Političen list za slovenski narod.
^reJenuMi Mlj»: Za oelo leto predplačan 1& fld., ta pol leta 8 fld., n četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V ^Bdniitneljl prejeman Telji: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leU I tla., sa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pMiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnine prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Kaananila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlltvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Uhaja vtak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. 3r.
V Ljubliani, v petek 14. februvarija 1890.
Letnik: XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 13. februvarija.
Podpora stradajočim.
Ko se je meseca decembra sošel državni zbor, bil je eden prvih korakov, ki so ga po skupnem dogovoru storili slovenski poslanci, da so vladi v dosego državne podpore proti lakoti na Kranjskem, zlasti na ljubljanskem močvirji, na Dolenjskem in Notranjskem, pa na Goriškem razložili žalostne razmere in veliko bedo, ki je v imenovanih deželah nastala vsled velikih povodenj, peronospere in slabe letine. Kakor sem pa že tedaj omenjal, došla so bila vladi dotlej le iz Koroške, Galicije in Tirolske j tako natančna poročila, da je omenjenim deželam naklonila državno podporo. Ko so poslanci pred Božičem odhajali domov, naprosili so grofa Hohenwarta, naj te zadeve med počitnicami nikar ne preziza in naj vladi priporoča to reč kakor hitro mogoče rešiti. Po praznikih bila je zopet njih prva skrb pri vladi, zlasti ministerskem predsedniku in pri finančnem ministru priporočati naglo in ugodno rešitev ter je bil dotično posredovanje prevzel deželni glavar dr. P oklu kar, kateremu sta sledila še poslanca dr. Perjančič in Klun, glede Goriške pa dr. Ton ki i in grof Coronini. Kakor so imenovani poslanci zvedeli iz ust ministerskega predsednika, je državna podpora Kranjski in Goriški zagotovljena in se bode državnemu zboru že skoraj izročil dotični vladni predlog, ki bo obsegal tudi še nekatere druge dežele.
Vojašnice
na Dunaji nekatere ljudi jako v oči bodejo, kar pričajo interpelacije v državnem zboru, v katerih dunajski poslanci zahtevajo, naj se vojašnice premaknejo iz mesta. Ministerski predsednik je danes na te interpelacije odgovarjal, da je vojno ministerstvo skrbelo za pravo cenitev dunajskih vojašnic in da stopi z vlado v dogovor, kadar bodo natančno dolo-
čeni pogoji, pod katerimi ga je volja vojašnice prestaviti iz mesta.
Židovske zadeve
so bile tudi danes glavni predmet, s katerim se je pečala zbornica poslancev. Galeriji ste bili tudi danes natlačeni, vendar poslušalci sprva niso bili tako nemirni, kakor zadnjič; menda so se spominjali dvakratnega pretenja predsednikovega, da jih ukaže izgnati, ako s svojim nemirom motijo obravnave, konečno pa so postali tako predrzni, da jih je moral predsednik res pognati iz zbornice. Prvi govornik bil je danes poljski poslanec grof Pi-ninski, kateremu je žid Rappaport odstopil besedo. Židje dobro vedo, da je veliko bolje, ako jih zagovarjajo drugi, kakor če se zagovarjajo sami. Sicer pa moramo priznavati, da se je Pininski v nasprotji z dosedanjimi govorniki držal predmeta ter v resnici razpravljal prave razmere židovskih verskih občin. Za njim je bil sprejet konec razprave in sta bila kot zagovornika izbrana Lueger inWeitlof.
Dr. Lueger je v lepem govoru zavračal trditve poslancev Zuckra in Blocha in živahno opisoval razmere, kakoršne so vsled obilnega števila židovskih prebivalcev ua Dunaji. Obrni se kamorkoli hočeš, povsod se šopiri židovstvo. Dr. Lueger je omenjal tudi že prej večkrat imenovanega Veitha in dokazoval, da nikdar ni govoril besed, na katere se je skliceval dr. Zucker. Tudi dogodka v Tisza-Esslaru se je spominjal in iz sv. pisma stare zaveze spričeval, da so se židje večkrat omadeževali s krvjo, in da ni res, kar je v tej zadevi trdil Bloch. Med Luegerjevim govorom so levičarski poslanci večkrat živahno ugovarjali, z galerij pa je bilo mimogrede slišati sikanje, katero je pa g. predsednik čisto preziral.
Za njim je dolgočasno, kakor vselej, govoril dr. AVeitlof, ki si hoče menda prislužiti naslov častnega Žida, ker je napenjal vse svoje moči, da bi židovstvo opral in svetu dokazal, da so židje pravi
poštenjaki in da ni gršega na svetu, kakor z anti-semiti proti njim delati. Ko je končal, so mu židje, pravi in častni, na galeriji ploskali, drugi pa so sikali in nastal je velik vrišč, ki je predsednika primoral galeriji opominjati, da ji veli izprazniti, ako ne dado miru. Na vrsto pride še nekaj dejanjskih popravkov, potem pa govori poročevalec Gnjewoš; še-le za njim bo glasovanje, o katerem se le toliko ve, da je poslancem, celo poljskim na prosto voljo dano, kako hočejo glasovati. Mnogi se bodo glasovanju izognili, zlasti poslanci, kateri državi odrekajo oblast določevati v verskih zadevah, bodisi v katoliških, ali protestantskih, ali židovskih. Zopet eni bodo glasovali zoper ta zakon, ker se od njega nadejajo slabih nasledkov za katoliške pokrajine.
Z izgovorom dejanjskih popravkov sta govorila Menger in Turk. Ko je poslednji končal, nastalo je na gorenji galeriji tako sikanje in vrišč, da je predsednik ukazal gorenjo galerijo izprazniti. Ali dolgo časa je trajalo, in predsednik je moral trikrat močno zakričali, predno so se razsajalci umaknili iz zbornice. _
Vzdihi pod zeleno Tatro.
Y državi, ki duševno tako propada in zaostaja, kakor je Ogerska, zasluži vsako pretresavanje vprašanja glede ljudske omike resne pozornosti. Vprašanje ljudske izobrazbe nahajalo se je zupet na dnevnem vsporedu ogerske poslaniške zbornice povodom proračunske debate. Kako se je oziralo pri teh razpravah na nemadjarske, zlasti slovanske narodnosti, to preseza meje najsurovejšega šovinizma.
Nihče ni zavidljiv, ako se madjarski akademiji, madjarskemu muzeju, madjarski operi, madjarskim glediščem, madjarskim potrebnim pisateljem ter raznovrstnim drugim zavodom in osebam, delujočim ua povzdigo in v izobraženje madjarskega plemena, žrtvujejo ogromne svote iz državne blagajne. Vsak to privošči madjarski narodnosti, kedar tega treba.
LISTEK.
Izpovedanja tivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxi]. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Esquiros je osnoval ligo južnih departementov. Cluseret, ki je pozneie postal vojni minister pariške komune, je bil poklican za poveljnika zvezne vojne. Pa jeden del narodne garde se ni hotel podvreči njegovi oblasti. Prišlo je do boja. Meščani so bili dosedaj pred vsem drugim smešni, pa bali so se jih tudi; sovražiti pa so jih začeli kar moč zaradi ustreljenj v meilhan-skih drevoredih; tekla je kri, nekaj so jih ubili. Ker so se torej dogodbe zasuk-nile na žalostno stran, pošlje Gambetta v Marseille novega prefekta.
Nered je dospel na vrhunec.
Strankarji južne lige so pokrili vse mestne zidove z velikanskimi nabitimi listi, na katerih so se brale v neizmernih črkah le-te besede:
„Mi liofenm, da ae ohdrH Baqtiiro8l**
Novi upravitelj departementa, državljan Mark Oufraisse, pride, gre na prefekturo, pregleda položaj, spozna, da se ne more obdržati, in se izgubi brez bobna in trombe; v zadoščenje mu izroče prefekturo morskih planin, katerih se je bilo lože pola.stiti.
Gambetta pa je hotel imeti zadnjo besedo v tej reči. On odloči, da ima prevzeti Esquirosovo mesto Alfons Gent v imenu tourske vlade. Gent pa je imel zasesti mesto ne jednega, temveč dveh prefek-tov; pozabil sem Vam namreč povedati, da smo imeli v Marseille-u dve glavi ob enem; ena je bila Esquiros z naslovom upravitelja ronskih ustij, druga Delpech z naslovom prefekta. Ne bom govoril o Mauriciju Rouvier-u, kateremu je tourska vlada tudi ponudila to prefekturo med odklonitvijo Marka Du-fraiss-a in sprejetvijo Alfonsa Gent-a; Kouvier, hudomušen, prepričavši se kakor glavni tajnik, da upra-viteljstvo ronskih ustij ponuja več trnja, kakor cvetic, je odgovoril: ,Hvala; ponudite to mesto komu drugemu 1"
Imenovanje Gent-ovo je bilo vsprejeto s krikom srda od Esquiros-ovih in Delpech-ovih strankarjev. Jaz sem bil v številu teh. Rekli smo si, da je Francija izgubljena, če novi upravitelj poseda prefekturo. Natanko govoriti, žrtvovali smo Delpech-a, prefekta št. 2, Gambettovim tirjatvam; pa prefekta št. 1, to je, Esquiro8-a, nikdar I
Pri mladi mestni legiji so nekateri držali s toursko vlado, in drugi z južno ligo. Girondisti, kakor smo mi rekli legijancem, ki so sprejeli Gent-a, bili so premeteni kakor »hribci". Naredili so državni udar. Neko noč so pobrali vse karabine, s katerimi
smo mi izvajali zasuke na šentmihelski ravnini iu so jih izročili bataljonom narodne garde, ki so bili za novega prefekta.
To je bila »prokleta izdaja". Obrnil sem se na legijonce, ki so ostali zvesti Esquiros-u. Sestavimo vojno sodišče, kateremu smo rekli „marcijalni dvor" mlade mestne legije, in gremo sodit izdajalce.
Seveda, ne jeden onih se ni ponižal priti pred marcijalni dvor, pa to je malo koristilo, mi smo jih vendar sodili.
Spominjam se, da sem jaz opravljal službo državnega pravdnika. Uradni odvetnik, kateremu je bilo naloženo, braniti nenavzoče, Elija Deveze, je bil licejski tovariš, ud višjega stanii legije.
Resnobno se trikrat pokličejo legijonarji-giron-
disti.
»Tistin Oapefigue! . . . Tistin Capefigue! . . . Tistin Capefigue! . .
Molk.
Nato začnem:
»Zatoženi Tistin Capefigue se ne oglasi pri branji svojega imena; ker pa je izdaja očividna iu se ne dii utajiti, predlagam, naj ga marcijalni dvor sodi, če tudi nenavzočega."
»Dovoljeno," — zamrmra predsednik.
Elija Devezo vstane:
Ce se pa postopa s tako perildiio zoper katoliiki slovanski Iju^ kakor so to pokaaali Ifadjari naposled v zbornfci, prisirjeni sn» dvigniti svoj zoper duševno zatiranje trpečih bratov naših, roJ-nih Slovakov pod Tatrami.
V istini je to strašno, kako se vzgojuje os Ogerskem prirodno tako nadarjeni slovaški ljud. Na Slovaškem, ab Jia,kor ondi pravijo „na Slovači", ima T prvi vrsti d^iovKina vpliv na nravno vzgojo ljudstva. Katoliška cerkev vsako leto pošilja na stotine misijonarjev k raznim narodom, zahtevajoč od svojih zastopnikov popolno znanje jezika, v kojem imajo delovati med ljudstvom. Hotentotom se pošiljajo duhovniki, govoreči hotentotski, da mogo spolnovati svoje svečeniške dolžnosti.
In na Ogerskem? Tam je madjarski šovinizem dospel do te skrajnosti, da se mladina, izvolivši duhovniški poklic, vzgojuje v madjarskem jeziku. Že takoj na gimnazijah si mora nemadjarska mladež prisvojiti madjarščino v tej meri, da potem, ko zapusti gimnazijo, skoro popolnem pozablja svoj materini jezik, ali se je pa toli izurila v madjarščini, da stoprav po daljši praksi more ljudstvu prepovedovati v njegovem jeziku, toda o pravilni pisavi v materinem jeziku še mishti ni.
Madjarska vlada se je zelo potrudila, da se je madjarizacija vrinila tudi v ogerska semenišča, in tako ima vrhna cerkvena uprava dandanes velik križ pri nanieščenji slovaških župnij ali drugih ne-madjarskih, in ker ni moči najti ugodnih in sposobnih kandidatov, veščih jezika župljanov, mora često pošiljati nemadjarskim vernikom madjarskega duhovnika. Kaku korist pa more imeti od tega ljud, kak vspeh cerkev iz tacih razmer, more si vsak prešteti. Tako se je torej pod raznimi zapletkami vrinil madjarski šovinizem celo v ustave, koji bi imeli biti prosti in nepristopni vsem ljudskim strastem.
O tem nesrečnem predmetu razpravljalo se je T poslednjem zasedanji ogerskega parlamenta, toda v zbornici, v koji poseda tolpa poslancev iz slovaških okrajev, ni se oglasil nihče zoper nepristojnosti v šoli in na višjih ustavih. Še tedaj se nikdo ni oglasil, ko je poslanec St. Nagy neutemeljeno tožil, da se na ljudskih šolah ne poučuje tako v madjarščini, da bi mladina mogla madjarski tudi pričati pred sodiščem! — Kakor bi bil ljud za sodišča tu, a ne sodišča zaradi ljudi! Vsa kulturna debata obsezala je dvoje vprašanj: Odstraniti z gimnazij grščino in razširiti madjarsko kulturo.
Zbornica je razpravljala tudi o židovskem in drugih vprašanjih, toda o živenjskem, razumnem izobraževanji nemadjarskih katoličanov nihče ni črhnil besedice.
Čuda ni, da bode taka brutalnost imela grozne posledice na ljudsko vzgojo in se s časoma more osvetiti na državi sami. S takim postopanjem od-jemlje se ljudstvu vera, tako pobožnemu in nrav-nemu ljudstvu, kakeršno je pod zeleno Tatro! Najdražji ljudski imetek, duševna blaginja, prodaja se za ničevo madjarsko lečo. Extra Hungariam non est vita! . . .
„Iz kakih vzrokov je tožen moj varovanec Ti-stin Capefigue?"
»Njemu so bili," — pritegnem jaz, — »izročeni ključi omar, kamor smo spravljali legijske ka-rabine. Tistin Capefigue je dal ključe sovražniku. To je izdaja v vojnem času. Predlagam torej ob-odbo na smrt za Tistina Capefigue-a."
Predsednik povabi uradnega branitelja, da pove svoj zagovor.
»Državljani, udje marcijalnega dvora," — rekel je Elija Deveze, — »težavno nalogo imam: zmanjšati hudodelstvo, katero je zakrivil ta zločinec, ki nosi ime Tistina Capeligue-a; to Vam je delo, ki presega moje moči. Vendar se ne morem odtegniti dolžnosti, da bi ga ne branil, ker mi je Vaša modrost naložila to tlako. Ne vidim nikakega izgovora za obnašanje svojega varovanca; noč je bila, naše zaupanje je zlorabil, ko je izdal sovražniku ključe od omar našega višjega stanu. Pridružujem se torej predlogu spoštovanega uda državnega pravdništva. Vendar kot branitelj Tistina Capefigue-a predlagam, da se njegovemu imenu nikako očitno sramotno znamenje ne vtisne zaradi veljavne njegove družine.
Marcijalni dvor se posvetuje in obsodi Tistina Capefigue-a, da ima biti z orožjem umorjen, brž ko bodo okoliščine pripustile, da ga zgrabijo.
(Dalj« il^di.)
11 lis Y sf^iem iu sedaujeni ik^su,
trn.
Na&t Husov je bil nekako ta^lj:
Kralj Vence^ je ia pizanski zb« in so^r pravega ||apeža Gregorija XII., nadš^oif Zbioek je pa proti temu zboru in za Gregorija Xtl. Ta dva sta si v nasprotju in to se d4 porabiti: .Ih^obus liti-gantihns tertias gaudet". Ta tretji je btl Hus.
Nadalje je Hus videl, da Nemci ne zaupajo kralju po tej vseučiliški borbi, toliko bolj pa drže Čehi ž njim. Nadškof pa je stal trdno za papeža in ž njim nemški in večina čeških duhovnikov. Na tej podlagi je Hus po svojih prijateljih na dvoru izvabil kralju ukaz z dne 22. jan. 1409, ki prepoveduje vsako občevanje s papežem Gregorijem XII. Kdor bi se upiral, prime so in zapre.
Zdaj je Hus gledal od strani, kako se bo razvijal boj. Nadškof in duhovniki so ostali zvesti papežu in kraljevega ukaza niso uvažali. Kar začno kraljevi biriči loviti in zapirati duhovnike v Pragi in po okolici.
V tej sili izreče nadškof čez Prago iuterdikt. (Uttavi vsa cerkvena opravila razven skrajne sile.) Hus in tovariši se pa za ta škofov ukaz niso zmenili, nasproti je Hus tako strastno govoril vsled tega proti nadškofu v betlehemski kapeli, da je razdraženo ljudstvo vrelo pred škofijo in pretilo nadškofu.
Nadškof se umakne iz Prage na svoje posestvo na kmetih. Zdaj so imeli Husovci proste roke iu so napravili pravo preganjanje cerkve in duhovnikov, kakor v prvih časih krščanstva Nekatere so zaprli in umorili, druge so prognali, tretji so sami pobegnili, vsem pa so pobrali, kar so imeli in cerkveno premoženje je pograbil Vencelj.
To preganjanje pa ni šlo samo po Venceljno-vem ukazu. Ko so videli plemiči po deželi, kaj počne kralj, posnemali so njegov vzgled in so začeli preganjati sosedne duhovnike, jemati jim posestva, denar in drugo cerkveno blago; in — branil ni nihče, ne Hus ne kralj.
Po vsej deželi je bila ta grozna, krivična, gnusna mreža razprostrta. Ni čuda, da je zašel tudi med ljudstvo tak hudoben duh. Ko so videli, da kradejo in ropajo graščaki že itak bogati, začeli so tudi kmetje in rokodelci jemati, krasti, ropati, in kar ni pobegnilo, zadušili so. Prav radi so jih v vodo metali, češ, da to kralju posebno ugaja.
Koliko so posamezni duhovniki sami zakrivili tako ravnanje, tukaj ne moremo preiskavati; a to je J zaupnih mož. V glavnih točkah bodo odklo-, .	J 1- -u i 1 i 1 ' nili spravo. — Brnski »Hlas" piše. da so se vsled
gotovo, da je prav mnogo nedolžnih trpelo take ;	^^ Moravskem in da bode
'"■iviee.	jggiji moral odločneje podpirati moravske zahteve.
To divjanje je razsajalo po Češkem do 2. sept.	Češka ženska društva podpisujejo peticijo,
1409, ko se je udal nadškof Zbinko kraljevemu katero bodo predložila državnemu zboru. Peticija se
sme pridigovati, povsod drugod naj prepov^; tudi (Mi pobere vse Wiklifove spise o«)	da se
tfhičijo.
ta ukaz ni pršiva.
T^ bula je došla v Prago dne marca 1410. Nadškof hitro ukrene, kar bula tirjl^ in tako je bil Hus zop^t v nevarnosti priti pred sodišče. Zato urno napiše pismo i\a Aleksandra V., je o rMmerah na Češkem slajbo podučen, da ni ^rivovefeev med Ceht, da je oel6 sam nadškof to očitno potrdil.
Preiskava je šla vkljub temu naprej iu na sinodo. Na sinodi v juniju 1410 razglasi nadškof razsodbo dotične komisije, da se imajo vsi do takrat izročeni Wiklifovi spisi kot v istini krivoverski se-žgati, iu kar jih je še med ljudmi, naj se v šestih dneh izroče komisiji. V smislu bule so določili nekoliko cerkvA, kjer se sme očitno ljudstvu govoriti, povsod drugod je bilo pod kaznijo izobčenja prepovedano pridigovati.
Ta zadnja omejitev pridigovanja je Husa in tovariše najbolj zadela. V tem očitnem in vednem obdelovanju ljudstva je bila glavna njihova moč, in zdaj so to žilo hipoma prerezali. Kaj začeti? Hus ni dulgo premišljeval. Urno zasuče stvar tako-le: Kdor brani besedo božjo oznanjevati, ta se ustavlja Kristusovi naredbi, in taka je ta prepoved pridigovanja, zatorej veljajo tukaj besede: »Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi".
Te besede so same na sebi resnične, v Husovih ustih pa niso bile resnične, ker Hus takrat ni bil več pravi apostol ali pooblaščenec Kristusov, bil je izobčen, v javnem soglasju s krivovercem Wiklifom, v nasprotji s svojim škofom in s sinodo, on ni oznanjeval »božje besede", ampak Wiklifove in svoje krive nauke. Torej je bilo vse to zavijanje zanj brez veljave in polajšanja
Politični preg-led.
v Ljubljani, 14. februarija. Motran]« dežele.
Češko nemSka sprava. Imenovani so že vsi štirje zaupni možje v komisijo, katera bode razdelila Češko v nove okraje, in s cer dva za stranko dr. Riegerja in dva za stranko dr. Schmejkala. Ti zaupni možje so: dr. Schiesinger, dr. Waldert, dr. Škarda in dr. Koran. Pravosodni minister je določil z odlokom 3. dn^ februvarija, da sme dr. Rieger in dr. Schmejkal vsak le po jednega moža izvoliti. Ker ste pa obe stranki izrekli željo, da bi se podvojilo število zaupnih mož, dovolil je to pravosodni minister. — Mladočehi bodo imeli dnš 20. t. m.
ukazu, priznal pizanski zbor in tam izvoljenega Aleksandra V.
Tega koraka nadškofovega ne moremo odobravati, razlagati pa lahko, če pomislimo strašne stiske, v katerih je živel.
Preganjanje je sicer prenehalo, a škode niso povrnili. Za Husovce pa je prišla nova doba. Najprej se di Hus v oktobru voliti za rektorja. Stari magister Janez Elijev je hvalil in častil Husa: uče-nika v Izraelu, ki vodi izvoljeno ljudstvo, druzega Nikodema, ponižnega in krotkega — posrednika med Bogom in njegovim ljudstvom.
Med tem pa je došlo nadškofu proti Husu mnogo pritožb, da uči WikUfovo krivo vero, da propoveda pohujšljivo in zoper prepovedi, da je on vse sprožil in napeljal prepir in preganjanje. Vse te zatožbe izroči nadškof cerkvenemu sodniku, da jih preišče in Izvrši. Ali Hus se je vedel tako, kot bi bil on sodnik in škof zatoženec, zato so vso stvar odstopili pizanskemu Aleksandru V. Nadškof je popisal žalostne razmere na Češkem, vzroke, iz katerih izvirajo, in pomočke, ki bi utegnili pomagati, ter prosi Aleksandra V., naj ukrene potrebno iz svoje polne moči.
S tem poročilom so se razmere močno presukale. Dosedaj je bil Aleksander V. nadškofov nasprotnik, in je bil celo poklican, naj osebno pride se opravičit zaradi tistega sklicevanja nekaterih sla« Sateljev na papeža v zadevi "VViKlifovih spisov.
Aleksander V. urno izda novo bulo (uKaz), kjer vse prejšnje zoper nadškofa prekliče, in mu ukaže, naj si izbere štiri magistre iz bogoslovja in dva doktorja kanonskega prava, ki naj skupaj presodijo, kaj je krivo verskega, iu naj to nadškof prepove v papeževem imenu. Enako naj določi cerkve, kje se
glasi: Visoki državni zbor naj premeni postavo v tem smislu, da bodo tudi ženske mogle obiskavati vseučilišče ter prositi za učiteljska mesta na višjih dekliških zavodih. — Ako bodo poslanci galantni, prišlo bode tudi v Avstriji na dnevni red vprašanje o ženski emancipaciji.
Tuanje držare.
Hitu. Iz Rima se poroča: Papež Leon Xin. se je zelo pohvalno izrazil radi obeh izjav nemškega cesarja Viljema glede delavskega vprašanja na krščanski podlagi. Razve.seliIo ga je tudi, da se skliče glede tega vprašanja mejnarodni shod.
Italija. Crispi je rekel v zbornici, da se bo Italija vdeležila konferencije v Berni in da v tako imenitnih vprašanjih rada z Nemčijo sodeluje. Začetni postopki cesarja Viljema so novi dokaz, da se bodo najvažnejša socijalna vprašanja rešila v monarhijah. — Vlada je zbornici predložila zeleno knjigo o razmerah na Kreti. Iz knjige se razvidi, da so Anglija, Avstrija, Nemčija in Italija soglasno v Atenah priporočale zmernost in previdnost glede nemirov na Kreti.
Bolgarija. »Journal de St. Petersbourg" piše, da v Bolgariji še ni miru. Vlada vojvode Ko-burškega še ni utrjena, radi česar se morajo poveljniki vojnih čet menjavati. — »Fremdenblatt" je poročal, da nezadovoljnost in gibanje v Bolgariji ni obrneno proti vladi, marveč proti agitatorjem. Temu listu nasproti piše pa »Journal de Št. Petersbourg": »Ko bi temu tako bilo, kako bi mogel potem biti Stambulov prisiljen, strogo postopati proti svojim agentom, katerih jeden je zaprt, drugi odstranjen?"
Francija. Kakor smo že včeraj poročali, obsojen je bil princ Filip Orleanski na dveletni zapor. K obravnavi prišlo je mnogo plemenitašev. Predsednik pozval je princa, in ta je prišel v spremstvu vojvode Luyneškega. Predsednik reče: »Zatoženi ste, ker ste prelomili postavo z dne 22. julija 1886. 1. Dobro Vam je znana postava, da ne smete v francoski vojski služiti." Princ mu odgovori: »Ne bil bi sedaj v zaporu, da ni te postave." Dalje je prino
odgovoril na vprašanje sodnikovo to-le: »Prosim dovoljenja, da se poživljam na sodišče. Prišel sem pa Francosko, da bi bil vojak, a ii nikakib političnih namenov. Politika je dolžnost le mojega očeta, čegar udani sin in zvesti služabnik sem. Prišel nisem v zbornico, temveč k vojaškemu naboru. Vedel sem pač, kaj se bode z menoj zgodilo, a to me ni strašilo. Služiti sem hotel domovini svoji; je mar to prestopek postav? Jaz ljubim domovino, je Ii to napaka? Ne, nikakor ne, jaz nisem zakrivil ničesar. Zagovarjal se ne bodem. V pregnanstvu svojem učil sem se spoštovati sodniški stan, torej hočem i zdaj sklepe njegove s spoštovanjem sprejeti. Da bi bil pomiloščen, ne upam; ako bodem torej obsojen, v4m, da me bo obžalovalo 205.000 novincev, kateri bodo dosegli srečo, služiti domovini svoji." Pri tem zaslišanji rekel je tožitelj, da se mora gled4 princa postave poslužiti, ki prepoveduje pretendentom bivanje na zemlji francoski. Tii gr6 za postavo, ki se je navlašč prelomila. Zagovornik Bousse je pa rekel: »Princ je prišel na Francosko, da bi bil vojak. Kadi mladosti svoje je storil to, a ne iz drugih namenov. Da je pa hotel služiti domovini, častno je z4-nj za celo njegovo življenje. Bog daj, da bi imela Francija za časa vojne mnogo takih sinov! Sodniki bi pač srečnejši bili, ko bi mogli njega braniti namesto soditi." Konečno je omenil zagovornik prinčev, da vojaška postava razveljavlja postavo pruti princem. Kmalu potem se je izrekla po kratkem posvetovanji razsodba. Ko so jo proglasili, klicalo je občinstvo: »Živel princ in vojska! Živela republika!" Po obravnavi je zaprla policija 25 oseb. Princu napravili bodo bržkone posebno ječo, oziraje se vsejedno na njegov stan. Hrano smel bode si od drugod preskrbeti in dovoljeno mu je tudi prijatelje sprejemati. Jedni listi hvalijo, a drugi grajajo to postopanje proti princu. »Estafette" poroča celo, da jo izgubil princ s svojim vstopom v indijsko armado narodnost francosko. — Vprašanje nastata, ali ga bode pomilostil predsednik republike? Večina listov zatrjnje, da se bode to zgodilo. Sicer pa si republikanska vlada z zaporom ne bode veliko pomagala, ker zapor je princu v tem slučaji le priporočilo.
Rumunija. Blaremberg je poročal v zbornici gled^ zatožbe ministerstva Bratianovega. Cogalniceano je govoril proti nasvetu. Ministerski predsednik je poudarjal, naj bode zbornica oopolnoma nepristranska in naj brez vsake strasti aa sovraštva dobro pre-udari svoje glasovanje. Catargi je govoril, naj se toži prejšnje ministerstvo. Potem se je glasovalo v zbornici, in sicer za vsakega ministra posebej. Predlog, da se Ivan Bratiano toži, se je odklonil.
Nemčija. Iz Berolina se poroča, da bode volitev državnega zbora 20. t. m. in da se bo sklical v nekaj tednih. Skoro gotovo predložili se bodo drugi predlogi državnemu zboru gled^ vprašanja proti socijalistcm.
Portugal. V Lizaboni je bila te dni zopet republikanska demonstracija. Veliko ljudij je hitelo v kolizej k shodu. Ko je vlada to zabranila, šli so ljudje na trg Dom Pedro, kjer so hoteli trije republikanci hujskati množico. Policija je zapovedala zbrani množici, naj se razide, a ker so se večinoma temu protivili, zaprli so 28 bolj silnih oseb.
Lsvimi dopisi.
Iz Vel. Laič, 11. februvarija. (Dolenjska železnica.) [Konec.] Bil sem pred petimi dnevi pri ministerstvu in zvedel, da vlada pričakuje izjave interesentov. Pri tem pa je, gosp6da moja! vsak stotak velike važnosti ravno zavoljo moralnega vpliva. Izjave interesentov bodo pokazale, ali želi in v koliki meri želi ljudstvo železnice?
Govorimo najpreje o občinah in njih doneskih.
V tistih 10 milijonih tiči nakup zemljišča, kamna, peska, lesa itd. Nakup zemljišča je pro-računjen na 393.000 gld.; od teh pride na kočevsko-laški okraj 153.000 gld. Kar se tiče občinskih pašnikov, zavežejo naj se občine, da je dado brezplačno. Občine morajo vplivati tudi na posamezne posestnike. Ne bode se tirjal svet od njih zastonj, a vsaj toliko morajo gledati, da ne bodo pretirali prevelikih zneskov. Kamenje in pesek na občinskih tleh naj odstopijo občine brezplačno. Ravno tako naj spet vplivajo na posamezne posestnike, da ne bodo zahtevali prevelikih zneskov. Lomljenje kamna preskrbi železnica sama. Moram reči, da so bili interesenti kočevskega okraja najpoprej pripravljeni kaj žrtvovati v ta namen. Oel6 male občine 80 sklenile dati nekoliko lesa zastonj.
Treba pa je tudi denarja. Ta se dobi na razne načine. Najvspešneje bode, da občine kupujejo glave-niške delnice. Ako žrtvujejo za druga podjetja in itavbe toliko denarja, dale bodo pač tudi nekaj za ieleznico. Saj ni treba, da bi dali takoj vse iz lastnega i«pa. Kranjska in ljubljanska mestna hranil-idca sprejmete rade take dolgove po 5<*/„ kateri se lahko pokrijejo v 40 letih. Delnice ee bodo obrestovale, če tudi ne precej v prvih dnevih, vzltsti
če začno kopati kočevski premog. Torej koder mc-rejo občine, naj se pobrinijo tudi za doneske v denarjih, če tudi male. Tako se je zavezala trebanjska občina za 1000 gld. z vsakoletno 1®/, doklado; prečinska z 2"/, doklado za nakup delnic. Dasi nismo bogatini, a z združenimi močmi se d4 doseči mnogo.
Do denarja se pride še na tretji način. Na pr. občina velikolaška se zaveže plačati na leto 50 gld.
v	ta namen, da se zajamči obrestovanje stavbinskega kapitala (po 4<'/o). dokler železnica sama ne obrestuje.
Tako bi se lahko nakupilo mnogo glavinskih delnic, kar nam je lahko v vzgled Češka. — Brusnica je oddaljena od železnice in vendar bode dala 50 gld. vsako leto, dokler železnica ne bode vrgla 5®/o. Kočevsko mesto je jamčilo 400 gld. na leto.
Imovitim zasebnikom pa ne morem nikoli dovolj priporočati, da nakupijo glavinskih delnic. Do 20. februvarija moram imeti v rokah vso stvar in ako izkažem, da je ta ali oni pripravljen kupiti akcijo za 100 ali 200 gld., tedaj bode to zelo vplivalo in moram reči, da bode koristil jako mnogo sebi in drugim.
Vsako besedo, ki sem jo izustil, premislil sem dobro in včm, da vtisek, ki ga bodo napravile vaše izjave, bode odločilen na Dunaji. Ako ste torej le količkaj dobre volje, preadarite moje besede in dajte mi odločen odgovor, kakor sem jaz odločno govoril."
Ta govor gospoda poslanca se je vsprejel navdušeno. Posamičniki so možem razkladali besede govornikove. Župan velikolaški, g. Hočevar, zagotavlja, da ta denar za delnice ni izgubljen, ter pojasnuje, kaj so delnice in pove, kako lahko se bode radi železnice prodal vsak grm in trn, sadje itd.
Vel.-laški sodnik, g. Šuflaj: Hvalite Boga, da vam kamenje odstranijo. — In akcije? Prišel bode morda komaj kak krajcar na enega posestnika.
Oskrbnik cušperške graščine, g. Gaudia, omeni veliko zemljišče svojega gospoda (razteza se v tri glavarstva) ter pravi, da bode gotovo graščina mnogo prispela z doneski, kadar zv6 natančneje pogoje in progo, koder pojde železnica.
Gosp. ŠuHaj popraša, kje bode kolodvor ter zagotovi, da bodo Vel. Lašče rade več dale, ako jim bode kolodvor na ugodnem kraji.
Gosp. poslanec odgovarja, da se bode to določilo še-Ie pri nadrobnejšem projektu. Gotovo pa bode železniški konsorcij bolj ustrezal željam tistih, ki več obljubijo.
Ribniški sodnik, g. Višnikar, zatrdi, da bodo Laščani gotovo imeli kolodvor, ako dad6 prostor za to brezplačno.
Vel.-laški notar, g. Lenček, izraža hvaležnost gospodu poslancu in obeča, da bodo nvaževali njegove nasvete.
Gosp. poslanec odgovori, da so besede gospoda notarja laskave, a nezaslužene. Dolžnost poslančeva je to, pravi, in zapustil je družino in važne obravnave na Dunaji le zaradi tega, ker je dolenjska železnica tako neizogibno potrebna, kar dokazuje obilno število interesentov, in ker je ravno zdaj tako ugoden trenotek za-njo. Dolžnost poslančeva ni samo duševni, ampak tudi gmotni blagor narodov. Na pesek zidamo, ako ne poboljšamo gmotne podstave našega naroda. Gmotna nezavisnost bode prinesla več veselja tudi za duševno omiko in za narodni ponos. Torej ne morem sprejeti hvale, pravi gosp. poslanec, zakaj dolžnost moja je to. A storite tudi
vi	svojo dolžnost, da obrodi sad na korist domovine.
Zastopnik videmske županije, g. Fr. Žnidaršič, zahvali se gosp. poslancu v imenu kmetskih občin ter obeča, da se potrudijo kolikor mogoče za ugodno izpeljavo poslančevih mislij.
Gospoda poslanca veseli ta izjava predgovorni-kova, poudarja važnost kmetskega stanu za slovenski narod ter ponavlja hitro izvršitev dolinostij od strani kmetskih interesentov gled^ dolenjske železnice.
S tem je bil oticijelni del končan. Poročevalec le še pristavlja željo, da bi se interesenti dobro in hitro pobrinili za izvršitev svojih dolžnostij gled^ materijala in denarja; zakaj zdaj ali pa — Bog ve kdaj? »Dajte, in se vam bo dalo."
Iz ribnlike doline, 12. februvarija. (Dolenjska železnica.) Danes imam ti, dragi »Slovenec", sporočiti za celo Dolenjsko veselo novico, da bo vendar-le kmalu tolikanj zaželjena železnica drdrala po naših prijaznih, a sedaj tako zapuščenih dolinah. — Vsaj naš državni poslanec g. Šuklje, kateri ravno te dni v imenu konsorcija za napravo naše žcIcznice
po Dolenjski potuje, dal nam je pretekli ponedeljek zagotovilo, da dolenjska železnica še nikdar ni bila tako blizo in da je opravičeno upanje, da bo državni zbor še v sedanjem zasedanji imel obravnavati o dotični vladni predlogi. — Lahko si je tedaj misliti, s koliko pazljivostjo je poslušalo nad 60 mož. večinoma županov in občinskih odbornikov zbranih v Ribnici, pretekli ponedeljek popoludne od gosp. državnega poslanca izvrstno sestavljeno poročilo o stanji obravnav gled6 naše železnice. Natanko, v kolikor 'ga, kakor je rekel, ne veže molčečnost, nam je razložil, kako se ravno v zadnjem času dunajski finančni krogi zanimajo za to podjetje, in da je neka družba pripravljena dati potrebni kapital — ako le tudi dolenjski interesentje t. j. občine in imoviti zasebniki v dejanji pokažejo, da jim je na zgradbi železnice v resnici kaj ležeče. Povedal nam je naravnost, kaj konsorcij pričakuje od nas, ali kaj je »conditio sino qua non", da se že v bližni bodočnosti prične železnica graditi. Rekel je, naj občine kolikor mogoče hitro sklenejo, da bodo občinsko zemljo n. pr. pašnike, po katerih bi tekla železnica, brezplačno odstopite, da so pripravljene brezplačno dati potrebnega kamenja in peska za zgradbo in da bi se vsaka občina zavezala po svojem piemoženju vzeti nekaj prioritet. — Na zasebnike naj pa občinski odbori vplivajo, da pri odkupu svojega zemljišča ne bodo stavili previsokih in neprimernih cen. Svoje izjave uaj občine do 20. februvarija odpošljejo deželnemu odboru, da bode konsorcij imel črno na belem, kakošnih olajšav ima od interesentov pričakovati in kakošnih ne.
Glasna pohvala donela je gosp. poslancu od vseh stranij, ko je končal svoj izvrsten govor, in reči moramo, da je pri nas v ribniški dolini dosegel, kar je nameraval in za kar se je potrudil v našo sredo. — Koj po govoru stopili so namreč možje posameznih občinskih odborov skupaj — in skoraj brez vsacega ugovora so naši vrli Ribničanje sklenili, da bode ta občina dala svet, druga pesek in kamenje — vse pa so pripravljene, da bodo po svojej moči nekaj denarja naložile pri bodoči železnici. — Cuje se, da ste se trški občini Ribnica in Sodražica zavezali za več tisočakov.
Res, prav zadovoljen sme biti gospod poslanec s svojim vspehom! Ako bode še ostale Dolenjce za železnico tako dejanjsko navdušil, kakor je Ribni-čane, potem bo gotovo v treh letih tudi pri n^s »lukamatija" vriskal in našo suho robo razvažal po daljnem svetu. — V to pomozi Beg m sloga naših za ljudski blagor tako zelo vnetih zastopnikov!
S Štajarskega, 11. febr. Razvidno je iz št. 32. »Slovenca" v poročilu iz državnega zbora, da se je prikrajšanje plačila samostalnih kuratov zgodilo vsled »napačnega tolmačenja" postave pri izvrševanju zakona o kongrui iz leta 1885. Premišljujočemu razmere na Goriškem nehote se vriva misel, da je tudi na Štajarskem vravnanje kongrue nekoliko neprimerno. V duhovnijah namreč, kjer ni ustanovljena ali sistemizovana kaplanija, je dnšnemu pastirju, večjidel imenovanemu »kurat", kateri naslov je, — mimogrede omenjeno — ložje razumljiv prebivalcem ob italijanski meji, kakor pa na slov. Čtajarju, manjša letna plača odločena, kakor pa župnikom, katerim je pridan še duhovni pomočnik ali kapelan. Vsakemu pa je jasno, da jeden sam duhovnik ima več opraviti, kakor pa če sta dva za delo nastavljena. V duhovniji z enim dušnim pastirjem mora dotični duhovnik po noči in po dnevi pripravljen biti za previdenje na strme hribe, mora šolo obiskati, različne eiofiTo-izkaze spisovati, dočim v župnijah z ustanovljeno kaplanijo župnik oskrbuje matrike in dotične izkaze, težavniša pola in oskrbovanje šole pa prevzame navadno duhovni pomočnik ali kapelan; če je pa kapelanija izpraznjena, odloči se za po-boljšek župniku letnih 110 gold. remuneracije.
Prav bi bilo torej, da bi se ne določilo manjše plačilo tistim, ki pri slabših stranskih dohodkih opravljajo trojno službo kot: dušni pastirji, kateheti in matični zapisnikarji, kakor je tista plača, katero dobiva župnik, ki si to trojno službo deli s kaplanom, tako da na vsakega izmed njiju spada le pol opravila. Naj se ne ugovorja, češ da ni treba prositi za take duhovnije. Pa včasi nastopijo razmere, da marsikateri, ki se je naveličal vednega preseljevanja z enega mesta na drugo ali mu že poteče obrok župnijske skušnje, ali se vsled drugih okoljščin mora poprijeti kake kuracije.
Želeti bi bilo, da bi se po prizadevanju poslancev ob priložnosti ta nedostatna neenakost plačila opra-> vilom primerno vravnala.
Dnevne novice.
(PoBOčni napad.) Iz Brezniee smo izvedeli o tolovajskem napada na i. g. žuonika V. Majer-ja še te-le podrobnosti: V noči med 12. in 13. t. m. proti pol dvanajsti uri stopi nekdo v župnikovo spalnico z lučjo v roki. Gospod župnik misleč, da je cerkvenik, ki ga hoče poklicati h kakemu bolniku, vpraša ga, če ga čaka kako obhajilo. Ker ne dobi nikakega odgovora, hoče vstati iz postelje, a v tem trenutku skoči neki človek skozi sobo proti njemu ter zamahne z orodjem proti njegovi glavi, a zadel je le levo prsno stran. Sedaj jame gosp. župnik na pomoč klicati ter trkati hlapcu, ki je spal v sobi pod njim, z rokami se je branil napadnika ter dobil pri tem več ran, da je kri kar curkoma tekla. Nato je zločinec pobegnil. Zaklenivši vrata za seboj šel je skozi prazno kapelansko sobo, skočil skozi okno in zginil. Hitro poklicani zdravnik je konstatoval, da je rana na levi prsni strani od sekire; kost leve roke je z ostrim orodjem presekana. Na desni roki je globoka rana. Vsled teh ran je vzgledni gospod izgubil mnogo krvi in pretekli bodo meseci, predno bo mogel opravljati svoja duhovniška opravila. — Ce je hudodelnik ta grozovit zločin storil iz maščevanja ah pa iz roparskih namenov, sedaj še ni znano. Orožniki in domači ljudje se trudijo, da bi zasledih hudobneža.
(Vojaški nabori) 17. peipolka bodo: Dne 1. marca v Ljubljani; 3. in 4. marca v Prevojah; 5., 6., in 7. marca v Kamniku; 8., 10. in 11. marca v Skofji Loki; 12., 13. in 14. marca v Kranji; 15., 17. in 18. marca v Radovljici; 20. in 21. marca v Višnji Gori; 22., 24. in 26. marca v Litiji; 27., 28., 29. in 31. marca, dalje 1. in 2. aprila v Krškem; 8., 9., 10., 11. in 12. aprila v Metliki; 15. in 16. aprila v Crnomlji; 17., 18. in 19. aprila v Kočevji; 21. in 22. aprila v Ribnici; 23. aprila v Vel. Laščah; 25., 26., 28. in 29. aprila v Ljubljani za ljubljansko okolico; 30. aprila in 1. maja na Vrhniki. — Za 97. pešpolk bodo nabori: Dn6 22. marca v Ilir. Bistrici; 24. marca v Ložu; 26. in 27. marca v Logatci; 28. in 29. marca v Idriji; 31. marca in 1. aprila v Vipavi; 10., 11. in 12. aprila v Postojini.
(Premeščen) je vsled lastne prošnje gosp. Seb. Kocbek, c. kr. davkar v Rotenmanu na enako mesto v Lipnico. Umirovljen je g. J. Burja, ces. kr. glavni davkar v Celji.
(Prememba posesti.) Hišo št. 77 v Spodnji Šiški, kjer je bil svoj čas vinski hram Janeza Gre-goriča, kupil je vinotržec g. J. C. Juvančič od gosp. Dekleve.
(Za župnijo Dob) je preč. stolni kapitelj ljubljanski prezentoval č. g. J. Gerčarja, gimnazijskega kateheta io mestnega kapelana v Kranji.
(Obsojen) je bil pri porotni sodbi v Celji ^^uec Miha Kaliger iz Keblja na Pohorji na vishce^ ker je s stolom ubil svojega gospodarja v Spod. Valci.
(„Zgodovinskega Zbornika") izšla je zadnje dni 8. številka. Poddje nam na prvem mestu v „di-plomatariju" potrdilno bullo ustanovitve ljubljanske škofije od papeža Pija II. z dne 6. septembra leta 1462. — Dalje priobči pod naslovom: „Zadnji dnevi cesarja Jožefa II." znamenito latinsko hstino z dno 3. marca 1790, ki se hrani v ljubljanski semeniški knjižnici. — Konečno nadaljuje g. J. Šašelj svoj z veliko marljivostjo sestavljeni spis: „Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem". — Čitatelje še prav posebno opozarjamo na prezanimivo listino, opisujočo zadnje dneve cesarja Jožefa II., ker našel bode v njej tohko znamenitih in malo-znanih ah celo popolno neznanih podatkov, osvetlju-jočih značaj cesarja Jožefa, da nam bode za to opomnjo gotovo hvaležen.
(C. kr. deželno sodišče) v Ljubljani je proglasilo zapravljivcem Janeza Petelina, posestnika na Bregu št. 7 pri Borovnici; varuh njegov je gosp. Anton Kobi, posestnik na Bregu.
(Odbor kmetijske in obrtne razstave,) ki bode meseca maja otvorjena na Dunaji, je sklenil, da bode dal kovati posebne svetinje, ki se bodo delile razsiavljaleem. Oglasilo se jih je nekda toliko, da zmanjkuje prostora.
(Protestantisem na Avstro-Ogerskem.) Protestantski šematizem, izdan na svetlo od protestantskega vrhnega sveta na Dnnaji za leto 1886, navaja v Cislitvaniji 411.313 protestantov, tem nasproti je rimskih katoličanov skoro 18 milijonov in onih Tjedinjene grške cerkve poltretji milijon. V Cislitvaniji ladajatalj: llati|a K*lw.	^
je 225 župnih in podrnžnih občin, 230 propoved- i nikov, 234 šol in 230 učiteljev. Protestantske občine ' v Galiciji, Bukovini, Gorenji in Spodnji Avstriji, na Stirskem, Koroškem, na Kranjskem, Tirolskem, Solnograškem, Predarlskem in v Primorji so skoro povsem — nemš;ke. Na Češkem in Moravskem so protestantske občine večinoma češke, v Sileziji poljske. Na Češkem je 119.997, na Moravskem 57.665, v Šleziji 79.022, na Spodnjem Avstrijskem 39,750, na Gor. Avstrijskem 16.359, na Stirskem 9169, na Koroškem 17.521, na Kranjskem 509, na Primorskem 2167, v Dalmaciji 77, na Solnograškem 743, na Tirolskem 1407, na Predarlskem 760, v Galiciji 40.190 in v Bukovini 14.190 protestantov ; torej pri nas in v Dalmaciji najmanj. Najštevilnejše protestantske občine so na Dunaji (30.376 duš), v Tešinu (15.115) in v Aši (14.498). Mnogo občin broji samo po 2000, 500, 200 in 100 duš. Večina teh malih občin je odkazana na podporo društva Gustava Adolfs.
(Narodna čitalnica t Kamniku) priredi v nedeljo, dn6 16. t. m., veselico. Vspored: 1. „Lum-paci-Vagabund". Čarobna borka s petjem v treh dejanjih. Po Nestroy-u poslovenil J. Alešovec. Petje za to igro podučoje prav marljivo g. Filec. Ker so glavne in druge vloge v najboljših rokah, nadejamo se zabavnega («čera. 2. Prosta zabava. Vstopnina navadna. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Raznoterosti.
—	Zakladi v Carjigradu. V kleti zakladnice grških cesarjev našli so delavci bogate zaklade iz bizantinskih časov. Sultan izvolil je na to komisijo, katera naj preišče te zaklade. Klet ima dragoceno zbirko orožja. Posebno znamenito je orožje cesarja Konstantina Paiaeologa.
—	Hripa ozdravila je moža, biva očega v Gorici, ki ju pred nekaj leti popolnoma zgubil vonj. Ni dolgo temu, kar je torej omenjeni mož zbolel za hripo. Prebivši to bolezen, dobil je popolnoma vonj, kar ga je močno iznenadilo.
—	Slab izgovor. Gospodar zapazil je pri mesečnem svitu tatu, ki je hotel po lestvici skozi okno. „Kaj delate tu? ali se mi ne poberete precej doli!" zavpije gospodar. „Tiho! Ne motite me! Mesečen sem!"
Telegrami.
Novo Mesto, 14. februvarija. Za nakup glavinskih delnic dolenjske železnice podpisalo je danes mesto 8000 gld., drugi interesenti GOOO gld.
Dunaj, 14. februvarija. Vlada je zbornici predložila postavo glede prometa tostran Litave s sodi, preizkušenimi na Ogerskem, in glede prepovedi zasebnih znamenj na sodih, ki morajo biti preizkušeni. Poslanec Mauth-ner in tovariši interpelujejo trgovskega ministra, ali hoče obravnavati z ogersko vlado, da bi vpeljali obestranske poštnine proste pošiljatve v chek- in clearing-prometu.
Praga, 14. februvarija. Mestni odbor za Husov spomenik je sklenil, predlagati mestnemu zastopu, naj v Pragi ne dovolijo prostora za Husov spomenik. — Društvo praških meščanov je soglasno sklenilo z ozirom na zahteve liberške trgovske zbornice resolucijo, v kateri izraža željo, naj bi se vse prebivalstvo Češkega vdeležilo deželno jubilejne razstave, ki naj bi se ne preložila na leto 1892; glavni odbor naj bi se ne razdelil v nemški in češki odsek.
Budimpešta, 13. febi-uvarija. Grof Har-tenau, bivši bolgarski knez Aleksander, je bil od cesarja sprejet v avdijenci; skoro gotovo bode vstopil v avstrijsko armado.
Pariz, 13. februvarija. Zvečer so izpustili vse, katero so prijeli zaradi demonstracij r vojvoda Orleanski se proti razsodbi ne bo pritožil.
Pariz, 14. februvarija. Zaprli so vee razgrajajočih dijakov.
RiO de Janeiro, 13. februvarija. Cesaria Alvin je novi minister za notranje stvari.
Zanzibar, 14. februvarija. Sultan je umrl,
T u J C i.
11. februarija.
Pri Slona: Brauhamer, potovalee, Karrach, fovarnar, Steindler in Klein, trgovca, Gliick z Dunaja. — Haas iz Radovljice. — Moschig iz Gorice. Gersina iz Reke. — Vilar iz Starega trga.
Pri Mali^: Strausj, Stich, Fischer, trgovci, Reisinger,. potovalee, z Dunaja.
Pri Juanem kolotlvoru: Rink iz Galicije.
Vremensko sporočilo.
J Cas Stanje	J S e
--Veler Vreme j*;* g
irmkoBnr« toplom.r*	o
opazovanja , „„ po ceiiijn	■ g
"" 7. u. zjut.l 'JS^ iJ —!i-7	si. vzh oblačno
13 2. u. pop. 737 5 0-0	„ „ O 80
Q 11 Tr«,. 7aftR —2fi	snee
. u.	itJV \J	« "	„	,,
Srednja temperatura —3-3° za 2-9° pod normalom.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 14 februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.	95	kr.
Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 % „ 89	„	p	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO	„	70	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	90	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 927	„	—	„
Kreditne akcije .......... 322	„	1.5	„
London.............119	„	15	„
Srebro .............—	«	—	n
Francoski napoleond.........9	„	45	„
Cesarski cekini...........5	„	59	„
Nemžke marke ............58	„	07V,„
Ribje olje
s katranom lekarja Pioooli-Ja v IJubljani se lahko uživa in prebavlja, tolaži kašelj, olajša odkašljevanje; bolnik, uživajoč ga, se sploh boljše počuti in dobi slast do jedi. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (lO)
r. Gregorija Riliarja,
katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem.
Leopold Rihar,
(10—5)	kapelan v Križih. Pošta Tržič.
Izknšene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajecgn želodca, gorečici, zlatenici, gnjusa in brahanja, glavobola (če I izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cena eno steklenice t navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. ' Osrednji razpošiljatclj: Lekarner KAROL BRADV, Kromeriž (Moravija). Svarilo: Pristne marijaceljske želodčne kapljica . . — V mak pristnosti mora biti vsaka steklenica t rudečcm" zavitku, na katerem je odtisnjena igorajinja varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G, Guseka v Kromeriii.
- (20)
že več let z najboljšim vspcho« pri zaprtja in zapekanja rab-vajci	lj«no krogljice so sedaj mnogo p o-
žistilne krogljice.
podpis lekarnarja C, Bradyja, Kromeriž, — Cena Skatljici ao kr., 6 »kat-Ijicam I gld, — Oo se denar naprej pošlje, stane 6 Škatljic s prosto dopo-šiljatvijo I gld, 90 kr., 12 škatljic 1 gld. 30 kr.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tigno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in Skatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaccljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristn® dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Skofji Loki: pri lekarnarja Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks, Kobieku; — t Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Rlizoliju; — lekarnaiju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J, Močniku; — v Crnomlji: pri Icl :iin»ija Iv, Blažku,
Marijaceljske
OdffovMoi vradnlk: IfMMl) tllik.
TUk .Katoliške Tiskarne" v Ljabljani.
Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. ,
K	Nova ameriška
''It zobna glicerin-creme
(preskuliena od zdravstvene oblastnlje)
IT AH AMT F' A' San-ov sin Ifl Mm\, iiLUuUn 1 " ^ '
I Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd, 1 komad 35 kr. '	V IJnblJani pri lekarnarjih Erazmu Bir«chiliu, Vilj. Mayeriu. Gabrijelu
I	Piccoliju, 1». Svobodi, pl. Tmkicivju, dalje pri C. Karln|®rju, Joaipu Kordinu, Petru
I	Luniku. M. F. Suppanu, Anionu Krliperju.	(62-29)