja. Spomladi leta 2007 smo v društvu pripravili projekt prenove lokala in ga predstavili predstavnikom Občine Ajdovščina. Tudi oni so menili, daje projekt zanimiv in pomemben za nadaljnji razvoj naše Gore. Imeli smo kar nekaj argumentov, da smo sposobni projekt uresničiti, saj smo to že dokazali s prenovo takrat propadajoče dvorane, ki smo jo v dobrih treh mesecih v lastni režiji temeljito prenovili. Takrat nam je s finančnimi sredstvi pomagala Krajevna skupnost Otlica - Kovk in Občina Ajdovščina, opravljenih pa je bilo nešteto prostovoljnih ur in veliko lastnih vložkov. Z dvorano smo torej pridobili nekaj družabnega življenja v kraju, ki pa je z zaprtjem gostilne zopet zamrlo. Veseli smo bili, ko smo pozno spomladi izvedeli, da so na občini ugodili našemu projektu in nam dodelili lokal v najem. Sprva je bila prisotna velika zagnanost, veselje vseh članov društva, pozneje pa se je ob podrobnejšem pregledu lokala in grobi oceni adaptacije, kjer se je številka približala 200.000,00 €, ta evforija kar hitro končala. Na številnih sestankih smo premlevali možnosti, kako se kot društvo spopasti s takimi finančnim vložkom. Na enem izmed sestankov smo sklenili, da bova dva člana TD Okno (Izidor in David) ustanovila podjetje, ki bo delovalo neodvisno od turističnega društva. Začela sva pripravljati vso potrebno dokumentacijo za obnovo, vmes pa naletela na različne ovire, ki so zavirale začetek del. V tem času se nama je pridružil še član mlajše generacije Erik, ki mu prav tako ni bilo vseeno za življenje na Gori. Skupaj smo ustanovili podjetje Angora, Gostinske in turistične storitve d.o.o. 15. oktobra 2007 se je tako začelo z grobimi gradbenimi deli. Najprej odstranitev stropov, ometov, tlaka, dotrajane inštalacije... Na novo so ometane vse stene, postavljen mavčni strop, na novo obnovljene sanitarije, predelana vodovodna inštalacija, na novo postavljena komplet električna inštalacija, nova talna keramika, narejeno prezračevanje, klimatska naprava, sezidan šank, nabavljena ustrezna oprema, novi stoli in mize, zamenjana nekatera okna... Prav tako se je uredilo kletne prostore za skla- dišče in garderobo za zaposlene. V začetni fazi so nam večkrat priskočili na pomoč domačini, ki so opravili veliko prostovoljnih ur in nam s svojo zagnanostjo dali še dodaten zagon. Lokal je bil skoraj dokončan že konec meseca maja, vendar se je zaradi birokratskih zadev odprtje lokala prestavilo še za dobra dva meseca. Končno pa je le prišel 2. avgust, ko smo na hudomušen način odprli vrata nove Okrepčevalnice AnGora. Ogromno število domačinov, predstavniki občine in drugih ustanov, obiskovalci iz bližnje in daljne okolice so prišli pozdravit novo pridobitev na Gori. Številni stiski rok, zadovoljni obrazi obiskovalcev, so bili potrdilo, da smo delo dobro opravili. Marsikateri mimoidoči je mislil, daje Angelska nedelja letos mesec dni prej kot ponavadi. Zabava ob dobri glasbi, za katero sta poskrbela Ansambel Blisk in poseben gost večera Andrej Šifrer, seje zavlekla do jutranjih ur... S tem pa naši cilji še niso končani, saj bi radi razširili ponudbo in obiskovalcem ponudili veliko več, kot le pijačo. Ob tem priložnosti naj se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali in nas ob tem projektu spodbujali, vas pa vabimo, da nas obiščete v novi Okrepčevalnici AnGora! Izidor Peljhan Člani Društva Gora v BiH V petek, 18.julija se je 7. članska ekipa planincev iz društva Gora odpravila v Brezo, kamor so jih povabili člani tamkajšnjega planinskega društva. Breza je manjši kraj 25 km severno od Sarajeva. Gre za večletno medsebojno obiskovanje planincev, ki je že preraslo v prijateljstvo.V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ajdovščine. r X iutraj nas je ob odhodu rahlo ZL/zmočil dež, vendar nas ni spravil v slabo voljo. V Brezo smo prispeli v popoldanskih urah, kjer so nas v podjetju Strong sprejeli naši prijatelji. Ogledali smo si podjetje, kjer izdelujejo lesne izdelke in polizdelke. Proti večeru smo se odpravili proti planini Budoželj, kjer ima planinsko društvo Breza svojo prijetno planinsko kočo. V letu 2006 smo planinci društva Gora že postavili in označili slovensko pot na vrhu hriba, katera je še vedno urejena in negovana. Naslednje jutro smo pozajtrkovali in se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti našemu cilju - planina Vranica. Peljali smo se skozi Visoko-Kiseljak - Fojnico. V Fojnici smo se po slabo vzdrževan cesti pričeli vzpenjati na planino Vranica. Po nočnem deževju se je nebo pričelo jasniti in mi smo imeli prelepe razglede na planine. Na 1600 metrih nadmorske višine nas je najprej ustavil prečudovit razgled na Prokoško jezero. Ob njem so lesene hiške, ki spominjajo na Veliko planino v Sloveniji. Čudovita narava z razgledi nas je fascinirala. Nato so sledili vzponi na. Pot nas je vodila po travnati poti in cesti, ki je služila bolj za prevoz s primitivnimi vozili. Tišina in prelepi razgledi so nam krajšali čas. Ob poti so cvetele prelepe cvetlice najrazličnejših barv in oblik. Cvetovi so bili res čudoviti. Najprej smo se povzpeli na vrh Ločiko 2107 m, kjer je bila lepa panorama. Zame se čas ustavil! Po krajšem postanku z osvežilno pijačo smo nadaljevali pot proti vrhu hriba Krstac, ki leži na višini 2040 m. Ponovno prelep razgled, na kar je sledil krajši postanek. Še vedno sveži in polni lepih vtisov smo pot nadaljevali na najvišji vrh Vranice - to je Nadkrstac, ki leži na nadmorski višini 2112 m. Na vrhu smo nadomestili izgubljeno tekočino ter se fotografirali. Malo pod vrhom smo se ustavili in naredili prečudovito fotografijo s Prokoškim jezerom v ozadju. Počasi smo se spustili do jezera, kjer smo z velikim apetitom pričeli malicati. Ker nikakor nismo hoteli, zapustiti prelepih krajev, smo se kar nekaj časa zadržali ob jezeru in se spoprijateljili z domačini. Nato je sledila daljša vožnja nazaj na planino Budoželj. Tam smo večerjali in zabavali dolgo v noč. V nedeljo smo se odpravili na razgledovanje bosanske pokrajine. Na čudoviti pokrajini Črna reka smo si ogledali damijo staro 500 let, nato pa lepo jamo Bijambare ( vstopnina samo 1,5 E). 'Nato smo imeli kosilo v restavraciji, ki je bila postavljena v čudovito pokrajino ob potoku, kjer so plavale ribe. Čez čas pa so bile že na našem krožniku. Po dobrem kosilu smo se ponovno odpravili na Budoželj. Med nami je že bilo čutiti napetost, saj smo vedeli, da se izteka čas našega druženja. Ob dobri kapljici smo izmenjevali naša občutenja. V posteljo smo legli z veliko novih dobrih občutkov. V ponedeljek po zajtrku smo se po- slovili od naših prijateljev. Obljubili smo si, da se bomo še srečali. Pot nas je najprej vodila v Zenico, kjer smo se najedli pravih bosanskih čevapčičev. V Slavonskem Brodu pa smo se ustavil na Pijači, kjer smo kupili malenkosti za najdražje. Domov smo se vrnili v večernih urah. Kar nekaj dni smo imeli kaj pripovedovati prijateljem. Franc Filipič Ustje, 8. avgust 10. medgeneracijski tabor Obkoljeni od pušk so se vaščani zbudili v tisto sobotno jutro 8. avgusta 1942. Italijanski okupator je kot povračilo za zločin, ki je bil delo njegovih lastnih vojakov, požgal vas in pobil 8 talcev. Vsako leto se spominjamo tragičnih dogodkov na dan, ki je za vedno zaznamoval življenje vasi in njenih prebivalcev. Leto 1942 je sicer daleč ampak boleči spomini v srcih tistih, ki so bili dogodkom priče, so še kako živi. Društvo Numulit.us je v sodelovanju s KS Ustje tudi letos počastilo spomin na tisti žalostni dan. A Taša za pobite talce je bila daro-IVJLvana v nedeljo, 10. avgusta, sledila je slovesnost pri spomeniku pod vasjo. Na slovesnosti sta kot slavnostna govornika spregovorila župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak in predsednik sveta KS Ustje Marijan Lozej. V kulturnem programu so sodelovali člani društva Numulit.us in cerkveni pevski zbor Ustje. Počastitev se je nadaljevala v bolj sproščenem vzdušju. Obiskovalci so lahko prisluhnili ansamblu Gorski cvet in marsikoga so srbeče pete ponesle na plesišče. Priložnost smo imeli videti tudi prvi ušanski ognjemet. Vreme nam je šlo letos na roko in nam omogočilo brezhibno organizacijo celotnega programa krajevnega praznika, tudi športnega dela, ki je bil prejšnja leta vedno "obdarjen” s padavinami. V soboto, 9. avgusta je bil odigran nogometni turnir na Grbavici. Sodelovalo je 7 ekip. Bučno navijanje številnih brhkih navijačic in malo manj brhkih navijačev je spremljalo mojstrske poteze igralcev na travnati površini. Neporažena ekipa Roštiljada VT iz Ajdovščine je kot zmagovalka turnirja domov odnesla glavno nagrado. Naslednji dan, v nedeljo 10. avgusta, je kvartopirska sekcija društva za ogrevanje pred večerno zabavo priredila zdaj že tradicionalno "briškuljado”. Glavno nagrado za zmagovalce je dobila ekipa iz Slapa. Ušanske dvojice so kljub strastni podpori gledalcev tudi tokrat ostale brez lovorike. Obljubile so, da bo drugo leto prva nagrada vsekakor ostala v domači vasi. No bomo videli. ušani GOTOVINSKI KREDITI » Zgrabite jesensko priložnost!« Ponujamo vam kredite po izbiri za vašo ozimnico, kurjavo, dom, šolske potrebščine ali izpolnitev vaših drugih načrtov. Pri najetju katerega koli kredita vam podarimo 20 % popust pri nakupu v prodajalnah Mladinske knjige. Akcija traja do 30. septembra. BREZPLAČNA ŠTEVILKA © 080 17 50 www.nkbm.si Popusti pri Mladinski knjigi se ne seštevajo in ne veljajo za nakup učbenikov. EOM za zgornjo ponudbo je izračunan na dan 22.8.2008 in se spremeni, če se spremenijo obrestna mera (velja od 1.9.20081, stroški odobritve, doba odplačevanje ali datum odobritve kredita. EOM je izračunana ob predpostavki, da je kredit Jesenski krediti 100 % v gotovini in z obrestno mero že od 6,739 %! V današnji družbi je življenje naravnano tako, da generacije živijo vse bolj ločeno. Stari ljudje so vse bolj osamljeni, mladi pa so vse bolj prepuščeni sami sebi. Današnji način življenja (prezaposlenost srednje generacije, ločena gospodinjstva, oddaljenost...) nam otežujejo medsebojno spoznavanje in povezovanje generacij, prenos izkušenj in medsebojno pomoč. Zadnja leta pa (ponovno) prihaja v zavest družbe zavedanje o pomenu medgeneracijskega druženja in jasno postaja, da prepletanje generacij in medsebojno sodelovanje koristi vsem. bile izbrane in organizirane tako, da so lahko sodelovali vsi udeleženci. Prvi dan smo izdelali »olimpijsko zastavo«, se spoznavali v štirih skupinah in izdelali tudi predstavitveni plakat. Večerni gostje - predstavniki Turističnega društva »Okno« so nas s svojo predstavitvijo kraja tako navdušili, da smo se drugi dan odpravili na pohod do otliškega Okna. Večina udeležencev ga je prvič videla tako od blizu. V ustvarjalnih delavnicah izdelovali svečnike iz slanega testa, rože iz papirja, nakit iz gumbov, klobučke ter praznično torto. Vse dni je potekala tudi igra »Skriti prijatelj«. Zaključni večerje zaokrožil jubilejni tabor i živo glasbo, plesom, torto in šampanjcem. Zadnje dopoldne je minilo v izmenjavi vtisov in obljubah, da se še srečamo. Zaključili pa smo - s čim drugim kot z mrežo prijateljstva. Medgeneracijski tabor je zamišljen tudi kot nadgradnja celoletnega druženja in dela v skupinah starih ljudi za samopomoč, ki že vrsto let delujejo v goriški regiji. Krovna organizacija za izvajanje programa »Skupine starih ljudi za samopomoč« je Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, lokalno pa se kot nosilci pojavljamo medgeneracijska društva. Martina Slokar '[''no od oblik povezovanja pred-I 7stavni kov vseh treh generacij smo izvedli od 22. do 25. avgusta v Domu tabornikov na Kovku. Tabor smo organizirale prostovoljke iz Medgeneracijskega društva 4 letni časi iz Ajdovščine ter Korak iz Idrije. Udeleženci (bilo jih je 41) so bili starostniki - člani skupin starih ljudi za samopomoč, ki delujejo v ajdovski in idrijski občini ter mladi prostovoljci, stari od 4 do 13 let. Tabor je bil organiziran že desetič, prvič pa v bližini Ajdovščine. Prvi štirje so potekali na Okroglem pri Kranju, dvakrat na Velikih Blokah, enkrat v Fiesi ter dvakrat na Travni gori. Organizatorji namreč iščemo bolj mirne kraje, ki nudijo čim boljše pogoje za uresničevanje zastavljenih ciljev - vzpostavljanje prijateljskih vezi med udeleženci vseh starosti, spreminjanje stališč in tabujev do predstavnikov stare in mlade generacije (sprejemanje ljudi takšnih, kot so) ter učenje in pretok življenjskih izkušenj. Tokrat je bil izveden jubilejni - 10. tabor. Za rdečo nit tabora smo si sposodili moto letošnjih olimpijskih iger - »En svet, ene sanje.« Aktivnosti so Črniče lepše in varnejše Delavci Cestnega podjetja Nova Gorica in ajdovskega podjetja Remont v teh dneh izvajajo zaključna gradbena dela na magistralni cesti in pločniku v Črničah. Zaradi tovornega prometa, ki je potekal skozi kraj pred odprtjem hitre ceste je bilo vozišče v zelo slabem stanju. V preteklosti so bila opravljena le nujna vzdrževalna dela. Gradbena dela predstavljajo zaključek rekonstrukcije, ki v fazah poteka že več let. /^Abnovo cestišča in novo asfaltno Vv prevleko na dolžini tristo metrov bo plačala Direkcija za ceste Republike Slovenije. Izgradnjo pločnika in ureditev poti za pešce pa občina Ajdovščina. Najzahtevnejši poseg je predstavljala rekonstrukcija in razširitev mostu. Šagre le za vzorec Delavci so že namestili betonske robnike, asfaltirali pločnik in položili grobo prevleko asfalta na cestišče. Cesta je tako pripravljena za položitev zaključne prevleke asfalta in postavitev cestne signalizacije, kar bodo izvedli v naslednjih dneh. Prebivalci so še posebej veseli novega pločnika, ki bo bistveno izboljšal varnost pešcev in voznikov. Poudariti je treba izboljšano varnost učencev osnovne šole, ki so s prvim septembrom ponovno zelo pogosti in hkrati tudi najbolj ranljivi udeleženci v prometu. Pločnik bo povezal prebivalce kraja in omogočil varno pot tudi prebivalcem sosednjih krajev Gojač in Malovš. Občina Ajdovščina je prisluhnila potrebam krajanov in uspela zagotoviti sredstva za odpravo nevarnosti poplav. Hkrati z izvedbo odvodnjavanja meteornih vod so izvajalci položili tudi ustrezno infrastrukturo za odtekanje hudournih voda. Ob večjih nalivih je voda že večkrat poplavila hiše v najnižjem delu vasi. Dobro sodelovanje med občino Ajdovščina, Družbo za ceste in krajani je zagotovilo kakovostne in praktične rešitve s katerimi so zadovoljni tako uporabniki kot tudi oba investitorja. nf Brejski pohod BRJE NA VIPAVSKEM - Vas sestavljajo številni zaselki na zahodnem delu Vipavskih gričev. Razgibana površina ustvarja slilcovito krajino. V vasi je župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda. Na god (5.julija) je običajno »šagra« s kulturnim programom. Letos pa smo izpeljali le 4. nočni pohod k sv. Martinu. izkoriščen in gre v odplačilo takoj '^Š^.Nova KBM T)o maši ob 19.30 so se zbrali šte-JT vilni ljubitelji nočnega pohoda in se z baterijami na glavah in dobro voljo podali na pot med vinogradi do prvega postanka na najvišjem zaselku 331 m visokem Sv. Martinu. Od tu se ponuja prelep razgled na vse strani: Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda na severovzhodu ter na Kras na jugozahodu. Na vrhu je pohodnike čakal kozarec do- brega brejskega vina in domač kruh. Po krajšem klepetu je pot vodila pohodnike po drugi strani spet v dolino k cerkvi. Na prireditvenem prostoru, na cilju, je vidno zadovoljne udeležence čakal golaž in glasba. V upanju, da bo ostal pohod in nočno druženje tradicionalno, vabljeni na peti pohod v letu 2009. (ob) Foto: OSKAR BIRSA Od Ankarana do Triglava Spoštovanja vreden podvig je uspel sedmim pohodnikom, ki so se še drugič v dveh letih podali na pot proti Triglavu. To ni nič takega, saj pogosto pravimo, da tisti, ki še ni bil na Triglavu, niti ni pravi Slovenec. Vendar pa je ta sedmerica izbrala težjo in brez dvoma neobičajno pot. Na najvišji vrh v Sloveniji so se odpravili kar iz našega obmorskega mesta Ankarana. Da to ni mačji kašelj pove že podatek, da so morali peš premagati več kot 160 kilometrsko razdaljo. Na idejo o takem podvigu so nekateri prišli že lani, ko se na pot proti Triglavu odpravili Kamenj. Zaključek šolskega leta Malo drugače Učenci 3.a razreda OS Draga Bajca Vipava smo zaključek šolskega leta preživeli še posebno zanimivo, saj smo združili športni in naravoslovni dan ter zaključno srečanje s starši in tako dva dni preživeli na Nanosu. Tz Ankarana so startali 2. avgusta -Lob 5. uri zjutraj in prvi dan prišli do Sežane, čeprav so računali, da jim bo uspelo priti do Štanjela. Prespali so v sežanskem gasilskem domu in drugi dan nadaljevali pot proti domači vasi Kamnje, od koder prihaja večina pohodnikov. Tu jih je seveda čakala po- gostitev, drugi dan pohoda pa se je zaključil na Čavnu. Naslednje jutro so preko Mosta na Soči in Tolmina prišli do planine Razor, četrti dan pa so se z vmesnim postankom na Doliču podali na vrh, na 2864 metrov visoki Triglav. Sledil je spust proti Trenti, kjer jih je čakal prevoz. Zahtevno razdaljo z vzponi in spusti so torej premegali v dobrih štirih dneh, kar pomeni, da so hodili okrog deset ur na dan. In kdo so bili ti, ki jim je uspelo? Staško Rovtar, Edvard Batagelj, Franc Pegan, Darjo Vodopivec, Silvan Kompara, Edvard Gerželj, Boštjan Vodopivec, na poti pa jih je spremljal Marjan Rovtar. Vsi udeleženci so obljubili, da to vsekakor ni bil zadnji tovrstni pohod. V naslednjih letih naj bi postal kar tradicionalen. Seveda pa je dobrodošel vsak, ki bi se jim rad pridružil in poizkusil premagati tak napor. pdvard Gerželj Ornitološki tabor v Budanjah Prvi pravi počitniški teden se je v stari šoli v Budanjah zbralo 18 mladih iz vse Slovenije, tam je namreč potekal letošnji ornitološki tabor v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Sloyenije. T^Velo je potekalo v petih skupinah -L/pod vodstvom mentorjev, izkušenih ornitologov. Vsaka skupina se je posvečala raziskovanju določene teme, glavna tema tokratnega tabora pa je bilo raziskovanje in spoznavanje ptic Vipavske doline in okolice. Tako je ena od skupin proučevala detle in sove Trnovskega gozda, druga ptice suhih travnikov, tretja italijanske in domače vrabce v naseljih, četrta selitev velikih ujed, peta redke vrste ptic v Vipavski dolini. Mladi se na ornitoloških taborih učijo prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanjajo z naravovarstveno tematiko in izmenjujejo ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo. Mnogo ptic, drugih živali in prijetnih ter zanimivih trenutkov so mladi in mentorji ulovili v objektive svojih kamer. Nekatere najlepše fotografije so objavljene na spletni strani TIC Ajdovščina - www.tic-ajdovscina.si -oglejte sijih! sh Pestro poletje Tudi letošnje poletje je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina pripravilo pester in zanimiv program prostočasnih aktivnosti za otroke in mlade. v '~7 e od prvega počitniškega dne £ j pa do sredine julija so potekale ustvarjalne delavnice na sedežu društva v Ajdovščini in na OŠ Draga Bajca v Vipavi. Otroci so pod vodstvom mentoric prebudili svojo ustvarjalnost in tako so nastajali čudoviti izdelki; figurice iz fimo mase, mozaiki, akvariji, gusarske ladje, nakit, plakati, zabojniki za recikliranje odpadkov in še in še. V senci šturskega parka smo imeli tudi čisto pravi piknik, kjer smo potešili naše želodčke z raznovrstnimi dobrotami. Na eni izmed delavnic so nas obis- kali člani Društva starodobnih vozil Vipavske doline in nas razveselili z donacijo za humanitarno akcijo Pomežik soncu. Z njihovo pomočjo in pomočjo posameznikov ter podjetji smo letos lahko omogočili 27 otrokom brezplačno letovanje. Najlepša hvala vsem, ki ste darovali po svojih močeh. Otroci so se poleg športne kolonije, ki je potekala na Debelem rtiču, lahko udeležili še letovanj v Piranu, na Debelem rtiču ter v Vantačičih na otoku Krku. Uživali so v morskih dogodivščinah, spoznavali nove prijatelje, plavali, se potapljali, vozili s kanuji in ladjico, skratka aktivno preživljali po- čitniške dni. Prav tako aktivni so bili tudi tisti, ki so ostali doma ter se udeležili naših športnih počitnic, ki jih je sofinancirala tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije. Otroci so plavali, igrali tenis, plesali in rolah. Osvajali so nova znanja in tehnike v nadaljevalnih tečajih pa nadgrajevali že osvojeno znanje. Počitnice se končujejo, kmalu bo treba v šolo. Vsem želimo veliko uspehov v novem šolskem letu in kličemo na svidenje na naslednjih prostočasnih aktivnostih Drugi teden ustvarjalnih delavnic je bil namenjen ekologiji. Ustvarjalnice so potekale pod vodstvom mentorice Urške Štrancar. Otroci so izdelali mini akvarij iz steklenih vaz, ki sojih okrasili s školjkami, naredili so gusarske ladje, razmišljali smo kaj lahko dobre- T zpred Lovske koče nad Podnanosom Asmo se 19. junija peš odpravili proti Abramu. Skozi gozd nas je varno vodil planinski vodnik Pavel Makovec. Med potjo nam je povedal mnogo zanimivega, poizkusili smo se v orientaciji sredi gozda, opazovali smo drevesa, videli Vipavsko dolino pod seboj in morje v daljavi ter občutili gozd. Pripovedoval nam je o svojih zanimivih prigodah v gorah in učil nas je posebnih vozlov. Preostanek popoldneva smo preživeli ob igranju nogometa, badmintona, skakanju elastike, skakanju s kolebnico, risanju... Zanimiva so bila tudi naša »bivališča« v zavetju bližnjih dreves, kjer smo se v miru pogovarjali. Po večerji smo se z gospodom Jožetom Rutarjem odpravili na bližnji travnik. Naši spremljevalci so imeli na glavah svetilke, okrog nas pa je bila tema. Ko smo prišli na travnik, smo ugasnili svetilke in nad nami je zasijalo nešteto zvezd. Ob tem lepem pogledu smo kar utihnili. Gospod Jože nam je s pomočjo laserja na nebu pokazal različna ozvezdja in nam povedal, kako jih na nebu najdemo in prepoznamo. Gledali smo tudi skozi teleskop. Po ogledu se kar nismo mogli umiriti in težko smo zaspali. Dopoldan smo preživeli v gozdu z lovcem Brankom Pucem, ki nam je povedal mnogo zanimivega o divjih živalih in nam pokazal krmišče. Z gozdarko Egidijo Cernatič smo opazovali različna drevesa, s posebno napravo izmerili njihovo debelino, določali njihovo starost... Popoldan so se nam pridružili starši na skupnem srečanju. Predstavili smo se jim z recitalom, plesom, petjem in igranjem na tamburice. Sledilo je še zabavno športno druženje, kjer ni manjkalo klepeta, smeha in dobre hrane. Mi, učenci, smo najbolj težko pričakovali nogometno tekmo med učenci in starši. Seveda smo zmagali. Nočilo se je že, ko smo se pričeli poslavljati in se utrujeni, toda polni lepih vtisov odpeljali proti domu. Učenci in učenke 3. a razreda z učiteljico Nadjo Kompara in vzgojiteljicama Lučano Leban in Kristino Repič anTcni IZVOZ - UV OZ - TRANSPORT d.o.o. www.antoni.sl • prevod majhnih ztmnh in karnKrsfeih poiip bžaga po vsej Evropi - pfev/em pc&ijfc. v Evrops m dostav a na rsasJav • /teno s&adššoe • carsnsfco sfcladrsce • špedicija - uvamo izvozno carinjenje » prevoz hstnh pošiljfc po Evropi POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA > FRANCIJA ITAUJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE ANTONI d.o.o. Ajdovščina Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: 00 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net ga naredimo za naš planet. Na to temo niče katere so poslikali in nanje napi-so otroci izdelali eko plakat, izdelali šali lepe želje za poletne dni ter si jih so celo zabojnik za recikliranje odpad- medseboj izmenjali. Delavnice smo kov, zadnji dan pa so naredili razgled- zaključili s piknikom J. Humar 10 oglasi Lions club Zemono Podarili defibrilator Predstavnik kluba Jure Srholj je ob tretji obletnici otvoritve Mercator centra v Ajdovščinidirektorju Centra Emilu Pavšiču predal defibrilator vreden 2.500. Slovesnost je vodila Natalija Verboten. A parat namenjen pomoči ob nenadnem zastoju srca je po-^Vstavljen v samem središču Centra, ob vhodu v tehnično trgovino. Zakaj Mercator? Tu se vsak dan zadržuje veliko število ljudi, saj gre za osrednje nakupovalno središče, ki postaja tudi mesto druženja posameznikov in skupin. Defibrilator je prenosen in narejen tako, da ga lahko uporablja vsakdo, navodila za uporabo so zvočna, pred predajo pa so vseeno izpeljali tudi kratko izobraževanje med zaposlenimi v Centru, pa tudi med člani Lions cluba. »Dobro je vedeti, kako ga uporabiti, še bolje pa bi bilo, če bi ga ne uporabili nikoli«, pravijo lionsi. Tanja Hladnik BIA Separations Visokotehnološko podjetje BIA Separations iz Ljubljane ob svoji deseti obletnici seli razvojne in proizvodne prostore v Ajdovščino T TTorek, 16. septembra bo na dvor- V cu Zemono praznovalo deseto obletnico obstoja. BIA Separations je uspešno podjetje, ki razvija in proizvaja visokozmogljive filtre za potrebe čiščenja farmacevtskih učinkovin v proizvodnji novih bioloških zdravil ter cepiv. Takoimenovani »Inteligentni Filtri« so v celoti plod domačega znanja. Dr. Aleš Štrancar, direktor podjetja (rojen na Planini), ob tem pravi takole: »Selitev prostorov bo imela pozitiven vpliv na gospodarstvo v regiji ter hkrati pomeni odpiranje novih delovnih mest višje in visoke zahtev- nosti.« Prav tako velja pozdraviti namero BIA Separations o dolgoročnem sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici pri razvijanju novega vala slovenskih strokovnjakov na področju kemije in biologije. aš IZPOD FARNIH ZVONOV Župnijski dan na Otlici V župniji Angelov varuhov na Otlici smo imeli župnijski dan. Letos že petič po vrsti. T^opoldan smo se najprej zbrali pri IT skupni maši, ki je na ta dan samo ena. Osrednji namen župnijskega dne je namreč druženje župljanov,-ki se po maši nadaljuje v različnih delavnicah, s športnimi igrami, posebej pa smo veseli, da ta dan z nami preživijo tudi nekateri bolni in ostareli, ki sicer živijo v domovih starejših občanov ali kako drugače izven župnije. Gospodinje z veseljem pripravijo kaj za pod zob in tudi naša grla ob vsem tem ne ostanejo suha. Pozabiti pa ne gre niti na srečelov, ki z glavnimi in drugimi nagradami vsako leto poskr- bi za prijetna in domiselna presenečenja. S srečelovom zbrana sredstva prispevamo za obnovitvena in druga dela v župniji. Izdelke, ki nastanejo v delavnicah, in druge utrinke z župnijskega dne navadno prihodnjo nedeljo v cerkvi tudi razstavimo. Nekatere izdelke nato porabimo kot skromna darila gostom ob različnih župnijskih praznikih ali drugih priložnostih. Župnijski dan smo ponavadi zaključili s šmarnično pobožnostjo in petimi litanijami. Ker pa je bil tokrat že junij, so za svojevrsten zaključek šmarnic poskrbeli otroci. Ti so nam pokazali, da letošnje šmarnično branje, vezano na otroke iz različnih družili, ni šlo kar tako mimo njih, pač pa so ga kar hitro znali prenesti tudi v svoj vsakdan. Iz besed in dejanj posameznika, še zlasti otroka, je 'namreč moč razbrati, kdo stoji zadaj. In ker se zavedamo, kako pomemben je vsak oče, vsaka mati, vsaka družina tudi za življenje v naši župniji, je 19 parov, ki v zakonu vztrajajo že deset, dvajset ali več okroglih let, prejelo poseben blagoslov. Alenka Vidmar Z Nanosa na Triglav 4. ekstremni pohod Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo občin Ajdovščina in Vipava je načrtovalo in izvedo 4.pohod veteranov vojne za samostojno Slovenijo in pridruženih članov ZZB NOB Ajdovščina na Triglav. r7ačeli so 7. julija na Erzelju in vrh ^-/Triglava (vsi) dosegli ll.julija ob 10:15 min. Naslednji dan, 12 julija so se pridružili ostalim pohodnikom na osrednji proslavi 23.spominskega pohoda na Pokljuko. Tako so (uradno) tudi zaključili pohod, ko so v večernih urah srečno prispeli v Vipavo. »Kot vodja pohoda, bi se tudi v imenu OZVVS Ajdovščina/Vipava ter njenega predsedstva, iskreno zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi omenjenega pohoda«, pravi Vodja pohoda Valter Likar in dodaja: »V naslednjem letu imamo okroglo ob- letnico, 5. jubilejni pohod in bomo za vse naše podpornike priredili manjše presenečenje z vrha Triglava.« Valter Likar Vetnšče Bojan Bizjak ZakaujskLj T Tsahlina poletja bo navrgla nove politične prepirljivce, ki nam bodo ponujali svetilnike in rože; pa menda ne rože zla, ki so spet krvavo obarvane tam v Gruziji, tam, kjer imajo tisti odlični zeleni čaj in možakarji mogočne brke. Ja, pa olimpijske igre, pa mir, pa človek ... Ne bi rad bil pretirano politično patetičen, vendar me informacijski svet odeva v vedenje, ki ni prijetno, prej bi rekel, da beglji-yo in mi kar naprej ponuja zdvomlji-vost v človeka, v to krono stvarstva. Ja, pa se sprašujem, kam je pripeljala besna demokratizacija slovensko realnost, slovenski živelj, ki si je morda že nekoliko opomogel od neke nasilne iptegriranosti v razne sisteme, ki zahtevajo svoj realen prispevek. Vsi se imamo pravico spraševati o naši uso- jeni usodnosti, le da to premalokrat počnemo, ali pa sploh ne. Zavednost, da, to je bila včasih kategorija moralne vrednote, ki je nekaj štela, tu mislim, na tisto vrsto zavednosti, ko so ljudje cenili svojo nacionalnost in so zaradi nje umirali, kajpak še prej zaradi ideologij, ki so bile vse krvave. Zdaj, ko merimo osebno svobodo z demokratičnimi merili, pa se nam dogaja, da smo zasužnjeni z nevidnimi cenzorji, ki nam skušajo odvzeti naš ponos in našo pravo identiteto. In če spet omeni zavednost, kot neko prvinsko čutno zaznavo pripadnosti, potlej lahko ugotavljam, da je ta že skoraj v arhivski obliki, kajti nacionalna zavednost je zgolj še retorična figura v nekaterih ekstremističnih nacionalizmih, ki zganjajo zgodovinsko nostalgijo na način, ki je bil že viden, le da se je menjala kostumografija in geopolitična razsežnost. Ljubiti svoj rod, je vsekakor osnovna človeška vrlina, vse dotlej, dokler se to ne sprevrže v obsesijo splošnega politiziranja. Kajpak pa je sodobna družba mnogo manj nacionalistično preparirana, kot pa se je to dogajalo v 19 stoletju, deloma še tudi 18 stoletju, ko so nastajale nacionalne države, ki so mimogrede jezikovno povozile mnoge regije, mnogo odtenkov jezikov, ki so bili prisotni v evropskih prostorih. Politične strategije, ki igrajo na karto nacionalizma imajo morda nekaj možnosti v slabo globali-ziranih regijah, ki imajo še slabo razvito ekonomijo in so primorane iskati znotraj sebe neke veličine, ki jim ponujajo moralno oporo in samo to in nič več. Nacionalizem je do neke mere zdrav, ker se v njem zrcali pranagon samoohranitve skupnosti, in preko teh podzavestnih mehanizmov posameznik najde neko notranjo oporo za svojo eksistenco v realnem prostoru in času. Ko se pojavijo eksistenčne ogroženosti, je nujno, da podzavest dobi alarmno sporočilo, da živiš v skupnosti, ki je ogrožena, in na ta način se potem sprožijo politične pobude o nacionalnih veličinah, o konstruktu večvrednosti in o namenskem poveličevanju lastnih šibkosti. V takih razmerah zna politika ustvariti realno zavezo z večino ponižanih in razžaljenih, ki potlej nasedajo obljubam o večjem razmahu njihove eksistence. Znotraj političnih arealov se ustvarjajo centri moči, ki narekujejo stopnjo sovraštva do drugače mislečih, tudi na nacionalni bazi. Vendarle pa trenutno svetu ne vladajo nacionalni interesi, kajti oligarhija kapitala nima nacionalnega predznaka, deloma morda le Azijske ekonomije, vendar so nacionalne ekonomije razpršene med velekapitali-stične strukture, ki iščejo svoj interes na vseh prostorih, ne glede na nacionalno organiziranost določenih držav. Čistih nacionalnih držav je zelo malo, kar je pač realen proces tako razvpite globalizacije. Politika pa zna ustvariti mit o prepotrebnosti svoje prisotnosti v družbi, kar nima nobene zveze z realno potrebo človeka po politični nor- mativnosti bivanjske integritete v neko družbo. Namesto, da bi politka lajšala organiziranje družbenega organizma, pa mu dojemlje vitalnost s svojo zajedljivostjo in potencirano pomembnostjo. Partijska organiziranost političnih strank je očitna, saj se dogajajo ekscesi, ki so režirani na dober star način vladajočih elit, ki so spoznale moč zavajanja in konstruiranih afer. Vse tako kaže, da je namen politike politika sama, vladanje in privilegiji, ki iz tega sledijo. Če bi politika nenadoma postala samo servis za urejanje javnih zadev, bi se bržkone večina politikov brezdelno sprehajala sem ter tja in bi bili nekoristni in neuporabni, tako pa se dogaja, da ljudje še zmeraj mislijo, da je tisti, ki je uspešen v politiki, potencialno uspešen tudi v gospodarstvu, kar seje izcimilo v tajkunizacijo politike, ki se napreza, da bi pridobila nazaj privilegij, ki ga je že imela. In potem spet pridemo do zavednosti, do tiste iskrene pripadnosti narodu, do iskrene ljubezni do ljudi. Pa mislite, da premoremo veliko politikov, ki bi znali pokazati dovolj veliko mero zavednosti, in ne zgolj hlapčevskega usklajevanja z mednarodno politično kreacijo, za katero se itak skriva kapital z vso svojo odurnostjo. Koliko jih je, ki so pripravljeni govoriti v tujem jeziku, samo da so prepoznavni kot politiki, niti ne mednarodnega kova, bolj regionalno pomembni, pa nič več. Demokratizacijaje omogočila, da so se politične stranke organizirale v neke ideološke monopole, ki jih skušajo vsiliti celi družbi, ki pa že zdavnaj ni ideološko poenotena, čeprav bi si nekateri želeli, da bi vsaj vera bila osnovna ideološka prvina sodobne slovenske družbe. V takih prizadevanjih ždi past, da se določa čistost slovenstva z intenzivnim verskim integriranjem. Enačenje naroda z versko prepara-cijo je spet neka zgodovinska oblika družbenega organiziranja, ki je navrgla mnogo sporov in krvi, tudi v naši soseščini, zato si take sprege ni želeti, kajne. Sodobna bitnost slovenstva je še vedno v neki kregariji, ki skuša polpreteklo zgodovino vpreči v argumentirano populistično politiziranje generacij, ki niso tega doživele. Morda pa je nastopil čas za novo demokratično zrelost, ki bo navrgla na politični oder sveže prizadevnike, ki bodo znali ponosno odstreti zdrave vizije novih integritet, brez spraševanj, kdo je z večjo pravico ubijal. In narodna zavednost bi morala postati vzgojna doktrina že v osnovni šoli, ne kot ideološka pro-filacija, pač pa kot vzgoja za to, kar nas osmišlja, kar nam daje pravico, da smo kot država organizirani v nek enoten nacionalni prostor, ki pa ni zamejen zgolj z jezikom in neko administrativno določenostjo, do kje je naša identiteta. Demokratična realnost je pač taka, da so vse politične strategije časovno omejene, zato se nacionalna zavednost poredkoma znajde v kalkulacijah političnih trgovcev. Bodočnost slovenstva ni v plitvi politizaciji in elitnosti, pač pa v tisti pristni souso-jenosti, ki nam je podarila zmožnost sobivanja na našem prostoru, zato poskrbimo, da bodo bodoče generacije opremljena za globalizem in vzgojene v kleni nacionalni zavednosti. 11 center farna vipava 18 j st m<3sM *■ V-, Lr&: ‘M' ~ i«B V SOBOTO 13. SEPTEMBRA -šmk POPUST 10 °/. ZA NAKUP NAD 20 €, RAZEN ZA A I ID CIGARET IN SLADKORJA V VREČAH S Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 ■ m4