Z67. številka. V Ljubljani, v torek IZ. novembra 1918, 11. ieto. ■ .Slovenski Narod" velja po pošti: za AvstroOgrsKo: rek) leto skupaj naprej, . pol leta „ m . * Četrt leta „ . . „ en mesec « ... K 50-— . 25- . 13- . 4-50 za Nemčijo; celo leto naprej . . , . K 55%- za Ameriko in Yse drage dežele: celo leto naprej . . . . K 60* Vprašanjem glede mreratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vp7&7nlntro (pritličje levo) Knallova ulica it. 5, telefon št. 55. Izhaja vsak dan iveCer iiviaatll nedelje in praznika. Inseran se raČMaJo po porabijerte^n prostor« tn sicer l mm visok, ter 54 mm Skok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdte^ do dogovoru. Meri naročniki naj pošljejo nančalna reies &y po nakazalo!. Na samo pteaeoe aaroćbe brez posSatvs denarji se ne moreno atkakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefoa št. 35. celo !eto nsprej pol leta .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom aH če se hodi ponj: . . . . K 4«*— I četrt leta „ .....24'— I na mesec . 12. - 4- Posamezna Številka valja 30 vinarjev, Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orednlitvo i EnaHova nllca it S (v L naistr. levo, telefon ŠL 34 e, Kapitulacija Nemci! Berolin, 11. novembra. (K. n.) (Uradno.) Veliki glavni stan, 11. novembra: Zapadno bojišče: Pri odbijanju ameriških napadov vzhodno od Moze so se v uspešnih protisunkih posebno odlikovali braniborški rezervni pehotni polk št. 207 pod svojim poveljnikom podpolkovnikom ffennigsom, oddelki 192. saške pehotne divizije pod vodstvom podpolkovnika von Zeschaua ter oddelki pešpolka št. 183. Ker ie pogodba za premine podpisana, so se danes opoludne na vseh frontnih delih ustavile sovražnosti. Prvi generalni kvartirni mojster: Groener. Berlin, 10. novembra. (K. u.) (Ur.) Da ne s zjutraj se ie vršil razgovor državnih tajnikov. Sprejeli so se pogoji za premirje. Odposlancem so se izdala primerna navodila. nemški cesar internirsm? Berofin, 10. novembra. (K. u.) Cesar Viljem ie z desetimi gospodi svojega spremstva dospel v Arnheim na Holand-skemin sebotamkaj nastanil v vili barona Bentinga. Berolin, 10. novembra. Delavski in vojaški svet poroča: Cesar, cesarica in prestolonaslednik so v avtomobilih došli v Maastricht in pričakujejo tam odločitev holandske vlade glede dopustitve bivanja na Holandskem. Amsterdam, 10. novembra. (K. u.) Nizozemski časopisi poročajo: Danes ob 7. uri zjutraj je po cesti z Visa v Evsden prispelo 10 avtomobilov, opremljenih s cesarskim grbom. Na avtomobilih so se vozili cesar, prestolonaslednik, generalfeldmaršal von rfin-denburg, višji častniki ter dvori aniki. Ob osmih je v Evsden prispel dvorni vlak z arhivi in os ob jem Velikega glavnega stana. Avtomobile so naložili na vlak in cesar ter njegovo spremstvo so ootovanje nadaljevali v severni smeri. Kakor se javlja pozneje, so cesar, cesarica, n res t nI on a s 1 e d ni k .feldmaršal von rTindenburg in spremstvo, vsega skupaj 51 oseb. dospeli na mejo. Zapustili so Maastricht, pa ne v smeri na Middachten, ampak so se odpeljali na neki drugi grad grofa Benrincka. Berolin, 11. novembra. Dementirajo se vesti, da bi bila Hindenburg m bavarski kraljevič zbežala na Holandsko. Haag. 11. novembra. Cesar Viljem se je na nizozemrVih tleh preoblekel civilno. Snremstvo bo na Nizozemskem internirano. Cesar Viljem Je bil o tem obveščen. Berolin. 11. novembra. - Tudi na vzhodu se ustanavljajo vojaški sveti. Tako so bili ustanovljeni vojašid sveti na Pozuanj-skem. v Kraljevcu in Tnsterburgu. Berolin 11. novembra. Vseučilišče Je zaprto. Nad Berolinom je prodajen prek) sod za plenjenje, ropanje vlom in napade. Civilne osebe po osmih zvečer ne smejo na cesto. Berolin, ti. novembra. Jutri se bo delo zopet pričelo, danes večina listov ni izšla. Amsterdam, 10. novembra. (K. u.) O polunoči se iz zanesljivega vira poroča, da je nizozemska vlada sklenila internirati cesarja. Cesar se še na ha j a v Eysdenu ter se jutri ob 8 .uri 15 min. odpelje v Middachten. Amsterdam. 11^ novembra. (K. ti.) Listu sAlgemecn flandelsblad« se poroča rz Iiaaj2ra. da se nizozemska vlada zaradi bivanja cesarjevega na Holandskem ne bode pritožila. Cesar Viljem ie kot zasebnik v taistem položaju kakor drugi begunci na tujih tleh. Njegovo bivanje v Maastrichtu je dalo povod za živahna posvetovanja med raznimi člani kabineta in drusrimi oblastmi. Berolin, 11. novembra. (K. u.) Wolf-fov urad poroča: Holandska vest da ie na Holandsko prispel tudi Hindenburg, ni resnična. Hindenburg se nahaia v velikem glavnem stanu in se pokorava novi vlad!. Tudi plavni stan prestolonaslednika Rn-prehta ie tam, kjer je bil doslej. Da bi bi! pobegnil, kakor se zatrjuje, nI res. Revolucija v Nemčiji. Berlin. 11. ovembra. (K. u.) »Vor-wartsu« poročajo iz Draždan: Saški kralj je odstavljen, - Mr » Hamburg, 10. novembra. (K. u.J Delavski in voiaški svet poroča brezžično z Wilhelmshavena: Veliki vojvoda Oldenburški je odstavljen. Gera, 10. novembra. Knez Henrik 27. Reuss, mlajšega kolena, se je zase in za svojo rodovino odpovedal prestolu. Berolin, 11. novembra. Veliki vojvoda Sachsen - VVeimar se je odpovedal prestolu ter mu je bil zajamčen za njega, rodbino in služabništvo prost odhod. Cesar Karel se odpoveduje drž. poslom, a še upa na nemško Avstrijo. Dunaj, 11. novembra. (K. u.) Cesar Karoi je izdal nastopni razglas: Odkar sem bil zasedel prestol, sem se neprestano* trudil, svoje narode izvesti iz grozot vojne, ki je izbruhnila brez moje krivde. Nisem se obotavljal vzpostaviti ustavno življenje in sem svojim narodom odprl pot do njihovega samostojnega državnega razvoja. — Slej kot prej poln ncpremenljive ljubezni do vseh svojih narodov, nočem, da bi moja oseba zaprečevala njihov svobodni razvoj. — V naprej priznavam odločbo, ki jo Nemška Avstrija sklene o svoji bodoči državnosti. — Vlado ie potom svojih zastopnikov prevzelo ljudstvo. Odpoveduj em se vsakršnemu vdeleževanju pri državnih poslih. — Hkrati odpuščam svojo avstrijsko vlado. — Karel m. p. — Lam-masefa m. p. _ letin Avsfrlfa — mnllta. Dunaj, 11. novembra. (Koresp. ur.) Nemško - avstrijski državni svet je v svoji današnji seji ob 11. dopoldne sklenil, da predloži za jutri sklicani začasni narodni skupščini zakon o državni in vladni obliki Nemške Avstrije. Zakon se v izvlečku glasi: Člen L: Nemška Avstrija je demokratična re-publika. Vse javne oblasti nastavlja ljudstvo. — Člen II.: Nemška Avstrija je sestavni del nemške republike. Kako se Nemška Avstriia udeležuje zakonodaje in uprave Nemške republike, določajo posebni zakoni. Prav tako se v posebnih zakonih določa, v koliko veljajo za Nemško Avstrijo zakoni in uredbe Nemške republike. — Člen III.: Vse pravice, ki jih je po ustavi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel imel cesar, pre-ideio začasno na nemško - avstrijski državni svet in mu ostanejo dotlej, ko določi ustavodajna narodna skupščina veljavno ustavo. — Člen IV.: Cesarska in kraljeva ter c k r. ministrstva se razpuste. Njihove naloge m pooblastila za ozemlje Nemške Avstrije preidejo na nemško-avstrijske državne urade, ostalim narodnostnim d rž a vam .ki so se ustanovile na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije ostanejo njihove pravice do teh ministrstev, kakor tudi do državnega premoženja, ki ga ta ministrstva upravljajo. Likvidacijo teh pravic, odnosno terjatev bodo na temelju mednarodnopravnih dogovorov izvedle komisije, ki naj se sestavijo iz pooblaščencev vseh prizadetih narodnostnih vlad. — Člen V.: Odpravljeni so vsi zakoni in vsa zakonska določila, s katerimi se cesarju in članom cesar, rodovine prizanavajo predpravice. — člen VI.: Uradniki, častniki in vojaki so odvezani prisege, zvestobe do cesarja. — Člen VII.: Odpravljene so vse politične oredpravice. Delegacije, gosnoska zbornica in deželni zbori so odpravljeni. — Člen VTIL: Imovina krone se prevzame s posebnim zakonom. — Člen IX.: Ustavotvorna narodna skupščina se izvoli meseca januarja 1919. — V nadaljnjih členih se urejuie volilna pravica za narodno skupščino ter za deželne, okrožne, okrajne in občinske za-stope. Zakon stopi v moč z dnevom razglasitve. "~ • Dunaj. 11. novembra. fK. u.) Državni kancler dr. Renner ie danes ob desetih dopoldne sa narodno zborovanje, ki se vrši iutri, vložil zakonski osnutek, da nai se Nemžka Avstrija proclasi za republiko in za sestavni dol Nemške republike. Dunaj. 11. novembra. (K. jO Predsednik državnega, sveta Seitz in državni kancler dr. Renner ter državni notar dr. Svllvester so se »glasili pri ministrskemu predsedniku dr. Lamma-schu, da mu poročajo o sklep« državnega sveta. Napro '■ ■ >kega predsednika, nai sklep sporoči prizadetim činiteljem. Dunaj. 11. novembra. Predlog nemško-avstrijskeera državnesa zbora za pridružitev Nemčije ie bil rioarla^no sprejet. Druiri del predloga da nai se proerlasi nemškoavstriiska republika, ie bil spreiet z večino elasov proti glasovom krščanskih sociialcev. Ves sestav se smatra ?amo za provizorij. Definitivno bo odločala konstituanta, za katero se bodo volitve v kratkem izvršile. Dunaj. 11. novembra. Danes zvečer so se vrnila v vseh dunaiskih okrajih zborovanja. Jutri se proglasi generalna stavka. Železnice bodo počivale eno uro, cestna železnica 3 ure. Popoldne ie velik manifesta^iiski obhod mimo parlamenta, kjer zboruje Narodni zbor. Mi\WM zarota na Dtijii. Dunaj, 11. novembra. Odkrili so priprave za monarhističen prevrat na Dunaju pod vodstvom visokih častnikov. Vsled tega je državni svet sklenil proklamirati že iutri republiko ter je ukazal že danes zasesti javna poslopja. Ob 11. uri dopoldne je prišel močan oddelek Rdeče garde s strojnicami pred vojno ministrstvo in vojaško poveljništvo, zasedel poslopja ter razobesil ob navzočnosti "velike množice rdečo zastavo. Drugi oddelki so zasedli cesarjev grad Schonbrunn, kjer se mudi cesar s svojo rodbino. Zopet drugi oddelki so zasedli dvor, cesarsko zakladnico, dvorne muzeje, brzojavno centralo in druga javna poslopja. Dunaj, 11. novembra. »Arbeiterztg.« piše: Cesarjev grad Schonbrunn je bil danes na ukaz državnega sveta zaseden od čet. da varujejo osebo cesarja. List pripominja: Znano je, da se na ta način vrši danes zapiranje nekdanjih vladarjev. »Arbeiterblatt« piše, da je zasedenje SchSnbrunna s četami v zvezi z odkritjem monarhistične zarote, ki je imela namen izvršiti s pomočjo visokih častnikov prevrat. Habsburžani na begu. Budimpešta, 9. novembra. >Az Estc poroča: Tu prevladuje mnenie. rta se bo moral cesar Karel odpovedati prestolu. Odstopila bo cela dinastija. Celo krščanski socialci se ne bodo protivili temu. V Schonbrunnu kicr se nahaja cesnrska družina, vlada velika potrtost. Cesar je do zpdniega« upal. da mu bo mogoče s pomočjo entente obdržati prestol Bil ie mnenia. da se bo dala ustvariti federativna država, v kateri bi bili tudi nemški deli sedanje Avstrije. Agitatorji za Avstrijo. Budimpešta, 11. novembra. Listi poročajo, da so v Švici številni agitatorji na delu. ki se pehajo za to, da bi vententnih krogih ustvarili za nadaljni obšlo] avstro-ogrske monarhije ugodno razpoloženje. Na čelu teh agitatorjev se nahaia bivši sekcij-ski Šef v zunanjem ministrstvu na Dunaju princ VVindisch-Graetz, ki je po nalogu višjih kroerov skrivaj zapustil Dunaj ter se pojavil v £vici, da prevzame vodstvo asritacije za nadaljni obstoj avstro-ogrske monarhije v svoje roke. Ker se je razširilo mnenje, da ie princa poslal tjakaj biv?.p zunanji minister grof Andrassv. izjavljajo madžarski listi, da le - ta nima nobenih stikov z Windisch-Oraetzom. Romnnifa o »jojnl z tlenrfilo. Budimpešta. 11, novembra. Listi poročajo iz Bukarešte: Romunija je od včeraj v vojni z Nemčijo. Na Romunskem se je izvršila mobilizacija. Nemške oblasti zapuščajo Bukarešto. Budimpešta, 11. novembra. V Kolosu se je ustanovil narodni odbor ogrskih Romunov, ki ie odposlal štiri odposlance v Jassv. V ultimatumu so sporočili budimpeštanski vladi, da Madžari takoj izroče Romunom 17 komitatov na vzhodnem Ogrskem. Koioš, 11. novembra. Romunske čete so zasedle proge ogrskih državnih železnic do Braša. Stavk« in mobilizacija Bern, 12. novembra. V Švici je nastal konflikt med delavstvom in vlada Izbruhnile so stavke. V Curinu je moralo posredovati vojaštvo. Delavstvo je poslalo vladi spomenico, v kateri med drugim zahteva pK)porcijonalni volilni sistem, žensko volilno pravico in delavsko zavarovanje. Zvezni svet je odredil takojšnjo mobilizacijo 4 d i v i zi j ter sklical zvezno sku^čino na danes. Bern, 11. novembra. (K. u.) Beuthen-ski akcijski komite, predsedstvo švicarske rudarske zveze, predsedstvo socijalno - demokratične stranke ter socijalno - demokratična frakcija Narodne-ga sveta so sklenil:, da se v noči od 10. na 11. L m. kot prote T proti vpoklicu čet, ki ga je izdal Zvezni svet, da se vzdržita mir in red, v Curihu začne splošni generalni štrajk. Bern, 11. novembra. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Spričo splošnega notranjega in zunanjega položaja je Zvezni svet odredil takojšnjo mobilizacijo nekaterih delov 1^ 3^ 4^ 5. in 6. divizije. Trenotno je položaj miren. Čarih, 10. novembra. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Danes popoldne naj bi se bila vrnila javna proslava obletnice ruske socijalistovske revolucije. Vkljub temu, da so vsa zborovanja prepovedana, se je na Fraumunsterskem trgu nabrala velika množica. Prikorakal je en vod infante-rije. Množica ga je sprejela s streli ter vojake napadla s palicami. Vojaki so ustrelili v zrak. Ves dan ^e pc notranjem mestu vale množice, vendar se mir ni kain. Svioa ogrožena od Remcev. Bern, 8. novembra. (K. u.) švicarski zvezni svet je vodstvu švicarske armade poslal poziv, naj postopoma Čim prej izvede demobilizacijo. Zvezni svet je doznal, da se v mestu Zurichu getovih krogov polašča naraščajoče vznemirjenje. Odkrito ali zastrto prete gotove skupine prebivalstva, da se revolucija in anarhija, kakor sta krvavo vladala v Rusiji, preneseta tudi v Švico, Izvečine inostranski elementi seieio sovraštvo ter vesti o ogroženosti Švice. Netijo najnevarnejše strasti in se ne strašiio hudodelstev. Za takšne elemente v Švici ni prostora. Njihovo počenja-nje oeroža varnost in mir kakor tudi integriteto. Zvezni svet je odločen, vzdržati red in varovati javno varnost. Zato je mobiliziral čete. Od švicarskega ljudstva pričakpje, da izpriča zmisel za državnost, preudarnost irr oblast nad samim seboj. Demokracija je podlaga švicarske uprave. Brez demokracije bi . Švica bila ugonobljena. Poslaništvo ruske republike izgnano iz Švice. Curih. 12. novembra. Zvezni svet je izgnal iz Berna poslaništvo sovjetske republike ruske. Premirje med Madžari in entento. Budimpešta, 10. novembra. (K. n.) Včeraj ob pol 2. uri popoldne se je sestal Narodni svet ob navzočnosti izvršilnega odbora in čbnov vlade k seji. Ministrski predsednik grof Karolvi je imel govor, v katerem je povdarjal. da se je v usodepolni nri vlada odločila pridržati najvažnejša vnanje-pohtična vprašanja odločitvi Narodnega sveta. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada pri pogajanjih, ki so se vršila z generalom Franchet d' Esperavom ni podpisala od generala postavljenih pogojev. Ministrski predsednik označuje potem položaj: Srbske čete so vkorakale v Novi Sad in nadaliejo svoje prodiranje v notranjl-ščino. V tem trenutku so dosegli Črto Pančova - Veršec-Antefalva. Nemci razdirajo železniške tračnice in skušajo preprečiti vdor Srbov. Srbske in nemške čete so dejansko v vojnem stanju med seboj. Ce ne podpišemo pogodbe, bi to toliko pomen jal o, da postane Ogrska bojno torišče. Naš delegiranec v Prago se je vrnil s poročilom, da so Čehi včeraj sklenili zasesti tiste ogrske komitate. na katere aspirirajo. Češke čete se naglo približujejo. Baje — po-vdarjam besedo »baje« — nameravajo zasesti naprej od Požuna, severno od Donave in severno od Weizena ležeče kraje Gvangvos, Tokav, Tsap, Uvdor do marmaroškega komitata. To bi bilo 17 komitatov. Ravno tako težaven ie položaj na romunski strani, ker je duševno položenje ogrskega Romuna zeio razburjeno. V polni zavesti svojega prava in svoje fizične slabosti se moremo opirati le še na naše pravo. Vsled tega meri moj predlog na to, da se podpiše pogodba z generalom Franchetom glede premirja. Ce jo bomo podpisali, bi pomen j al vdor Cehov nasilje, proti kateremu tukaj protestiram. Našega orožja pa ne dvignemo proti njim, kajti mi se hočemo držati pogodbe o premirju. Ko so govorili Hock in še nekateri drugi govorniki in se je bilo stavilo vprašanje, ali je Narodni svet pripravljen podpirati vlado in ž njo deliti moralno odgovornost, ie Narodni svet predlogu soglasno pritrdil. Budimpešta, 10, novembra. (Kor. n.) Minister Linder, podpolkovnik Dorman-dy. ministerijalni tajnik Bakonv in mi-nisterijalni podtajnik Vercsak so po nalogu ogrske viade ob pol 11. uri zvečer s posebnim vlakom odpotovali v Belgrad. da tam z nadpoveljnikom ententnih balkanskih Čet sklenejo pogoJ-bo o premirju. Grof Karolvi v Švici. Budimpešta, 12. novembra. Min. predsednik crof Karolvi napoti se te rini ▼ zastopstvu madžarske države v Švico, da uvede tarnkai pogaiania z entento. Madžarska republika. Budimpešta 11. novembra. Republikanska stranka je vcor.u iklenlla, da zahteva takoišnio ustanovitev republike. Stranka zahteva nadalje konfiskacijo premoženja vojnih dobičkarjev v prid voinim invalidom. Budimpešta, 11. novembra. Pod vriskom proglasitve republike v Nemčiji se bo tudi na Madžarskem v najkrajšem času prosrlasila republika Do sedaj sta bili v madžarskem narodnem svetu dve struji, ena pacifistična, ki je hotela počakati s proglasitvijo republike do konstituante. a druga radikalna, ki ie zahtevala takojšno proglasitev republike. Sedaj se ie odločil narodni svet, da ne bo več čakal, marveč takoi proglasil republiko ter poslal tozadevne pozive lokalnim narodnim svetom. Madžari proti nam. Varaždin, 10. novembra. Poroča se, da prodira en bataljon regularne madžarske vojske med Čakovcem in Martirijem prod Nedeljlšču. Bataljon se skuša približati Ne-deliiščn z dveh strani. Ce bi Madžari zasedli ta kraj, je ogrožen varaždinski most Nemške in madžarske laži o našem postopanju. Povodom razorožavanja tujega vojaštva, ki prihaja z italijanske fronte skozi naš dežele, so nemški in mažar-ski časopisi prinesli obsežna poročila, rz katerih bi se dak> sklepati, da se je ravnalo na teritoriju jugoslovanske države nedostojno s tujimi vojaki. Na ta način hočejo Nemci in Mažari vplivati na javno mnenje pri ententi. Narodno Vječe v Zagrebu smatra, da vseh teh vesti nemških in mažarskih časopisov ni treba dementirati, samo toliko konstatira, da se vTŠe transporti tujih vojakov skozi naše dežele pod kontrolo m da se zahteva od njih, kakor v vsaki nevtralni državi, da odlože orožje in predmete, ki izvirajo iz plena ali pa. ki so last erarja. Privatna last skozi naše dežele prihajajočih tujih vojakov mora ostati nedotaknjena in ukazano je celo, da se pusti vojakom hrana za 10 dni, torej za čas. v katerem morajo priti celo v najbolj oddaljene kraje nekdanje avstro-ogrske monarhije. Postopanje jugoslovanskih vojaških oblasti ni torej nikakor sovražno, marveč nasprotno zelo humano. Volna mi Cehi in Madžari. Budimpešta, 11. novembra. Češko-madžarski spor stoji v ospredju zanimanja na Madžarskem. Prej je madžarski narodni svet razmotrival slovaško vprašanje s pacifističnega stališča, sedaj pa se naslanja na pisano madžarsko pravo. Zmagala je sedaj odločnejša madžarska struja, katere najvišja reprezentanta sta grof Karolvi in vojni minister Albert Barta. Izdala sta na javnost oklic v katerem pravita, da so oborožene češke čete zasedle Požun in da se jim morajo postaviti z orožjem v roki nasproti Madžarj. Proglas pravi doslovno: »Stojimo na pragu češko - madžarske vojne«. V Prago so odposlali med tem Slovaka S u p -k o, pristaša grofa Karolvja, da nastopa tam v imenu slovaških kotarov. Izjavil je češkemu Narodnemu vvboru, da prihaja v imenu Slovakov in da ti žele, da bi Cehi ne poslali svojih čet v slovaške županije na Ogrskem, ker hočejo Slovaki v miru živeti z Madžari, na katere so navezani. V Pragi so mu odgovorili, da so češke Čete del ententnih čet in da bodo po nalogu entente' zasedle gorenje ogrske pokrajine, da preprečijo na ta način širjenje boljševizma m eventualni prehod Mackense-novih čet v Nemčjo, če bi Madžari tem četam pomagali pri prehodu skozi Ogr- sfc). Nato le Šopka rzrazU želja da naj bi te pokrajine ne zasedli Angleži in ne češke čete, a Narodni vybor mu je odgovoril, da v tem ozira ni kom pet en-ten, marveč da je to zadeva, o kateri ima odločati interaliirani vojni svet ▼ Parizu. Razgovor so se prekinili nato za par dni. Glede dobave premoga iz Nemčije za Ogrsko je izjavil Narodni vvbor, da je pripravljen pripustiti prevoz skozi Češko, lastnega premoga pa ne da, razen proti rekotnpenzacijain s strani Madžarov. Budimpešta, 11. novembra. Listi poročajo, da odpotuje grof Karoly v bvico, da stopi v direktni stik z enten-to. Listi pravijo, da je bila en ten ta do-sedaj o Madžarih napačno informirana, ker je dobila svoje informacije zgolj od neprijateljev. Karolv hoče ententi dokazati, da so Madžari in madžarska vlada pacifističnega mišljenja in da na Madžarskem ni boljševizma, katerega se Čehi boje. V dokaz za to navajajo madžarski listi izjavo vojnega ministra Barte, da na Ogrskem ne bo trpel vojaških svetov. Ta izjava je popolnoma brezpredmetna, ker na Madžarskem že obstojajo vojaški sveti. Praga, 12. novembra. V nedeljo je odšel iz Prage v polni bojni opremi slavnoznani 28. pehotni polk, da zasede odrejene kraje in mesta. Predvsem ima nalogo, da okupira Požun in Košice. Polk šteje 5000 mož. Čehi nameravajo poslati na Slovaško v celem kakih 30.000 mož. ki bodo po njihovem prepričanju popolnoma zadostovali, da dobe v svojo oblast vso Slovaško. Prodiranje Srboul. Budimpešta, 11. novembra. Srbske čete so dospele do Nagy Sombata. Zatrjuje se. da jim prihajajo naproti oborožene madžarske čete. Neka še nepo-rrjena vest pravi, da so Srbi dospeli danes v Vršeč in da bodo jutri vkorakali v Veliki Bečkerek. da jim pa je francoski general Franchet d*Esperay sporočil, da naj se vrnejo, ker ni treba, da bi prodirali Srbi še nadalje. Osijek. 11. novembra. Poslanci Narodnega vječa. ki so bili odposlani v Srbijo, so se včeraj vrnili. Ti so inženir Malin, odvetnik Kockar, kapetan Petrovič in žurnalist Skrbić. Z njimi je prjšel en srbski Častnik, topničarski stotnik Milan Autić. Odposlanci so povedali, da je njih misija dobro uspela, ter da je srbska vojska odposlala tako! potrebne čete. da napravijo red. Ve:iki župan srijemski dr. Kostić je med tem telefonično sporočil, da je srbska vojska že na poti ter da bo jutri v Osjeku ter Vukovaru. V Osjek pride 1000 mož srbske vojske ter se delajo že priprave za svečan sprejem. En oddelek srbske konjenice je dospel že do Dalja. 20 km od Os jeka, kjer je moral tudi takoj nastopiti Tamošnje prebivalstvo je namreč začelo ropati, pleniti in moriti po hišah bogatih kmetovalcev in posestnikov ter pri patrijarhu. Na posestvu patriarha so napravili prebivalci škode za nad 5 milijonov kron. Budmpešta, 12. novembra. Srbske čete so prodrle do Velike Subooce ter zasedle mesto. Bađhnpešta, t2. novembra. Srbi so zasedli Vršeč in Veliki Bečkerek. Tndi središče srbskega gibanja v Banatu, Novi Sad je v srbskih rokah. Nadaljno prodiranje srbskih čet na Odrskem se ustavi, ker je poveljnik balkanske armade general Franchet d* Espernev to zaukazal, keT nima nadaljno prodiranje nobenega pomena. Boji med Nemci in Poljaki. Varšava. 11. novembra. Tu se Je sestavil nemški vojaški sovjet Poljaki so pričeli sovražno nastopati proti nemškim četam, ter jih nočejo pustiti nazaj. V Varšavi so Poljaki zasedli kolodvor. Na cestah se vrše boji. Varšava, 11. novembra. Tekom včerajšnjega dne so ustanovili Nemci v Varšavi in okolici vojaške svete. Neki podpolkovnik kot odposlanec regent-skega sveta je zahteval, da izroče nemške čete na Poljskem orožje. Nemci so to odklonili. Ob 11. uri ponoči se je vršilo v Varšavi zborovanje, katerega se ie udeležil tudi znani voditelj poljskih legij Pilsudskv. ki je bil včeraj zjutraj dospel v Varšavo ter bil slavnostno sprejet. Se tekom noči je prišlo do boja z nemškimi četami. Nemške čete so pripravljene, da se branijo. V posameznih slučajih so bile vojaške patrulje raz-orožene. Varšava, ti. novembra. Reerentski svet je poljskim frakcijam na Pozn8ni-skem sporočil: Nemška okupacija je prenehala. Poživljamo na ustanovitev narodne vlade v Varšavi. Enak poziv je izšel iz Krakova in Pariza, Poznanj. 11. novembra. ^ Trdnjave mesta Poznani so od včeraj v rokah vojaškega sveta, Voiaski svet je zasedel red vsako nevarnostjo. Naše brodovje v Bakru« Reka. 11. novembra. V Bakru se nahajajo od na^e volne mornarice štiri iorpedovke ter dve zadržani -nemški torr^dovki in križa rka >Radeeki<:. ki ie tja priplula pod hrvatsko in belo zastavo. MADŽARI NA REKI. Reka, 11. novembra. Vodia mad-žarskeera poslanstva na Reki Ker v. ki ie dosnel sem na poti v Švico, je sporočil Madžarom na Reki. da naj žive v siocri z jugoslovanskim in italijanskim meščanstvom. ITALIJANSKA MANIFESTACIJA NA REKI. Reka. 11. novembra. Italijanski krali ie poslal redkim Italijanom poslanico, ki io je prejel včeraj ob treh popoldne predsedni!: italiJan : • narodnega sveta. Prebral jo ie admiral Reiner ter izraža v tej poslanici kralj rf-kemu prebivalstvu svojo ljubezen in svoje simpatije. Današnja italijanska manifestacija je izpadla zelo klavrno. V mainfestacijskem sprevodu ie bilo samo dva in pol tisoč ljudi, če vračunamo tudi o*Toke in vojne vjet-nike. PREVOZI PREKO REKE. Reka, 11. novembra. Riesko okrožno zapovedništvo ie dobilo odprto progo Reka-Sv. Peter, ker ie to dovolil italijanski admiral Reiner v svrho od-preme vojaštva, ki se vrača iz Albanije. Reka. 11. novembra. Italijanski admiral je prosil velikega župana, da naj se mu v svrho prevoza italijanskih v jetnikov stavijo na razpolago ladje; Veliki župan mu ie odgrovoril, da naj se obrne direktno na privatne lastnike. Položaj v Šibeniku. Šibenik, 10. novembra. V Šibeniku vre. Dr. Krsteb* se je z avtomobilom odpeljal v Šibenik, da pomiri lindstvo, ki je razburjeno zaradi italijanske okupacije. Sarajevo, ia novembra. Iz Splita poročajo, da sta odšla dr. Škarič in Štefanini takoj ko je dospelo italijansko brodovje v Split k poveljniku torpedov-ke ter mu razložila stanje v Dalmaciji pred italijansko okupacijo. Poveljnik jima je povedal, da prihaja s Krfa in da ima s seboj pismo dr. Trešiča in dr. Kr-stelja. Ladje se odpeljejo na Reko. da urede vse za nrevzetje mesta. V Split je dospelo brodovje samo radi informacij. Vse, kar so slišali, hočejo poročati poveljniku na Krfu. V Šibeniku vlada veliko razburjenje zaradi italijanskega prihoda. Dr. Krstelj je odpotoval tja. da narod pomiri. Brezžična zveza Sarajevo— Solun. Sarajeva 10. novembra. Mali radio telegrafski postaji v Sarajevu se je posrečilo dobiti zvezo z radtotclegraf- sko postajo v Sofffl. Ta Je v rokah \ Francozov. Sarajevo. 10. novembra. Dr. Star poroča: Tu vlada popolen red in mir, zlasti odkar so Srbi v Sarajevu. Na črnogorski meji plenijo četaši. vsled česar se bo odposlal tja oddelek srbskega vojaštva. Armada Pflanzer-Baltin se bo prepeljala na ententmh ladjah v Trst. Jugoslovanski konzulat v Srbiji. Zairreb. 9. novembra. Vest, da bi bil imenovan Valerijan Pribičevič za konzularnega agenta države SHS je neresnična ter nima tudi nobenega zmisla, ker stoji Narodno Vjece na stališču, da naj tvorimo a Srbijo skupaj eno državo. Zato v Bel gradu ne rabimo nobenega konzularnega agenta. Tuje vesti o naših odposlancih. Bern, 10. novembra. Tolegraphen kompanie poroča iz Ženeve. Razgovori In posvetovanja Jugoslovanov ln njih zastopnikov dr. Korošca, dr. čingrije in dr. Žerjava Se vedno trajajo. Udeležujeta se jih tudi Pašić in dr. Trumbić. Budimpešta 10. novembra >< Pester Lloyd« poroča iz Chiassa, da je dr. Trumbić v imenu Jugoslovanov izročil Italijanom bivše avstro - ogrsko brodovje.C?) Bavarska in Jugoslavija. Dunal 11. novembra Bavarski Llovd za plovstvo po Donavi iirosi. da naj se izpuste ladie Bavarskega Llov-da na Donavi pri Novem Sadu in pošljem na Bavarsko, če se Hrvatska narodna vlada ne smatra v vojnem staniu z bavarsko republiko. Iz čeiio-slovaške države. Praga, 11. novembra. Narodni vybor je odredit da se zopet postavi pešpolk št. 36. v Mladi Boleslav, ki je bil od avstrijske vlade razpužcen. Dunaj. 11. novembra. Danes so se zgla.sili pri čeSkem pooblaščencu na Dunaju ukrajinski odposlanci ter imeli z njim daljšo konferenco. Plzenj. 11. novembra. Škodo ve tovarne so danes zjutraj zopet pričele z delom. Praga. 11. novembra. Danes se je ustanovila tu družba za vzajemnost z drugimi Slovani ter bo ta družba stopila v stike z drugimi podobnimi družbami. Praga. 11. novembra. VeletrŽec Roko Bradanovič je bil imenovan za jugoslovanskega konzula ter je predložil Narodnemu vvboru poverilna pisma. Praga, 10. novembra. Narodni vvbor razglaša: Dokler niso urejeni finančni odnošaji čehoslovaške države napram bivši Avstro - Odrski, oziroma napram onim državam, ki so se ustanovio na teritoriju bivše monarhije, ne morejo blagajne češke države iz svojih sredstev honorirati kuponov avstro-ogrskega državnega dolga. Narodni vvbor pa se bo zastavil za takojšnjo izplačanje zapadlih terjatev ter je zato naročil davkarijam, da sprejemajo te kupone in papirje Kot plačilo. V interesu občinstva je, da predlože vse te papirje davkarijam, da dobi Narodni vvbor zanesljivo podlago, katera kvota državnega dolga pred vojno pripade čehoslovaški državi in kot ero kvoto avstro - ogrskega vojnega posojila bi morala prevzeti čehoslovaška država. Liberec. 8. novembra. (K. u.) Tiskovni urad za nemški del češke države iavlia: Odposlanstvo češko-slova-ške države ie včeraj iziavilo. da ie če-£ko-slovaška vlada pripravljena odposlali čete, ki bi varovale lihersko ^zemlie. Danee se ie v Lihercii vrnilo posvetovanje, katerega eo se udeležili tudi zastopniki češko-slovaške armade. TJspoh posvetovanja je bil ta, da pomoči Češko-slovaske armade ni treba, ker ie Libersko ozemlje dovoli zavarovano. Nato so se čete. ki so bile določno za zaščito Liberca, umaknile. V Libercu vlada od včerai zvečer mir. Praera. 12. novembra. flaŽJta narodna skupščina, ki sl^ie 28 članov in ie bila sklicana za torek; se radi že^ lezniskih ležkoč ni mogla vršiti. Odgodili so jo do četrtka. Praga. 11. novembra. Cene na. Češkem neprestano padaio. 1 kg zelja stane 8 vinarjev. V Plznu je padla cena surovega masla od 64 kron na 30 kron. Navodila za demobilizacijo višjih poveljstev. I Mina i 9 movembra. Brzojavka avstrijskega vojnega ministrstva. Za demobilizacijo višjih povelistev veljajo naslednja podrobna navodila, ki naj se po možnosti izvrše: L Vojaška poveljstva v Gradcu, na Dunaju in v Inomostu imajo od vojnega ministrstva navodilo, da višjim poveljstvom, ki nai se demobilizrraio v njihovem okolišu, sporoče navodila voinega ministrstva oddelek X številka 352000 za demobilizacijo gaži-stov. Z dalje služečimi podčastniki naj se ravna tako kakor s poklicnimi gazi sli. 2. Moštvo, ki ima domovinsko pravico v nemško-avstriiski državi, naj dobi dopustnico, ki se glasi na trajni dopust, in se ima odpustiti. 3. Vse ostalo moštvo nai se pošlje v mirovne postaje domovinsko pristojnega nadomestnega kadra oziroma če tak nadomestni kader v mini ni obstajal, v najbližje ležečo mirovno postajo kadra dotične narodne države. 4. Erarični konji, erarični materijal in poŠta že v miru ustanovljenih višjih povelistev se imajo pod vodstvom častnikov in moštva dotične narodnosti odpraviti v naibližie ležeči ar-tiljeriiski in trenski nadomestni kader po mirovni dislokaciji pristojne narodne države, ostala višia poveljstva pa artilierijskemu in trenskemu nadomestnemu kadru, ki je naibližie raz-oroževalni postali. DEMOBILIZACIJA AVSTRIJSKE ARMADE. Dunaj, 11. novembra. Včerajšnja deja kabinetnega sveta pod predsed- stvom državnega kanclerja dr. Renner-ja je trajala tri ure ter se je sporočilo, da bo celotna demobilizacija bivše avstro-ogrske armade v osmih dneh končana. Otpozdrav braći Slovencima. Pozdravili ste nas, pozdravili srdačno, iskreno, toplo, onako kako Slovenj to znaju i mogu. Hvala vam za ju-eeranii dan, hvala vam ne samo na vašim recima punim bratske topline, ljubavi, hvala vam na dočeku, koji ovde u lepoj, beloj Ljubljani imamo već nekoliko dana. Mi to nećemo i ne možemo zaboraviti, jer to ostaje za svagda, več i to urezano u našima srcima. Ovih dana, ovih trenutaka. Što kod vas u Ljubljani provodimo, mi ćemo se se-čati celog našeg života. Zar iko od nas može zaboraviti jučeranje časove, juče-ranje maniiestacije slovenskoj? naroda, njihovo klicanje i bratske pozdrave? Ne, to neće i ne može biti... Samo za ove trenutke je trebalo živeti, oni sobom vrede toliko, da se izplatiti ne dadu. To, što je se gomilalo, slagalo, silom pritiskivano, ugušivano. zaproče-vano od neprijatelja, to je j uče u ne-zadržanoj sili izbilo. Mi smo Srbi najbolje tu spontanost, tu burnu eksploziju pojmili in osetili. Ona nas je sve iskreno neopisano, brezgranično dirnula. I nećemo zaboraviti vam braćo, što nam je vaše srce kazalo i govorilo. Mi ćemo znati i odužiti se. umećemo vratiti za ljubav opet ljubavlju, za usluge uslugom, za srdačnost srdačV nošću, kako Slovenu dolikuje... Sposobnosti naše. snage naše, um, volja, srce, sve vam stoji na razpoloženju. Sve što vam je od potrebe da čemo, da dokažemo, da smo istinska braća, da smo jedan narod, jedno telo, ne-razdelj ivo od kog se ni jedan delić više ne može odcepiti.. Ma kakvi nas s vama časovi napora, borbe, iskušenja čekali mi ih se ne bojimo. Mi im idemo smelo, bez straha u susret čekamo ih hladno, ravnodušno. Što još treba, da učTnimo. učiniće-mo, što još treba, da damo daćemo i pokazaćemo, kako smo shvatili našu dužnost. To držimo, da treba smek), glasno i otvoreno reći i izjaviti. Braćo Slovenci, mili Ljubljanci! Od uzbudjenja, što još srca, duše naše. ispunjava, od esećaja. što nam juče dušu ispuniše, preplaviše ne umemo lepo, razumljivo ni govoriti, ne umemo mu izraza dati. Gušimo se od radosti, što nam vašim izražajima simpatije prirediste. Ot-pozdrav vam s naše strane, nek ovo bude: Složno, zajednički napred, u susret danima, što tek dolaze, časovima, koji nastupaju, a koji nas sve prikupljene, ujedinjene sprenune, iakezadahnute jednom idejom i mišlju zateći moraju. Živeli Slovenci, živela braća Ljubljanci, živela Jugoslavija, živela Srbija! Ljubljana, novembra 1918. Di. ČJrlć. Italijani v Gorici. Odstavljen deželni glavar dr. Faidutti. — Italija bo zahtevala — slovenske kraje. »Govemo provisorio« v Gorici skuša izpodriniti vse eksponente Narodne vlade. Italijanski poveljnik se vede sicer še korektno, vendar Da je jasno in očitno, da hoče pomagati italijanskim liberalcem, ki si hočejo usnrpirati vso moč v mestu m v deželi ter so na primer odstavili deželnega glavarja dr. Faiduttija ter poklicali na njegovo mesto dr. Pettanina. Pokrajinski Narodni svet kot pooblaščenec Narodne vlade SHS., je odločno protestiral proti tej nsurpaciji in proti okupaciji s strani italijanskih čet sami. Gorski strelski polk št 2 so Italijani hoteli razorožiti, a so se konečno zadovoljili s tem. da so odvzeli polku strojne puške, ki pa jih je že preje napravilo moštvo nerabne. Pač pa je moral polk izročiti Italijanom vse svoje straže. Italijanski komandant jc ixyvabfl k sebi slovenske zastopnike in jim predstavil poslanca v italijanskem parlamentu Podrecco, ki ie rojen Slovenec in ki tudi zastopa v parlamentu kraje, kjer žive beneški Slovenci. V razgovoru s slovenskimi pred-stavitelji je Podrecca povdarlal. da sicer nima ohcijalne misije, vendar pa mu je znano, da bo Italija zahtevala na »temelju prava narodne obrambe »diritto di diffesa nazionaJe«), ki ima prednostpred samoodločbo, kot bodočo državno mejo — razvodje med Triglavom in Nanosom, t j. v bistvu sedanjo demarkacijsko črto. ki so jo Italijani pravkar že zasedli. Ta zadeva se ie izročila Narodnemu vječu v Zagrebu, da protestira vnaprej proti tej nakani ter zahteva zameno italijanskih okupacijskih čet z angleškimi, ameriškimi ali francoskimi. Rasne vesti DR. ADLER UMRL. Dunaj. 11. novembra. (K. tl) Voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Viktor Adler je danes zjutrai v nekem dunajskem sanatoriju umrl zadet od kapi. 4 Przemvsel v poljskih rokah. Krakov. 12. novembra. Poljsko vojaško poveljstvo razglasa: Poljske čete so zavzele Przemvsel. Darmstadt 11. novembra. Vojaški svet je proglasil Hessensko za republiko ter odstavil velikega vojvodo. Dunaj, tf. novembra. (Koresp. urad.)' 1 Državni svet je v svoji dar^njj seji imel žalno slavje za pokojnim državnim tajnikom dr. Adler j ero* Darmstadt 11. novembra. (Kor. ur.) Hesensko se jc proglasilo za republiko. Veliki vojvoda je odstavljen. Alkoholna prepoved v nemški Avstriji. Dunaj. 11. novembri. Državni svet je sklenil izdati splofirio prepoved za prodajanje alkohola v nemški Avstriji. Prepoved stopi takoj v veljavo. Iz seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, dne 11. novembra 1918. Glede razmer na Goriškem se jc izvedelo, da je tam živil v zadostni množini; zato se vsem goriškim beguncem priporoča, naj se vrnejo domov. V dunajskih ministrstvih je mnogo dragocenega materijala, nanašajoče ca se na naše ozemlje, zlasti v vojnem ministrstvu in ministrstvu za javna dela (n. pr. natančni katastri vodnih sil, podrobno izdelani načrti za vodovode, za elektrifikacijo železnic, za razne vodne zgradbe). Skozi leta so izdelovali to gradivo inženirji; v kolikor se nanaša na jugoslovansko ozemlje, ga bo vlada skušala rešiti na ta način, da da tozadevno pooblastilo jugoslovanskim uradnikom v ministrstvih na Dunaju, ki se pretvarjajo polagoma v tajništva nove vlade Nemške Avstrije. Narodna vlada se je posvetovala o položaju naših uradnikov v Nemški Avstrijt Odposlala se je brzojavka na vlado Nemške Avstrije z vprašanjem, kako stališče namerava zavzeti glede naših uradnikov v ozemljih Nemške Avstrije, zlasti na Dunaju, oziroma aR je že zavzela kako stališče. Na predlog pgv. dr. Tavčarja se ima ustanoviti na btajerskem aproviz*-cijska komisija, ki bo poslovala mesto prejšnje štajerske deželne vlade v aprovizačnih zadevah. Za aprovizacij-skega komisarja sedmih okrajnih glavarstev na Spodnjem Štajerskem, ki pridejo tu v poštev, se imenuje okrajni komisar dr. Lajnšič v Mariboru. Italijanski guverner v Trstu prosi za vlak premoga za železniški obrat v zasedenem ozemlju. Odgovori se mu, da smo to pripravljeni storiti proti kompenzaciji, da nam guverner pošlje pet vagonov petroleja, 1 vagon vulkanizi-ranega olja in 1 vagon olja za mazo, dalje 1 ladjo soli az Pirana. Zaeno se naprosi guverner, naj dovoli izvoz 70.000 kg petroleja, ki ga imamo kupljenega pri tržaški rafineriji. Prometni urad se je obrnil do NV s prošnjo, da posreduje pri italijanski vladi za obnovitev rednega poštnega in železniškega prometa z zasedenim jugoslovanskim ozemljem in za preselitev tržaških ravnateljstev iz Trsta z aktnim materijalom vred. Pov. za promet in za javna dela se dogovorita, da spada preskrba železnic s premogom v referat prvesra, civilna vporaba pa v referat drugega. Po ljubljanski okolici in deloma tudi po mestnih vrtovih se pase množica konj brez gospodaria, ki jim preti pogin zlasti vsled pomanjkanja vode in morebitne izpremembe vremena. S tem bi so izgubil velik kapital in bi nastala nevarnost kužnih bolezni. Zato se vsakdo pooblašča, da si take konje prisvoji proti neznatni odškodnini in proti prijavi pri županstvu. Ker se s 15. novembrom odpusti ve-t čina neaktivnih častnikov, ie potrebno, da vstopijo v slnžbo aktivni častniki. H se nahajajo doma. Izda se oklic da naj se javijo vsi aktivni častniki Slovenci. Na predlog pov. Kalana se vpokoji dvorni svetnik in predstojnik gozdarstva Konrad Rubbia v Ljubljani in na-» stavi na njegovo mesto nadsvetnik Anton Rus ti j a. Policiji se naroči, da se po Ljublja-ni ne bodo klatili breznosleni elementu V policijskem rajonu se mora vsakdo iz-« kazati, da nekaj dela, sicer se mu delo CKlkaže. Razglasi Narodne vlade. RAZGLAS O KONJIH. Po naših krajih, osobito v okolici Logatca. Brezovice, Ljubljane in ob cesti do Celja, letajo na okoli konji, ki iih je pustila bivša avstro-ogrska armada. Obstoia nevarnost da ti komi poginejo, ter tako celo okolico pokrijejo z mrhovino, kar bi povzročilo zelo nevarne epidemije. Zato se vsakdo pooblašča, da si te okoli letajoče konje prisvoji proti neznatni odškodnini in jih smatra kot lastno imovino. Javiti pa mora prejem županstvu. Država lrra jih pozneje ne bo odvzela. Nadalje se priix>roča. da se ti konj ujamejo in vodijo preko hrvatske meje in tam prodajo, ker bo na Hrvatskem pomanjkanje konj iz vzroka, da se konji z bojišča tja ne vračajo. Ako se sedaj ne pobrigamo, da pridejo konji na Hrvatsko, bodo pri nas poginjali, vsled Česar bi bili Hrvatje oškodovali. Pomagajte torej drug dmgcmn! Narodna vlada SHS. Poverjenik za narodno hrambo: Dr. Lovro Pogačnik NAREDBA POVERJENI8TVA ZA ZDRAVSTVO. Ob vračanju vojaških transportov s fronte se dogaja, da polagajo med vožnjo zamrle ranjence in bolnike ter ponesrečene ranjence in bolnike ter ponesrečene vojake kar na posameznih stacijah. da celo na nrosti nrotri z železniških vozov. Ne le, da nam člove-eanstvo veleva dostojno postopati 6 takimi mrtveci, treba ie tudi posebne pažnie. da se ne razpaseio nalezljive bolezni. Vsem občinam se torej naroča, da nemudoma v lastnem delokrogu tozadevno vse potrebno ukrenejo, mrliče 267. Štev. .SLOVENSKI NAROD" .dne 12. novembra 1918. Stran 3, je tako? prenesti v mrtvašnico aH v drug prostor, ki se za to določi. Poskrbeti ie, da mrliški ogledniki take mrtvece nemudoma ogledajo, po možnosti dozeneio njih identiteto ter njih imena s predpisaniini oglednimi listi naznanijo župniškim uradom Vse dokumente in vrednostne predmete, ki se naideio pri mrtvecih ima shraniti županstvo. Le če ie upravičen sum. da se je zgodilo kako zločinstvo, ima se o slučaju obvestiti tudi pristojno okrajno sodišče Sicer nai se pa taki mrtveci po ogledu kakor hitro mogoče pokoplieio. Naraina vlada SHS v Ljubljani, oddelek za zdravstvo, dne 9. nov. 1918. NAREDBA NARODNE VLADE SHS V LJUBLJANI TJoverjeniltvo za notranje zadeve, za zdravstvo, socialno skrb in vojaštvo. O priliki povratka čet s fronte grozi nevarnost, da se med prebivalstvo zanesejo nalezljive bolezni. RaoM tega se zaukaže, da se ima vsak vojak in sploh vsak pripadnik armade podvreči natančni zdravniški preiskavi. Vojaki, ki so še v zvezi svoiih kadrov, ^e imajo preiskati pri teh in šele pustiti domov, ko se izkaže, da so zdravi in prosti nalezljivih bolezni. Zdravnik ima na vojaški odpustnici lastnoročno potrditi, da, ie dotičnika proiskal in da ni na.=el nikako nalezljive bolezni. Glede vojakov, ki so že odšli domov, pa impio županstva ukreniti, da -e pri Hlizniem okrožnem ali okrajnem zdravniku nemudoma podvržejo zdrav-niški preiskavi, ki se ima ravno tal*o potrditi nr> vojaških dokumentih. Za nalezljivimi boleznimi obolele, najsi bodo še v vojaški zvezi ali že doma. ie takoj oddati v pristoino bolnišnico za toliko časa. da ozdravijo. ziroma, da ne morejo več prenesti bolezni. Pomožne ženske moči. ki so bile zaposlene pri armadi, se imaio istotako podvreči zdravniški preiskavi, ker bi >e sicer ne smele sprejeti v nobeno službo. Vsem tem vojaškim uradnicam in uslužbenkam se torei naroča, da se uri zdravniku svojega zaupanja nod-vržeiopreiskav4 in dajo izstaviti zdravniško spričevalo. — Poverjenik: Dr Brejc. L r. RAZGLAS. V smislu sklepa narodne vlade odločam, da se odpuste Iz vo}aŠke službe vsi neaktivni častniki izvzemši one, katere si ho v vojaški službi pridržalo poverjeništvo za narodno hrambo. V tozadevno ukazujem vsem poveljstvom, di odpuste s 15. novembrom iz aktivne službo ti^te neaktivne častnike, katerih za Izvrševanje vojne ^luzbe. nujno ne potrebujejo in jih ie mogoše nadomestiti z aktivnimi častniki. Na vsaš način v^h ;c treba toliko zadržati, da služba ne trni. V orvi vrsti »e odpustiti vse favne "radnike fnrofcsorje. učitciie. codn'ke*. notarje, železničarje, kateri niso v železniški sfošbf, poštne uradnike itd j Oede odpusta .zdravnikov izide poseben raz-zlas. Povene-i narodno hrambo: nr. Lovro Pogačnik !. r. . KAREDBA POV^RJENIŠTVA 7A Na upravno sodisee naslovljene ari tožbe ie vlagati m*3 tisti instanci ki ie v dotični pravni zadevi nazadnje odločevala. Al"o rrro nrftožo i zoner odločbo kakem mrni^t^iatva, lo-ie vložiti nri Narodni vladi SHS v Ljubljani Glede roka za viacajije oiitožb na upravno sodišče Re odreja, da doba od 1. do vštete.Ta 20. novembra 191S. ne šteje v ta rok. * V L j u b 1 i a n i . dne 12. novembra 1918. r>r P - p i r , p j NAREDBA POVERJENIKA 7\ NARODNO BRAMBO, FINANCE FV SOCI'ALVO SKRBSTVO. Vzdrževalnina se izplač'jie ^nim rodbinam, katerim na plačilni poli občinski in žnpni urad potrdita, da je niih vndrževatelj ali vjet. al? se ni še vmfl iz vojske ali stoji v aktivri službi narodne vojsko izvzemši v službi narodnih straž. Potrdilo je pred vsakim izplačilom obnovim Tnvalidom. vdovam in sirotani padlih voiakov se Izplačujejo vzdrževalnine kakor doslej. Naredba stopi v veljavo s 15. novembrom t. !. Poverjenft za narodno hrambo. f*uri*ico in socijalno skrbstvo: Dr, 1-ovro Pogačnik. Dr. KuKovcc. Ant. Kristan. NAREDBA POVERJENISTVA ZA TRCrOVINO TN INDUSTRIJO SPO-RAZUMNO S POVERJBNISTVOM ZA PRETIRANO. ^Potrdila o potrebi*, zaznamovana z >B< in >C< v odredbah bivšega trgovinskega ministrstva z '!ne 21. sep-•embra 1917. drž. zak. št 383 ter z one 13. decembra 1917. drž. zak. št. 482. za-devajočih oblačitev in obutev prebivalstva, s e o d p r a v 1 j a i o. Trsrovci in obrtniki smelo torei v teh odredbah navedeno blago od^; prodajati brez potrdil o potrebi. I z-v' z e t o ie le ono bla^ro. ki sa dooo-šilia Deželna poslovalnica za oblačila čoločenim trgovcem, da ga oddainjo_ na ootrdila >A«. ter ona obutev, ki io čevljarji izdelajo iz usnia izvirajočega iz Kazdelievrlnice usnia trgovske in obrtniške zbornice Zn to blago in obutev je treba prejkoslei potrdil o potre- < bi. Na pot rdi i i li za čevlje iz usnia zbornične Razdrljevslnice ie na. vidnem mestu označiti, da gre za čevlie iz usnja te razdelievalnice. Izdati ie seveda le toliko >potrdil o ootrebi<. za kolikor ie blaga na razpolago. V Ljubljani, dne 11. novembra 1918. Dr. T r i 11 o r. s. r. Dr. Tavčar, s. r. Socialno skrbstvo. V področje poveri eništva za socijalno skrb spada: . skrb za mladino; skrb za vojne poškodovance m zaostale rodovince; socijalno zavarovanje; obrtno delovno pravo in varstvo delavcev; posredovanje dela, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev; atauovaiUsrrog sodelovanje pri socijalno - političnih stvareh obče in načelne narave* ki spadajo v področje dragih poverjeni štev — vse to v smislu dosedaj veljavnih zakonov in naredb. Mimo tega so imenovanemu poverje-ništvu izročene nastopne stvari; sodelovanje prj ureditvi in nadziranju izvršitve zapornih kazni nad mladostniki; skrb za odpuščene kaznjence; ureditev ciganskega vprašanja: ■ organizacija «. pospeševanje zasebne dobrodelnost in boj zoper beraštvo. Kolikor so te stvari Še v rokah drugih uradov, se prevzetno dogovorno z vodji teh uradov Kristan s. r. Naredbe poverjeni&tva za kmetijstvo- Dvfgneirje zasege in oddaje prediva. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege in oddaje prediva in s katero se omejuie* uporabo za domačo potrebo, se s tem razveljavi. Ljubljana, dne 11. novembra. Dvignenjc zasege lanenega semena. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege lanenega semena in s katero se omejuje mletev in izdelava lanenega olja, se s tem razveljavi. Odslej je mletev lanu in drugega oljnega semena dovoljena Dvignenje zasege sirove ovčje volne. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege sirove ovčje volne, je razveljavljena. Poziv kmetijskim, gozdarskim in kuiturnotehničnim • strokovnjakom. Nanovo ustanavljajoča se Jugoslovanska ■ država bo za svojo gospodarsko darsko ureditev potrebovala mnogo strokovnjakov z vi šio in srednješolsko izobrazbo, ki naj deloma prevzamejo službe, ki jih imajo daues tujci v rokah, deloma uredijo zemliedelske stroke v novi državi. V zadnjih letih se je mnogo* absolventov naših srednjih šol posvetilo tem strokam, žal pa, da nimamo pregleda čez te strokovnjake. Neobhodno potrebno je, da vemo za vsakega takega strokovnjaka kmetijske, gozdarske in kulturnotehniške panoge, najsi bo pa ta v domovini v službi ali v tujini, ali pa pri vojakih, da vemo, kako število tehniških moči našega naroda nam bo na razpolago. Vedeti moramo pa tudi, kaj se je učil. s čim se je največ in z zanimanjem bavil, da vemo postaviti vsakega na ono mesto, Vj mu gre in kjer bo naibolje služil r.arr.dnim svrham. Vsak absolvirani in rudi neabsolviranj strokovnjak zemljedelstva naj javi čimoreic kmetijski družbi kranjski svoj natančen naslov, starost, dovršene študije, na kateri strokovni šoli in kdaj. morebitno dovršeno kmetijsko prakso in dosedanje službovanje. Posebno se poživlja društvo slovenskih agronomov na Dunaju *Knis , da javi svoje bivše člane in po možnosti njih naslove. Poživljajo se tudi vsi oni strokovnjaki slovanske narodnosti brez ozira na njih študije, ki delujejo sedaj v gospodarskih strokah med Slovenci, da javijo nemudoma svoje naslove. Ker morda marsfkatererrra strokovnjaku ta poziv ne pride pred oči. naj ga morebiti njegovi tovariši ali prijatelji opozorijo nanj ali vsaj naznanijo kmetijski družb? njegov naslov. Ker se dogodki v da-našnii dobi razvijaio z izredno brzino,'ie hitra sedava toga katastra slovenskih zem-1;emerskfh strokovniakov nujno potrebna, vsled česar se vsi ti poživljajo, da se ne-udoma nrjoiasijo kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. _ POZTV K OROŽMŠTVU. .Mnogi vojaki, ki se vračajo iz fronte, ne bodo rasli ne svojcev ne doma. Morila jih bo skrb za obstoj. Nekateri bodo želeli ostati v vojaški službi; mnogi, ki so bili doslej kot podčastniki v vojaški aktivni službi, bodo v skrbeh za svojo bodočnost, ker stalne vojske v do-^cdaniem smislu in v dosedanji obliki v bodoče gotovo ne bo več. Vse tako moštvo in sicer v starosti cd 24. do 30. leta poživljamo, da se priglasi' v aktivno službovanje k orožništvu. Že danes se čuti veliko pomanjkanje orožnikov. Prevzeti je bilo treba mnogo postaj po obmejnih krajih, mnogo je bilo treba tudi odpu-titi orožnikov od tukajšnjega poveljstva, ker so bili tujci. Iz orožništva se bo razvila naša bodoča milica, ki bo opravljala v bodoče vso varnostno službo po naši deželi. Zato se obeta lepo službeno napredovanje. Priglasi «e sprejemajo pri orožniškem poveljstvu v Ljubljani Pleiweisova cesta $t 3, II. nadstropje vsaki dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne in tudi na vsaki orožniški postajk Vsi oni pa ki so se v zadnjem času žc priglasili k orožniskemu poveljstvu za vstop \ orožnikom, naj se takoj prijavijo pri gorenjem poveljstvu. Orožniško poveljstvo. 1 Na vse mornarje! Juffoslovanska mornarica v Ljubljani. Streliska ulica st. 14. poživlja v<=e mornarje, da se nemudoma zgrlase. da se tako i zo srne jo n en r i likam s strani straž. Kdor nima izkaznice od mornariškega poveljstva, ie dolžnost vsake straže, da ga dovede na zerorai navedeno poveljstvo. Poverjenik jug. voine mornarice v Ljubljani. L u 1 i č. Likvldacilo deželnega odbora. 1. Narodna vlada SHS v Ljubljani je prevzela vrhovno vodstvo* in nadzorstvo vseh avnonornnih oblasti in naprav v vsem svojem teritorijalnem območju. 2. Deželni odbor dosedanje vojvodine Kranjske se je razpustil ter so s tem odvezam" svojih funkcij deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, deželni odborniki Jožef Anton grof Barbo, dr. Evjjen Lampe, dr. Vladislav. Pegan, dr. Karel T rili ©r, dr. Ivan Zajec in njih namestniki Marija Oton baron Apfaltrern, Ivan L a v r e n-ifič, Karel Dermastlja, dr. Fran No-?rak m de Vinko Gregorlč — to na nekvarno nffh obvezi za položitev računa o svojem poslovanju. 3. Začasno vodstvo in likvidacija deželne uprave sta se poverili posebni komisiji petorice, sestavljeni iz en^a člana Narodni vlade kot načelnika, njegovega namestnika in treh nadaljnjih prisednikov. V komisijo za začasno .vodstvo in li-kvdacijo deželne uprave so imenovani: za načelnika: član Narodne vlade SHS dr. Karel T r i 1 1 e r; za načelnikovega namestnika: višji ravnatelj deželnih uradov Matija Žarni d a; Za prisednike: dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani; Brjr-gumil Remec gimnazijski profesor v Ljubljani: Josip G o s t i p č a r, državni in deželni poslanec v Ljubljani. 4. Ta komisija prevzame začasno vse posle dosedanjega deželnega odbora; za njeno poslovanje so zmiselno rnerodajni vsi dosedanji predpisi za poslovanje deželnega odbora in deželnih uradov. 5. Vsi deželni uradi ostanejo začasno v funkciji. 6. Vse dosedanje deželne#naklade in davščine vseh vrst in brez vsake izjeme se do nadaljnjega ukrepa pobirajo in zaračunavajo v isti izmeri in na isti način kakor doslej. 7. Vrhovno nadzorstvo nad komisjjo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave pristoja predsedniku Narodne vlade SHS v Ljubljani. Končnoveliavni sklep o načinu likvidacije je pridržan Narodni vladi. S. Za revizijo poslovanja dosedanjega deželnega odbora se imenuje posebna revi-djska in kontrolna komsiia treh članov, ki ima neomejeno pravico, da pregleduje vse knjige in uradne spise brez izjeme. To pravico sme uporabna H komisija tudi po svojih izvedencih. Proti tej komisiji so -»dvezani vsi deželni uradniki in nsjužbenci dolžnosti uradne molčečnosti V revizijsko in kontrolno komisijo so imenovani: dr. Vinko O r e g o r i č, primari]' in deželni poslanec v Ljubljani: Adolf R i b n i k a r. deželni poslanec v Ljubljani: Ivan O g r i n, svetnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. 0. Glede začasnega vodstva in nadzorstva deželne uprave in deželnih naprav i z ven mej dosedanje, vojvodine Kranjske se izdado naknadno posebni ukrepi. 10. Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve. OrJIočne fce&etfe slovenskih profesorjev. Včeraj je imelo društvo slovenskih nrofesonev izredno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o reformi srednješolskih zavodov v slovenskem ozemlju in sicer za prehodno dobo, ki bo približno trajala tekoče šolsko leto. Po vsestranski temeljiti debati se je na podlagi natančnega statističnega materijala sklenilo priporočati Narodni vladi v Ljubijant da takoj odpusti ponem-4 čevalnice, nemško gimnazijo v Ljubljani, Kočevju. Ptuju,- Gorici in nemško gimnazijo in realko v Pu-1 i u ter Trstu in žensko učiteljišče v Mariboru. V slovenske zavode naj se takoj spremenijo gimnazija v Celjn, realki v Ljubljani in Gorici ter moško učiteljišče v Mariboru. Nemške paralelke naj se ustanovijo le tedaj, če se oglasi zanje gotovo število dijakov, ki ne znajo slovenskega jezika. Na gimnazijah, oziroma realkah v Mariboru. Celovcu in Beljaku je poleg slovenskih temelj lih razredov napraviti nemške paralelke. Na zborovanju se ie sprejela resolucija, ki zahteva od vlade, naj odstrani iz vodilnih mest tudi vse one osebe, ki so se v avstrijskih službah obnašale prehlap-čevsko in kompromitirale. Navodne manifestacije. L.7LTTOMER V SLOVENSKIH ROKAH. Dne 2. listopada ie krajevni odbor N. S. v Ljutomeru pozval vse urade, da odlože svoje posle in iih izroče njemu. Uradništvo ie skoro poLnoštevilno iz-iavilo. da hoče služiti novi državi SHS. Vsi orli z uradov so izginili. Trg ima mahoma slovensko lice, in to tembolj, ker so se tudi občinski posli izročili Slovencem. Vladni komisar občine ie g. A. Mišja. Mir se ni kalil. MANIFESTACIJA V LJUTOMERU. Poročajo nam: Da proslavimo svoje vstajenje iz# 1 tisočletnega robstva* se je tudi v Ljutomeru priredila manifestacija. 2e na predvečer, to je dne 2. listopada so bile hiše okrašene in razsvedjene in mladina je. narodne budnice pojoč, korakala po cestah. V nedeljo, dne 3. t. m. se je služila najprej slovesna sveta maša. Potem se je pri mlinu gospoda Kuko vca uredil sprevod. Na čelu so jahali iezdeci v narodni noši, fledili so vozovi z narodnimi dekleti, župani. Sokoli Orli, po-žarniki iz vsega okraja, pevsko društvo, narodno vojaštvo in vjetniki. Tisočglava množica občinstva je sledila ali spremljala sprevod na obeh straneh. Sprevod se je pomikal po trgu, ki se je bil odel v nar. barve, pred glavarstvo. V tem trenutku sta se pojavili slov. zastavi na glavarstvu in občinski hiši, kar je izzvalo vihar navdušenja. Nato so župani odšli na glavarstvo, kjer je bivši uradni vodja izjavil, da je odloži svoje posle. Raz balkon je član N. S. za Štajersko, g. Vikt. Kukovec, pozdravil tisočglavo množico, ki je polnila prostrani trg. Komisar trga Ljutomer, g. Anton Mišja le nato pozdravil slovensko zastavo, ki je prvič plapolala s tega mesta. Član N S. v LJubljani, g. Lovro Petovar. ie ljudstvu očrtal genezo Jugoslavije ter slavil tiste može, Id so si za njo stekl inajveč zaslug: dr. Kreka, dr. Korošca, VVilsona. Vsakemu govoru' so sledili navdušeni klici ljudstva. Govoril le tudi zastopnik Prekomurcev. priprost kmet in prosil, nai tudi nje sprejmemo pod okrilje Jngoslaviie. kar Je izzvalo novi val navdušenja. Podstarosta Murskega Sokola, g. Tomažič, je končno pozival ljudstvo, nai ohrani mir fn red ter tako izpriča, da le vredno svobode. Za vsakim govorom je pevsko društvo zapelo narodne budnice ta z njim vsa množica. S tem je bil spored izčrpan. Za Prek-nrarce, katerih se ie udeJežilo manifestacije par sta se je vršilo^v slov. šoti zborovan- je, rta katerem so govori H g. Joško Rajh, Tomažič in drugi. Povdarjati treba, da se je izvršila manifestacija v popolnem redu in miru in nad vse dostojno. Naše prleško ljudstvo je pokazalo, da je zrelo in se zaveda pomena tega, kar svrši v tem zgodovinskem času. SLAVJE V ST. RLPERTU. V nedeljo, 3. t. m. popoldne so tukajšnji občani slavili osvobojeno Jugoslavijo. S poslopij so vihrale slovenske trobojnice. vsa okna so bila odiče-na z zelenjem in nebroi malimi slovenskimi, srbskimi in hrvatskimi zastavicami. Ker ie bila obširna društvena dvorana, kjer se je nameravalo prirediti glavno slavlje, premaihna. se ie ljudstvo zbralo tudi na prostornem dvoris'U pred dvorano in v obližiu in ie prvi govornik kaplan Fr. Sušnik raz balkona zbrani množici v vznesenih besedah pojasnil zgodovinski pomen današnjega slavlia. Z živio-klici med petjem narodnih himen se je pričel manifestaciiski obhod po St. Rupertu. na čelu šol.-k:« mladina s svoio zastavo, za njimi dekleta v narodnih nošah, mokronoški Sokol peš in na konjih, potem nepregledna množica. Vihteč slovanske zastavice so otroci veselo pozdravljali, narodna dekleta in poedini pevski zbori bo prepevali narodne pe*>mi in koračnice. Po končanem obhodu sta na trgu 4-000lavi množici govorila šolski ravnateli A. Lunaeek in posestnik Fr. Zupančič iz Rakovnika. Ponovno so se slavili: pokojni dr. J. E. Krek. prvoboriteli dr. Korošec prvi iugoslovanski škof. prevzvišeni vladika dr. A. B. Jesrlič in se izrekala hvala SVilsonu. klicarju svetovnega miru in samoodločbe narodov. Med navdušenimi slava- in živio-klici se je sklenilo pobratimstvo in se prisegla zvestoba naši lepi domovini Jugoslaviji. S prepevanjem >Lepa naša domo-vina< in radostnimi vzkliki se ie končala lepo vspela slavnofit na prostem. Za tom so šli občani, možje in fantje v iništveno dvorano, kjer so izvolili za šentpotersko občino narodni odbor, ki ie prevzel vodstvo za narodno obrano. Ta je še določil in v pomoč privzel zaupne može iz vseh vast ustanovlia se n^odria straža, da se zabranijo tatvine, ropi in požigi. Ob deželni cesti pri žel. postaiah Rakovnik in Bistrica se tudi ustanove kuhinje za morebiti tudi tod domov potujoče tuie vojaštvo, da se hi rro odpravi dalie in zabrani plenjenje. PROSLAVA SVOBODE V OSILNICI. Poročajo nam: Osimičarji in Ple-ščani sp skupno manifestirali za milo svobodno Jugoslavijo v nedeljo, dne 3. novembra. Zjutraj se ie v Osilnici ustanovilo krajevno narodno vjece. Popoldne pa so Osilničarji šli korporativno, okrašeni z zastavami in prepevaje narodne pesmi k bratom Hrvatom na Plešoe. V svojem govoru ie osilniški upnik Omahna izvajal: Nemci so bili naši tlači te lii že od začetka, ko se je nas narod tu naselil. Ze v letih 819 do 822 so Slovenci skupno s Hrvati brusili nože zoper nasilne Franke. A ker so bil^ sami prešibki, so L 827. poklicali celo Bolgare na pomoč in se otresli tujega jarma. V letih 1572. in 1578. so Slovenci skupaj s Hrvati zagrabili za krampe in cepce in se uprli krivičnim madžarskim in nemškim grascakom, ker kralj Ferdinand ni hotel slišati pravične pritožbe. Končalo ie žalostno: Matija Gubec je dobil razbeljeno krono, okrog Zagreba pa ni bilo drevesa, na katerem ne bi bil visel nas kmet, da tudi po deset jih je viselo na enem drevesu. — Pred enim mesecem pa je poslanec J are v državnem zboru segel v besedo avstrijskemu ministrskemu predsedniku Hussareku, ki se je hvalil z lepimi spomini na Bosno: >30.000 obešencev je za vas dovolj časten spomin na Bosno.c V vseh časih so imeli nasi tlačitelii za nas dovolj vešaL In v vseh bridkih časih smo si podajah roke. Podali smo si iih v naibridkejših časih svetovne vojske: to pot i nepričakovanim uspehom: Slovenec, Srb i Hrvat za uvjek brat i brat. Manifestacija s petjem in govorom je napravila najboljši vtis. ker so se ravno med tem pojavili izgredi nezrelih fantičev. Narodno vjece, M se je ustanovilo za Plešce. se je nato združilo z osilniškim in sklenilo napraviti skupno narodno stražo. NARODNI PRAZNIK V GORNJEM GRADU. Poročajo nam: V nedeljo, dne 3. t. m. je bil naš dan manifestacije za našo svobodo. V soboto zvečer so bila vsa okna ozaljšana in razsvetliena. Požarna bramba je priredila bakljado, katere se je udeležilo mnogo navdušenega ljudstva. Raz hiš so plapolale slovenske trobojnice. V nedeljo dopoldne so se začele zbirati ogromne množice ljudstva i« cele Zadrečke doline. Bočani so skupno prikorakali. Na čelu jim ie jahal s. župnik Potokar. držeč veliko slovensko troboinico. šolska mladina ie nosila 14 tablic z raznimi napisi. Ves sprevod se ie ^ustavil pred občinskim uradom kjer je imel g. župnik Potokar krasen navduševalen govor. Na to so vsi odšli v cerkev, kjer ie bila slovesna sv. masa in zahvalna pesem. Po cerkvenem opravilu se ie zapela vLepa naša domovinac. katero so vsi udelež-niki stoje peli. Pred cerkvijo sta potem g. župan Drukar in g. kaplan Vogri-nec v lepih govorih razložila pomen naše manifestacije za Jugoslavijo. Za tem se je vršil velikanski obhod po zgornjem in spodnjem trgu Na čelu sprevoda ie zopet i ah al bočki g. župnik Potokar s troboinico, za njim so korakali 3 Sokoli z zastavami, 12 deklet v narodnih nošaii. bočka požarna bramba, bočka šolska mladina, noseča že omenjene napise, domača šolska mladina s slovenskimi zastavicami in potem ie sledila ogromna množica navdušenega ljudstva. Navdušeni živio-klici na naše zaslužne može in rešitelje med pokanjem topičev in prepevanjem so kazali velikansko navdušenost Takega slovesnega sprevoda — bilo ie okoli 3000 ljudi, še Gornji grad ni videl. Na koncu spodniega trga so se po govoru g. nadupravitelia Krajnca in župana g. Drukarja Bočani poslovili, ostali sprevod pa se je zopet v istem redu vrnil v gornji trg. Na krasno uspelo manifestacijo za našo svobodo se bo mlado in staro z veseljem sooniiniaio vse življenja* MANIFESTACIJA V CERKLJAH. V nedeljo, 3. t m. se je vršil v Cerkljah pri Kranju na velikem trgu pred Šolskim poslopjem izredno dobro obiskan i shod, ki ga je sklical cerkljanski »Narodni ] odbor«. Kot prvi govornik je nastopil Član Narodnega Sveta gosp. ravnateli Ivan Hribar, ki je v navdušenem govoru temeljito pojasnil zgodovino postanka naše Jugoslavije, očrtal težke dolžnosti njenih državljanov in nas pozival, da združimo vse sile v blagor domovine. Kako je bil mogočen vtis njegovih besed, ie glasno pričalo burpo pritrjevanje mnogobrojnih poslušalcev In naše. ljudstvo, ki se redkokdaj razvname ni nehalo dajati duška svojemu navdušenju, dokler ni zaorila domoljubna pesem. DrugI govornik gosp dr. Šemrnv ie govoru o notranjem ustroju Jugoslavije in se dotaknil vprašanja prehrane ki je ravno sedaj vclke važi#sti. Gosp. nadnčitelj Lapaine Je kot načelnik Narodne obrane za občino Cerklje raztolmačU pomen narodne straže, slikal potek vojne, Id je bila od prvega do zadnjega dneva nepretrgana vrsta samih veleizdajalskih činov. Shod ie bil veličajna manifestacija narodne in državne misli. Politične vesti. = Dunajska univerza m Slovenci, Naše dijaštvo je. z velikim veseljem sprejelo vest o jako ugodnem sprejemu na zagrebško vseučilišče. Toda kranjskim ne kaže se popolnoma ločiti od <; unajske univerze, ker tam je 36 Kna-ilovih ustanov po 600 K, ki so nam?nie-ne le d rakom, rojenim na Kranjskem. Sicer pa to jugoslovanski stvari tudi nič ne škoduje, ker znano je. da je mnogo odličnih srbskih m bolgarskih državnikov študiralo tudi na inozemskih visokih šolah. = Avstrijski parlament, D un a j, 1J. novembra. Jutri se vrši zadnja seja poslanske zbornice, ki jo bo otvoril predsednik dr. Gross s kratkim nagovorom, na kar se bo zaključila ter bo za vsele* prenehal avstrijski državni zbor, sac Sekfler odstopa. Dana}, 10. novembra. (K. u J Kakor izvemo, je kabinetni ravnateli dr. vitez Seidler na lastno prošnjo iz službe odpuščen. = Ogrska zbornica. Budimpešta, 11. novembra. Te dni je pričakovati razpusta ogrske zbornice. = Cesar Karel se je sramoval pogojev za premirje. »Beriiner Tageblatt * poroča, da je rekel cesar Karel da so pogon za premirje, zlasti oni ki zadevajo ozemlje nemških Tirolcev, skrajno trdi in ponižujoči, tako da jih ni hotel podpisati. Nato je sporočil generalom in Članom v1 ade, da on ne bo več izvrševal najvišje vojaške oblasti. General Koves, nafvisTi poveljnik, je bil tačas na Ogrskem in tako je padla dolžnost podpisati pogoje, na šefa generalnega štaba Arza. = Spoininska. proslava bitke na Beli gori. Na Češkem proslavljajo spomin na bitko na Beli gori s precWvainji. deželni šolski svet ie odredil, da se ima tndi na šolah primerno proslaviti spomin na Belo goro. Ko se je imela odrediti taka proslava tudi za obrtne Šole, ki so v neposredni deželni upravi ie grof Schfinborn kot prezident sedanje protizakonite deželne npravne komisije odrekel svoje soglasje. Seveda se bo tudi tam vršila proslava, če tudi stari fevdalec Schonborn z njo ni zadovoljen. Vest o njegovem glasovanju pa je razburila vso češlco javnost in pričakuje se od Narodnega Vybora, da vso deželno upravno komisijo nemudoma odstrani. = Amnestija na Češkem. Češka narodna vlada je izdala, kakor je znano, splošno amnestijo za vse politične kaznjence na Češkem. Te din so vse te žrtve avstrijskega nasilstva izpustili iz kaznilnic na Češkem in rta Mora vi. V kaznilnici na Pankracu so izpustili 25 kaznjencev Jugoslovanov, Poljakov in Rusinov, ki so bili vsi obsojeni zaradi vojnopohtičnih deliktov. V to svrho sta prispela tjakaj zastopnika Češke Narodne vlade urednik Špatrrv in Johanis. Kaznjenci so bili zbrani v veliki ravnateljevi dvorani, kjer jih je nagovori? urednik Spatny, povdarjajoč, da smatra češki narod za prvo svojo dolžnost da ob rojstvu svoje države izbrise strašne krivice avstrijskega pravosodstva na nedolžnih žrtvah in da jim zbog tega vrača polno svobodo. 2eli amnestiran-cem, • da bi novo življenje posvetili r blagor svojih narodov in svojih neod-vfsnih držav. Med temi kaznjenci je bit tudi trgovec iz Ljubljane Rasberger, ki je v imenu vseh amnestirancev izrazil zahvalo narodnemu češkemu odboru za osvoboditev. = Kako postopalo s češkimi vojaki na Dunaju, »Narodni Listv« poročajo z Dunaja, da jemljejo tam češkim vojakom, vračajočim se v domovino, ne le orožje, ampak tudi živila, potrebna za pot in njihovo lastno perilo. List pravi, da bo treba zagroziti z rcpresalijami. = Cehi ne pošljejo žfvH bi premoga na Dunaj. Z Dunaja poročajo, da je državni svet z obžalovanjem vzel na znanje, da so se pogajanja glede dobave živil in premoga s češko vlado kljub velikemu prizadevanju popolnoma izjalovile. = Žalostna premiera. Dne 9. t. m. naj bi se bil prvič igral na dunajskem nemškem »Volksteatni" Bahrov igrokaz »Die Stimme«. Igra ima izrazito črno-žolto tendenco ter je prišlo med igro do velikih demonstracij, tako da se je morala igra prekiniti in ie ni bilo mogoče končati. = Možnost raz poroke na Češkem, Kakor se zatrjuje, bo izdan zakon, kateri dovoljuje, da se bodo smeli katoliški ločenci na Češkem zopet ooročiti. = Zahteve francoskih socialistov. Berolin. II. novembra. (K. u.) Delavski in vojaški svet poroča: Francoska socijalistična stranka priobčuje v listu -Humanite* manifest v katerem se med drugim zahtevajo: odprava oblegovalnega stanja neposredno po spre-JAtiu premirja, sarejem volilne nove volitve, amnestija zlasti za vojaške prestopke, udeležba delavskih odposlancev pri mirovni konferenci ter sočasno zborovanje mednarodnega so-ČSaflStdVskega mirovnega kongresa. == Dvoreia nevarnost za mir ui bo-bodo srevo sveta? Iz Kristijanije: K oklicu Roosevvelta in Tafta proti WUso-nr. izvnjajo listi: Dvojna nevarnost grozi sedaj mini jn s tem bodoči sreči sveta- p<>leg boljševizma morebitna-zmaga rcpubkkancev v Ameriki, kier se ropotajoči veiiki govomik Roosevclt, ki je bil dobil Nobelovo darilo, ne sramuje uganjati Skupno z dobrodušnim Taftom agitacijo za nasilni mir, da bi unilil VVil-sonovo mirovno delo v obliki misli zveze narodov in upanje vsega sveta za srečne: n dobo življenja. # = Republikansko gibanje na Španskem. Amsterdam. 11. novembra. Listi noročajo iz -Madrida, da je izdala rtiormistična stranka na španskem manifest, v katerem zahteva skrčenje pravice krone. Obenem se zahteva dalekosežno približanje Francoski, Angliji in Italiji, španski socijalisti zahtevajo proglasitev Španske za republiko. = Židovska republika Palestina. Bern, 11. novembra. S privoljenjem angleške in amerikanske vlade sc je sestavilo za Paiestinb židovsko ministrstvo 7. amerikanskim zionistom Ludvi-kom Drandeisom na čelu._ Dnevne vesti. — Poziv poverjenika za finance Narodne vlade SHS. v Ljubljani, ki je bil objavljen v štev. 261 >Slov. Naroda* od 5. novembra 1018 se v toliko spremeni, da se nai do nadalnie odredbe vsi prebitki iavnih blagajn oziroma presežki gotovine pošiljajo na finančno deželno blaerajno v Ljubljani, in ne finančnemu deželnemu ravnate 1 i^tvu v Ljubljani. — Poverjenik za finance: t)r. Kukove c. — Narodni davek. Anton Novak iz Gradaca nabral na dan narodnega praznika med soobčani 2500 K. namesto venca na grob pokojne Avstrije, darujejo delavci signalne delavnice v Ljubljani 81 K. Neimenovana nabrala v rpvi jugoslovanski bolnici (belgijska vojašnica) 8S7 K. Srčna hvala 1 Posnemajte j — Vsi častniki po poklicu (akti vniV naj se z g lase v četrtek, dne 14. novembra 1918. med 10. in 12. uro dopoldne pri štaciiskem poveljstvu, — Koroškega denarja ne priznamo. Koroški Nemci so sklenili izdati poseben deželni denar. Narodna vlada SHS. v Ljubljani ie svojemu komisarju Smodeju v Celovcu naročila, da protestira proti izdaji takega deželnega denarja, kateremu ne priznavamo nobene valute za kraje bodoče Jugoslavije in *icer tudi na Koroškem ne. — Poveljnik srbskih *eet pri kne-aoskofn. Dane'* 1e poleti i poveljnik srbskih čet podpolkovnik Stevan Sva* b i 6 knezoškofa drla Antona Jegliča. Knezoškof je podpolkovnika sprejel z izredno ljubezni i vosti o ter mu izrazil svojo voselio. da mo:*e pozdraviti poveljnika srbskih junakov. — Veliko narodno in državno nre-roož*mie ie nakopičeno v množicah konj. ki tavnio sedai brez gospodarja po ljubljanski okolici. Z vsakim konični, ki pogine, ie naša mlada država oškodovana. Narodna dolžnost torej volova vsakomur, ki mu je na srcu lepa, bodornost in dobrobit naše države in nase fra naroda, da skrbi za to. da se čim na i več teh konj rosi gotovega pogina. Zato pozivamo vse nr.since narodnega irflšljenia in dobreca srca. vse UlOM razlike — civiliste in vojnke. naj love te konio ter spravljajo v Nuša-kovo vojašnico v Trnovem, Za vsakega izročenega konja izplačuje ondotno po-voljstvo po 1 K. — Smrkavi konji na Kranjskem. Po neprevidnosti neke narodne straže jr bil zalet med Logatcem in Preseriero voeii transport smrkavih in smrkavosti 'duTnijivlh konj. ki je bil potem razpu-seen. Vsled toga ie nastopila velika ne-varnost, da se ta strahovita konjska bolezen rnr«iri. Vsak šumliiv slnčpj th\\ se tedaj nemudoma naznani okrajnemu fflavarstviL Znamenja te bolesni so: močan smrkeli. trde medčeliu^i žlezo in ucmiide "na kožni površini. Kopipka smrkavost je rudi silno nevarna za liudi. — Poverienik za poljedelstvo: Prelet Kalan. — Oddaja plemenskih kobil. Prignano dobrim konierejcem se bodo v kratkem oddajale lepo plemenske kobile. Pogoji: Prevzemnik se zaveže, da bo dal kobilo trikrat plemeniti, potem postane kobila njegova lastnina. Podrobne pogoje izve reflektant pri rit-mojstru Teuberin v Ljubljani. Nu-šakova vojašnica. Na ta naslov nai se posili a io za sedai vse prijave (in želje glede pasme.) — Poverienik za poljedelstvo: Prelat Kalan. — Vse mule naj se pošillajo v Nu-šakovo vojašnico k riy»ojstru Teuber-ju, ki ie prevzel zbero tega vprežnega materijala za kraško ozemlje. To navodilo nai vpoštevaio vsa poveli*; va. ki imajo zbirališča konj itd. — Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan. — Hlevi za konje. Vsa županstva in zasebniki se prosijo, da nemudoma naznanijo Franu K r a p e ž n. kavar-narjn v Ljubljani, vse prazne večje hleve, ki bi jih bilo mogoče vporabiti za konje v slučaju slabeera vremena. Tozadevne informacije so nujno, ker ie zima pred dTjrmi. — Poverjenik sa poljedelstvo : Prelat Kalan. — Opnsceni konji v Ljubljani in okolici trpe poleg glada tudi hudo žejo. Sicer se paselo po nekod ob vodah, kakor Gradaščici in Glinščici, pa vsled oslabelosti in visokih bregov ne more- jo do vode. Tudi vtone jih mnogo, ker ne nlorejo iz vode nazaj. Vsem tem zlom 6e da odpomoči, ako se konje v eč-krat na dan napaja. Posode ie dovolj pri rokah pa tudi raztresene naokoli. Ako odrasli niniaio časa, nai se nouei mladina in naj jo odrasli na vaia i o k usmiljenju do živali. Številno otrok se vidi povsod po travnikih, kjer love konje in osle ter izmučene živali iaše-Jo. Nai raje Uosiio vodo iu napa ki io uboge živali. — Dajte konjem piti! Po celi okolici mesuv in v mestu samem tavajo lačni in — kar je danes posebno na glasati — tudi ž»Miii konii okolu. Usmilit« se ubogih konj in oaite iim niti, da vsaj »>d žeje ne bodo konca iemali. Prine-iie jim vode iz bližnjih hiš! Vsak ie poklican, da- pomaga tem živalim, kdor jo blizu in ima priliko pomagati! — Pozor mesarji in prekupcif Govejo /-ivino kupovati od mimo idočih Sel in io klati ali prodaiati v špekula- :ie. ie strogo prepovedano. v se • ovne dosedanje naredbe deda klanji in prodaje goveje fcjvitoa nejo ^e do nadnlienotra v veliavi. Opozai'ia se ponovno, da ni nikdo upravičen kupovati goveio živino, ko-iiio, hrano in druge vojažke predmete od vojaštva. To blago prevzemati, imajo pravico edinole Vnovčevalni* a za živino in mast, oddelki Narodne obrambe, županstva in v to pooblaščene o^ei>e. ki morajo o vseh prevzetih predmetih Voditi natančne račune. — Narodna vlada SIIS. v Ljubi iani. — Kmetijsko poverieniBtvo. — Prosimo usinilicnia do živali. Vsled pomanjkanja delavnih sil ni pri nnjboljši volii tako hitro veliko število prosto okoli letaioCih koni pospraviti, kakor bi bilo treba, da se iib obrani pri živKeniu. Ti konii tvorijo velikansko vrednost. Gre se samo za par dni in če V tem čn^u konii no dobe vsaj nekoliko lirane in posebno no pitne vode. pa bodo trumoma počepnil, kar ne b6 ne le velika škoda, ampak tudi velikan- nevarnost za zdravstvo. Konj Izhaja še precei dolgo r pičlo prehrano, ne prenaša pa žeie. zafo nujno prosimo yse broz izieme, ki imajo količkaj usmiljenja do živali, da po svoii mož-aosti tako ali tako konje napajajo ali jih pa odženo blizu kake oitne vode. — ŽivinozdVavpiško nadzorovanje konj. Na vseh postajah za oddajo konj mora biti vedno navzoč uradni živino-zdravnik, ki pregleda živali, posebno z ozirom na kužne bolezni, da se te ne razširijo po deželi. Kier takih živino-zdravnikov ni na razpolaganie. nai se dotična oddajna komisija obrne na veterinarski oddelek kmetijskega oddelka Narodne vlade SHS v Ljubljani. Kr-javčeva ces+a. v poklopio prejšnje deželne' vlade. — Svarilo pred n*kupom in prikrivanjem vojaške goveje živine. S tom se daie javnosti na znanje, da ie vsa živine, ki io pelie s fronte vračajoče se vojaštvo preko ozemlia države SHS, last Narodne vlade In da sme s to živino, ki je zasežena, razpolagati edino Vnovčevalnica za M vino in mast v Ljubljani (prej: Deželno mesto #za vnovc ^vanie živine), ki ie nodreiena Narodne vlade oddelku za prehrano. Kdor bi od kakecra vojaka ab od koga drugega kupi] tako živino, se bo kazenskim oorom zasledoval in. če ne prej. takrat., ko nastopi io količkaj redne razmere klical na odgovor. Kupnina za tako živino ie popolnoma izgubljena, ker ie živina nepostavnim polom pridobljena. Kdor bi pa živino, ki io vojaštvo samo ob sebi prepusti, tihotapil in jo skrival, ie ^udl kažnjiv. k> se pozivliajo v« drža"liani. da ne nakupujejo ali tihotapsko skrivajo take živine, marveč oddajo, takoj ali zaupniku doti r ne srn. okraja ali pa 7'nan-stvu proti potrdilu. . — Zaupnikom Vnoveevalniee za živino in posestnikom po deželi se s tem naznanja, da meseca noVembra z ozirom na nastale razmero ne bo nika* kih dobav živine. — Na italijanskem boiišru ie pustil svoje mlado živju-i. i«» gospod Peče k Rudi. sin posestnika in brat gleda! iškeara igralca. Pred odborom k vojakom vodil ie pisarno dr. Roeino v Mariboru. Bil ie močan karakter jp Slovan z dušo in telesom. TJpoda nam ga je ngrabita baš EieaavL — \Vilson nam pošlje živil 5n drugih potrebščin. Iz Brna poročajo j z tamkajšnjega ameriškega pomaništva. da odpotuje uornvit^li za živila nienib. držav. Herhert Hover. čez nekai dni v, Evropo kot specijalni zastopnik predsednika Wilsona. da se bo posvetoval z aliiranimi državami, kako n^>i se pošilia narodom v avstro-ogrški živil in drugih potrebščin. -— šolski pouk. Ker ie šolsko poslopje na Ledini po vojaštvu ^zasedeno, je mes^; oi-Vj n\ et vsled uarOePa narodne vlado 5hS odredil, da se I. mesena deska šola i&efcs&O preseli v šoleko^ p08Joj)je II. mes-nr deške šole na Cojzovi ce^^i št ."». kjer bo peretče* vano ob ponedoliklh. torkih in sredah od dveh do oeOh popoldne ter ob četrtkih, petkih in sobotah od osmih do dvanajstih dopoldne. S poukom v toj obliki se prične jutri, v sredo, dne 13. novembra popoldno — Nemštvo na naših Šolah. Na kako trhlih nogah stoji to nemštVO, se kaže sedaj, ko ie prenehal nemški pritisk. Starši, ki so orel zapisali svoje sinove za Nemce, n. pr. na tukajšnji realki, prihaiaio zdai in iziavliaio zeljo za preston v slovenske oddelke. Ce gre po pravici, bodo nemške šole kmalu prazne, ker ie v njih le malenkostno število pravih Nemrev. Upamo, da bodo šolske oblasti in učitelistvo imelo obzir b temi lepokorienimi zaslepljenci in da bo se storilo* vse. da se odpravi dosedanji sistem, ki je z narodno ne-znaeajnostio polagal temelj vsem drugim neznacajnostim. Pravim Nemcem ne kratimo nemškega pouka, slovenski otroci pa spadajo v slovensko šolo. — Cesarska pesem. Na neki ljubljanski šoli so oči vidno prespali dogodke zadnjih tednov. Na dotični šoli so se koncem preteklega tedna učenke prepevale cesarsko pesem, dasiravno je kompetenca neba glede ohranitve in obvarovanja prešla od cesarja na druge faktorje. Očividno na tej šoli čestite sestre še ne vedo za prevrat, ki se ie izvršil 29. oktobra ter bi bilo šolskemu vodstvu priporočati, da si nabavi časopise. — Usposoblienostni izpiti za ljudske in ic.ešč-inske šole pred izprasevalno kondsijo v- Liubljani se prično v petek, dno S, novembra ob 8. zjutraj. — Slovenska traov^ka šola. Redni pouk se prične v portedellek. dne 18. novembra. — Kavnatelis^vo. — »Edinost« v Trstu Šo izbnia neovirano dalje. Ker b> poštni promet ustavljen, i r m Krasu iako težtro dobiti. V Trstu Vlada popolon red in mir. Okupacijska italijanska uprava postopa sinor strogo, i priznati se mora, da tudi doka i pravično. — Beguncem z Goriškega in Trsta. Iz begunskih krofov nam pišejo: Po zanp^l-ivih poročilih iz Gtorllkeffft in iz r> > .-o tamkaj aprov izaeijske razmere, odkar so zasedli nekatere točko itnPinni. /no'no zbo«išale. Živil ne nrimanjkuio ver in tudi cene rapidno ivdaio. in i tako v Trstu, kakor na Goriškem. Opozarjamo na to dejstvo morodajne kroge ter iih poživljamo naj prične resno razmišljati, da li bi ne kazalo skrbeti ta to. da se goriški in tržaški bejrun : čim najpreie vrnejo v svojo ožif> dOmOVlno« ;jo knteri že it"! hrepene z neodoljivo silo. — Vsi begunci iz PrinioHa se s tem pozivi i ajo. da Bi v zadevah vojaških podpor obrneio naravnost na dežel ao komisilo za proilvlianie v Ljubljani, Bleiweisova cesta. — V Tomaiii. Sežani in okolici je sedaj okrog 3000 mož italijanskega vo-faštva. Italijani i sicer razorožili Narodno stražo v S* fcani, vendar so ii priznali pri vzdrževanju miru in reda posvetovalno oravi«') nalijani niso zasedli niti pošte, nbi občinske uptave. — Podanikom nemško - avstrijske m ogrske države. Narodno vieće dovo-Ijuje v-im podanikom nemško - a\str;|-tke in ogrske d./.ave začasno svoboden prehod preko mei SHS. Omenjenim tujim podanikom se tem potom jamci osebna v.»:*no.= : ; Va^no^t njihovega privatne Mi Pravice za izstavljanj prehodni - pripade štaoiiskim vojnlfil /•'.•>..v^dnl-i»-om. Ta odredba se ima proglasiti v vednost in ravnanje n šiaciiskim kolodvorskim poveli-nišivom ter kraio\-nim odborom Narodnega sveta. — Narodna vlada SHS. 2. vojnega odseka v Ljubljani — Nepravilno postonanje s prtljago, ki ie Ttrivatna Uel Vsi k rbm sC oltt-ioio pritožbe, da 90 pofrokdm prtlla^a. četudi ie privatna last. na kolodvoru konfiscira, v^ied česaJ" ime marsikdo občtttnO ^kodo. Taka iisoda je zadela tudi prtljago ruoiega siPa. ki io je no-slal po svojci i vojaškem slugi v Ljubljano. V Ltub-anno it? doSel sbiga po dvadTiev^ni \oznu z itnlijar-ko fronie dne 3. oktobra B|utrai. t)o tu je vse. en kovčog in eno vreT-o. srečno prinesel a tu mn ie :ilo pa vse odvzeto in sicer ie službujoči potočlnk zanisai na -*>Offe-a&t Berehlc. ki ga ie imel vria^ki sluga s seboi. da pc i-rHlaca odvza.me zrr-radi tege. ker ni oTiciria poleg. Tega šo tpfli do danes ni domu Bržkone ie - int. Se JM mu. ni pri netila še kaka hujša nesreča. Kovčeg jo lesen, črno pre» uleskan in povedan navskriž z vrvjo. V njem je i^ilo poleg par malenkosti 10 kg kilplienega riza. studijski rokopisi in faznpvfšttie 2el6 draere inženirske knjige. Kdor bi ta. kpvceft zasledil v kakeri] skladii-n ali kjerkoli, blagovoli obvestiti mene. ker So knjige in rokopisi za moi^£fa sida neprecenljive vrednosti. — Jakob Dimnik, nad-učitelj na I. mestni šoli. t — Brarie nevei - vojaki. člani »Ljublianskcga 7vnna^! Po dolgih štiri!" lotih naporov in trpljenja se radostnih src vračate v svojo svobodno domovino. V* ttaiteŽHih časih Vas ie -Mvehska nesom tolažila, da niste oma-srali pod pezO hlapčevstva za Vašo tla« atelje. iSpdaj pn. ko <*n napodili dnevi >^-obode. tloni naša pes^m mnogo lepše* veli^Stnefe in zmagnnosneie kot kW9 i ppprei. Vabimo Vas tofftj v našo pev*-sko črto! Pridite, da froiinto jurTonlo-VttfiBkO narodno in irmcmo^ pesem! Bralje f»nvoi - voiaki Zvona«! Iskreno pOzdravljeAl! — Pevska vaia v torek, dne 12. t m. ob 8. zvečer — Odbor. — Brezposelni delavci ttai se takof javijo pri ^Poveljstvu delavsKili ođđ/.lkbv« v p r oej i 1 n i c i v Kolodvo^kj atfcl. Poleg dnije A K dobf vsnkdo polno prehrano, razven tega za vsak dan službe delavsko doklado v SBeilta 1 K. Vsi dosedaj pri delavskih liotnllaH (»Baukomnn«n!-en« bivSe avstro - ogfiki vojske u d e 1 leni vojak! SloVftfl§kni a^rndnn«;!!. naj sc takoj Javilo v predilnici V Kolodvorski ulici — Delavske* mo^i za posestvo Fužine. Narodna a-lfldn ootrebuie na hr. sestvu 1 i no pri Ljubiiftni delavske noei, Pri i viio nai >c samo đelaflmofml logiki, 7np«ke in otrori pri Vodstvu H0-sestvf! Vnzine. Vsakdo se eetndnevno nrobrani in prčimo razen toga še dnl- *no. Moški dobo K 5*-*s žensko k 8 — ln otroci K 1*50 dnevno. — Vodstvo posestva Fužine. — Zdravstveno stanje mestne občine liublinn*ke. V času ođ 27. do 2 novembra se je rodilo v Ljubljani 16 otrok, mrtvorojen ie bil 1. umrlo je 53 oseb, med njimi So* domačinov. Za t"fazom ie umrl 1 tujec za grižo 1 tujec, za vratteo 1 tujec za ietiko 2 tujca in 1 domačin« za pljučnico 10 oseb, za influenco 10 domačinov in 1 tuiec^ ter sa malarijo 1 tuiec. Oboleli so za tifuzom. grižo in vratio po 1 tuiee. Iz Medvod nam pišejo: Smrt ie ugrabila včeraj v Medvodah splošno priljubljenega, zavednega Jugoslovana, ekspedfjefl- ta vlakov go&p. Slavkota Pernica, v najlepši dobi 30. let Podlegel je pljučni kuzi. Zapušča soprogo in poldrug mesec staro hčerko. O gosp. Pernicu imo Že ^eojčae poročali, ko je z veliko nevarnostjo za svoje življenje skuSal oteti življenje iz poru-bonosnih valov gosp. Stoparju In se pri tem sam komaj rešil. Bil ]e mož plemenite* ga značaja* navduSen organizator. |lov. železničarjev in dober oče. Preostalim naše iskreno sočutje, Tebi dragi Slavko pa naj« bode lahka zemlja Jugoslovanska. Idrijski Sokol ie imel svoj občni zbor dne 3. t. m. ter izvolil naslednji odbor: starosta Rajžel! Ivan. podstaro-sta Ferjančič Ivan. tajnik Kavčič Lojze, blagajnik Sebenik Josip, tajnika namestnik Seljak Josln. blagajnika namestnica Mačkovsek Franica; odborniki: Tavzes Požalila. Kronik Fran. Tavzes Rafael, Blai Fran: nam. Mačkovsek Minka. Krpan Abraham: r -preffl. Lipuečok \ndrH. T^apaine Josip. Tudi v telovadnici »e pridno giblie. do.^lei telovadijo člani, članice in d' -ki naraščaj Na zdar! Narodna obrana za občim* Tre«-nje. Na se.-tanku zastopnikov občino. Sokola. Orla in obeh ogniegasnih društev dne 3. novembra 1918 bo ie ustanovi] sledeči odbor N. O. za občine Trebnje: Aloizii Pavlin, prod-chi i k •. Franc GabrOvšek. podpredsednik: .'r*-sit» Stupica, tajnik; Josip Zupančič, blagajnik: Mirko Tomšič, načelnik: Josip Pust. Franc Fink. Anton Novak, podnačelnlki. V črnomaljski okolici se je španska hripa iako razširila. Skoro ni brez bolnika, ponekod ležijo rele družine. Smrtnih slučajev ie tudi /e dosti Spravljanje zadnjih noli^klh pridelkev vsled bolezni zaostaja. raVtlotako priprava drv in Melje za živino. V oolem okralu sta le dva zdravnika, ki žrtvujeta dneve in noči v pomoč bolnikom. Šole so zanrte. ter je pouk v dogled-nem času nemogoč. Deca je skbro naga ln bosa. — Zeleni kader v Bulokraii ni. V sobotni števjlki smo prinesli poročilo, da prihaja na Slovensko zeleni kader iz Hrvaške, da ie zelo mo-< en r>00—1000 mož, ki so dobro oboro-/.orii in prihajajo e smeri proti Staremu trgu in Toplicam. To naše poročilo ne odgovarja resnici. Od orožnifckega poveljstva V Liubljani smo Doievedell, da ie okrajni poveljnik v Črnomlju, nad-poročnik Hude zadevo preiskal in dognal, da so te govorice gola izmišljotina. Iz hrvatske postaje Moravice ie prišla oro/niŠkn nniru'ia 5 mož v Stari trg. Ker iih ljudle niso poznali, so iib imeli za roparje zelenega kadra in §4 pred njimi skrivali. To te zopet slučaj, kako se danes novice širijo in ljudstvo pO nepotrebnem razburja. Zuto mirno kri in disciplino v organizaciji! Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Prajri bo imelo občni zbor v sredo, dne 18 listopada 1018, ob 7. uri zvečer pri >Malini< v SpAleni ulici š*ev. 9. Kino »Ideal-. Spored za danes, torek, 12. novembra: Predvaja se velikanski, napeto, zanimivi detektivski film v 5 delih »Amerikanski dvoboj«. Privlačnost prve vrste, sestavil in vprizoril Harrv Piel. Ar glavnih vlo« gah: Arnth Wartau. Oskar Felix. Adolf tVenter, Exter Carena in Charlee Berger. Poleg tega ie Rudolf de Zoo-pova enOdeianska burka »Cestni pometači v fraku« ali »Vitezi nI. me\lie«. Ta spored se predvaja do četrtka. 14. t. m. in ie mladini nepristopen. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob pol 9. uri zvečer. Kino >IdeaU. Desetnik, spremljevalec oisarni->-kp in moie prtljage ie nanro^en. da mi sporoči kje se ista nahaitt. Vsa prtljaga je opremljena z napisom: >Li-quidierender Rechnnngsfiihrer fiir Elektroformationen der k. u. k. Isa«. ra/li tega prosim VPakogaf. ki bi jo našel, da mi to sporoči proti nagradi. Josip Vodopivec poročnik računovodja. Kranj 6. Desetletna deklica .»e ie izgubila Dne 11. t. m. se ie ifgnbila desetletno deklica, ki sliši na ime Mioi Draksler, Ima, svitle lase. rdečo obleko, si\ predpasnik, črti površnik ter zelono torbico, v nji Mojo prvo eitnnko in tab-ljico. Kdor bi kaj vrednl o nji. naj blagovoli sporočiti žalostnim staršem na na«lov: Marija I)rAkslcr. Tržaška cesta št. 24. oziroma na kaki straže li\\ Zgubila se ie ročna torbica na trgu Odda naj se v Ravnikarjevi uli^i WL 3. pritpi'ie. Narodno $&M\it Na čast srbskim Častnikom sc uprizori v oetek. dne 15. t. m. ob 7. IVečer slovenska ljudska drama I petjem »Divji lovec«. — Prčd5tsvra se vrši izvin abonementa ter začenja — na kar opozarjamo .ifrečno! — fc ob 7. zvcOer. Srbski častniki so od dneva tvojega prihoda v Ljubljani navdušeni oblikovalci slovenskih dramskih predstav. Slučajno pa so zdaj na repertoarju neslovenske drame. Na izrecno željo gg. srbkih častnikov^, da sc uprizori tudi slovenska iJTfa s petjem narodnih pesmi, se ponovi Finzgarjev »Divji lovec«. Pred predstavo svira gledališki orkester. Nadejati se je. da se predstave Si bom na čast udeleže nase dame v narodnih nošah in da sploh v^e občinstvo iirazi pri tej priliki prisrčno zahvalo junakom Srbom ta njihovo živo bratsko ljubezen. Iz gledalske pisarne. Danes zvečer se uprizori prvič letos Molierova veseloigra »Namišljeni bolnik« za abone-ment »A«. Opozarjamo, da prične predstava točno ob 8. zvečer. — V sredo, dne 13. t m. se ponovi »Hamlet« izven abonementa. Začetek ob 7. zvečer. — V Četrtek, dne 14. t. m. je Molierov »Namišljeni bolnik« za abonement »B«. Aprovizacifa* t Meso na zelene izkaznice Đ. Stranke I zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne l& t. m. in v četrtek, dne 14. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale fed: V sredo, dne 13. t m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do iOOT, od pol 2. do 2. St. 201 do 400, od 2. do pol 3. št 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 8W,od 3. do pol 4. št. 601 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1J00, od 4. do spi 5. št. 1201 do 1400, Od pol ft. do 5. 1401 do 1600. V četrtek, dne 14. t. m. dopoldne od S. do pol 9. .št. loT;: do 1800. od pol 9. do 9. 5t. 1801 do J000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do 2400, od 10. do pol 11. 2401 do konca. -f- Mast za I. uradniško skupino. Stranke i izkaznicami 1. uradniške skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski .cesti. Določen je tale red: uopoldne od 8. do 9. prva uradniška Skupina štev. 1 do 170, Od 9. dO 10. št. 171 do 340, od 10. do 11. Štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar ste.ne 9 kron. PoL'g izkaznice uradniške skupine morejo prinesti stranke s seboi tudi rumene nakaznice za mast. ■4- Mast za II. uradniško skupino. Stranke II. uradniške skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. m. popoldne od pot 2. do nol 3. ure pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo 20 dks masti, kar stane 9 kron. Poleg Ukazntce uradniške skupine mora prinesti vsak stranka s-seboj tudi rumeno izkaznico za mast. 4- Mast za Dt in IV. uradniško skupino. Stranke 111. in IV. uradni ke Skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. m. popoldne pri A'.iihleisnu na Dunajski ces*i. Določen je tale red: III. uradniška skupina od pol 3. do pol 4., in i\. uradniška skupina od pol 4. do 5. ure. Stranka dobi za vsako osebo 20 deka tramov masti, kar stane 10 kron. Po-leff izkaznice uradniške skuoine morajo prinesti stranke s seboj tudi rumeno nakaznico za mast. -f Sladkor in kavina mešanica na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sladkor in kavino mešanico v sredo, dne 13. t m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 180, od 9. do 10. s lev. 181 do 360. od 10. do 11. štev. 361 do konca, Stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma kavine mešanice in poi litra sladkorja, kar stane K 2.50. -f- Sladkor hi kavina mešanica za I. nradnfško skupino. Stranke I. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino mešanico v sredo,'dne 13. t. m. popol-. dne pri Aiiihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 170. od 3. do 4. štev. 171 do 340, od 4. do 5. štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sbidkoria in Četrt kilograma kavine mešanice, kar stane skupaj 2 K 50 vin. 4- Sladkor in kavma mešanica za II. HI. In IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami II. ITI. in IV. uradniške skupine prejmeio sladkor in kavino mešanico v četrtek, dne i\ t. m. Pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: II. uradniška skupina od b*. do 9. ure dopoldne, III. uradniška skupina od 9 do 10. ure, IV. uradniška skupina od 10, do 11. ure. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sladkorja in Četrt kilo-srrama kavine mešanice, kar stane 2 K SO vinariev. t Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št 1 do 300 dne 13. novembra, št. .-500 do 600 dne 14. novembra, št. 600 do 000 dne 15. novembra, št. 900 do 1200 dne 16. novembra, od 1200 naprej dne 18. novembra. Za vsakejra otroka se dobi 1 kz pšeničnega zdroba, ki stane 2 K 80 vin. Veljavne so lc nove zelene izkaznice. Stranke, naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž ie pripraviti. t Kostanj na zelene izkaznice B štev. 1 do 1?00. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do i?00 prejmejo kostanj v sredo dne 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunaiski cesti. Določen je tale red: Od 8. do 9. dopoldne št 1 do 200, Od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. It 4ĆJ do 600, popoldne od 2. do 3. 5t 601 do 800. od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 "do 1200: Stranka dobi za vsako osebo pol k£ kostanja, kilogram stane 2 kroni. -f- Kroraphr za krmo. Mestna aoro-vlzacija je prevzela neVni slabše kakovosti krompirja, kateri |e le za krno Sivine poraben. Kdor sra *e!i. nai pride ponj v sredo, dne 13. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne k Miihleisnu na Dunajski cesti. -f- Razdelitev krompirja v občini Moste, za iste, ki ^a pri zadnji razdelitvi niso preieli, sc vrši v sredo 13. novembra od 8. do 11. ure iz skladišča pri Mausarju. Na zamudnike se nc bo oziralo. Izdaiatel? in odgovora! urednik: , Valentin Kopitar. Lastnina In ^sk »Narodne tiskarne? SE Iščem slulbo gospo d i a i e k gospodu. č> tudi s par otroki. Stara sem 40 let. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Pridnost 110/6372-'. 1 V9iika a B mali kosi« 10 stoto v lava Bft ISevtei 6tav. M prt M**-ljani. 6229 Dam PREMOG sa moko In patrola j« — Kje, pove upravniStvo »Slovenskega Nar.* 6356 Siva volna za pletenje nogavic i dr. fo naprodaj. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda* pod šiiK>; j/ Naprodaj sc Ittrfa pari iottrO ohrf oenlii mas* kili ćtvli«? za večjega človeka -Naslov v uprav. »Slov. Naroda«, «335 Prida ali zamenja se nar novih otroških cereijcaov Stv. 19. Vpraša naj se v tevlteltovl olftCl lf, m. nadate, omta 12._6299 Metana SOBA s posebnim vhodom ao takof odaa. Kjt, pove uprav »Sloven. Nar« 6253 Pritlična hiša, kjer Je bila pred vojsko gostilna in trgovina. V ljubljanskem predmestju, aa proda za 38.000 K. — Vpraša se v mm mL ŠL f* mrtfU an. — Kft Oddaata so dve a k«*lajo mirni stranki aa takof -■Havtava eoata it. 14, I. n. —6354 Minut stranka z en;m otrokom 1šć9 moblirani SO33 STANOVANJE z eno aH dvema sobama in [kuhinjo. Ponudbe pod: „M S294" na upravn. »Slovenskega Naroda.« MTUciteSiic na večrnKradnicl blizu Ljub!lane ItH xan*er^at: alaf.oo* Pifjaint ponudbe na upravništvo »Složenskega Naroda«. dopoldne in o4 a^gopoldn*. 6o60i nod šitro: ^VčiiolUna lslffliiM8in!iĐoiiIalii2 Pouk v italianSCini ie da na atoGtusss trgu 25. Poizve se istotam od 9. - 12. 267. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. novembra 1918. Stran 5. Prazne vreče vsake vrste in suha gob« kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Trgovski pomočnik 29 let star, vojaščine prost, iznčerf špecerijske in železninske stroke ter prodaje deželnih pridelkov, želi službe, najraje kje na deželi, a tudi v mestu.' Vstop takoj. aH s 16. novembrom. — Cenj. dopis! pod „trgov. pomoćnik 6292" na upravu. »Sloven, Naroda*. Zalivala. Ob britki Jzgubi svoje iskrenoljubljene matere, gospe iosipine Dermelj, D&dacitel|a vdove čuli smo obilo sožaljnih izrazov, prejeli veliko svežega cvetja in zrli mnogo častitih spremljevalcev in spremljevalk na poslednji poti nepozabne pokojnice. Za vsa ta odkritosrčna dokazila sočustvovanja izrekamo tem potom vsem prav iskreno zahvalo. Posebno lepo pa se še vahvaljujemo cenjenim gospodom pevcem matičnega zbora, ki so nas ob rakvi ranjke globoko presenetili s svojim ginljivim petjem. Srčna hvala vsem I 6375 Ljubljana, dne 11. novembra 1918. ŽalPloči ostali. f rbiki Častnik lice mešalno sobo- Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: MSrb 63««M. Dobra Izigrana honservotorlj. VIOLINA se proda. — Poizve se papirna trgovina It. Bonać. 63S5 Sprejme aa tako! brivski pomočnik. Plača in drugo po dogovoru. Valentin T16, brivec, Lttl|a. 6377 Psička (samca), do leto starega knpim. — Pasma postransko. — Ponudbe z navedbo cene na upr. »SI. Nar.« —6352 Hiša za trgovino ali trgovski lokali Stopim hfšo, v kateri se nahaja trgovina v Ljubljani, v predmestju ali okolici, oziroma vzamem v najem prostore za trgovino. — Ponudbe cb navedbi cene na uprav. »Sloven. Naroda« pod „M. J. 50.CO0 G357". ZAHVALA. Vsled bolezni zadržana, izrekam še le sedaj iskreno zahvalo vsem prijateljem in znantem od blizu in daleč za ljubeznive izraze sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda i. s. 3 sobe z vsemi pritiklinami se zamenja z enakim stanovaniem v Ljubljani. — Pojasnila v gradu Tivoli pri tleh na desni strani. — 6361 |T» Sprejme se F. E. Kalser. pušUSr, Selenburgova ulica štev. 6. 6359 Dr. kuharica Notarski kandidat z večtetno prakso 2eli vstopiti v not. pisarno. Cenj. ponudbe na upravmštvo »Slov. Nar.« pod »takoj 1S0O 637tM Proda se 9 m črnega ševijota. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 6380 Deček, kateri bi imel vso hrano v hi-w Si, pač pa bi moral spati doma, se sprejme za vsa dela v trgovini F. Kbam, Miklošičeva cesta fitev. 8. 6383 z dobro vpeljano trgovino. Cena do K 50.000.— Ponudbe pod: „Merkur 6307" na upravn. »Sloven. Naroda«. se sprejme takoj v Kino Ideal. 6386 starejša ienskss za gospodinjo k enemu gospodu in dvema odraslima otrokoma. — Vstop takoj, plača po dogovoru. Radeokega cesta 20, Lfnbljana. 6338 Moderno STANOVANJE s 3 sobami in kuhinjo se išče s 1. januarjem 1919 v sredini mesta in z električno razsvetljavo. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod: „moderno slano van« e 6317". vešča nega r^ stojnen na uprav. dlnjstva želi primer-ospodinja k samo-po%i. Pismene ponudbe ov. Naroda« pod ,Dobra gospodinja 6355". za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, za darovane krasne vence, pevskenru zboru za ginljivo petje, čč. duhovščini, predvsem preč. g. dekanu za tolažilne besede ob grobu.! 6351 Gornji grad, 4. novembra 1918. am Koneinik in otroci. Valentin Maček ^ tov. slamnikov v Domžalah, priporoča si. občinstvu fllsmnatih solno v, slamnatih podplatov! slamnatih predpražnikov in perila, temno, modro in črno. in dva hlapca za goveji hlev se sprejmejo takoj ob primerni plači, in dobri hrani na graščino Impolca.— Služba se lahko nastopi takoj. Vpraša se pri ©skrbništvu graščine Impolca posta Radna na Dolenjskem. 6301 Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je star vinski konjak pravo poži-vljenje. Pošilja 2 pollitrski steklenici franko z zabojčkom vred za 60.— E. Benedikt Hertl, graščak na graščini G-lić pri Komičan, Srajersiio. Proda se ali zamenja sa saast 3 m lepega blaga pravi lo-den in par novih Crevljev št 47 box. Blelwelsova cesta 9 1. 6381 Kupi se manltališa eventuelno malo posestvo v LJubljani ali na deželi. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod ..mala hita 6369". K0HT0R1STIM zmožna slov. in nem. jezika ter vseh ptsarniškihidel, lice primerne slutile. Prijazne ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „Točnost 8309". Priprosta 36 letna, knharica lice slnibo kot gospodinja Gre tudi na deželo posebno kjer bi lahko imela svojo 11 letno deklico pri sebi. Ponudbe nai se pošljejo pod naslov Podmenik, Ljubljana pod Rož-nikom štev. 280. 6384 Kupim KOLO z vsemi ptipadki, razven plaščev. — Germe k, Krasni a pri LnkoviPt 6341 2 HLAPCA se sprejmeta proti hrani, stanovanju in dobri plači pri Fran Pust, Stre-liska ulica 31. 6373 Pozor! Boljši samski mož, lesni trgovec, ie« daj vojaščine prost, Uče la tak o i kompanjona, ki bi imel večjo vsoto gotovega denaria. Cenj. ponudbe pod „kompanjon 6382*» na upr. »SI. N." Za trgovce! Proda se nekaj ovojnega papirje, rjavega in belega (saperior). — Pisma pod ,,0vojni papir Ljubljana, postni predal 74.". Josip Wagner, 8 nadučitelj in šolski voditelj j Iviarica Wagner roj. Krese poročena Ljubljana, 9. listopada 1918. Ljubljana. Janko Presker, nadrevident drž. žel. Mici Presker roj. Ivntk poročena \ 3uče. JiA I WW Iščeta se za takoj poštena, pridna in močna za trgo^ vino z mešanim blagom. F. Dolenz, Kranj.^g 2 hlapca, Istotam se išče močan skladiščnik, pošten, popolnoma trezen in priden za vstop s l.prosin* „ cem 1919 ali prej, za trgovino z žganjem, špiritom in vinom, kateri je tudi kletarstva dobro navajen. Stanovanje in hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponudbenik naj se osebno zglasi ali naj piše starost in kje je še bil v službi in koliko zahteva mesečne plače. 62951 BBBBBBBBBBB 13Z3D SiBaiai »9sK£aHH REBU. Na temelju zaključka I. izvanredne glavne skupščine dioničara Narodne banke d, d. od 21. rujna 1918 prima ovime ravnateljstvo prijave na supskripciju vrhu novih dionica po K 400. ^slovne vrijednosti t. j. za povišenje glavnice od 5 na K 20,000.000 — Rok prijava za subskripciju traje od 5« studena do 28. prosinca 1918. Ravnateljstvo če komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležne oblasti i to na slijedeći način : Starim dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice na 1 staru uz tečaj od K 425.— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada. Na sve po starim dioničarima ne preuzete dionice kao na ostalih 25.000 komada prima se prijava za javnu supskripciju uz tečaj od K 450.— po komadu. Protuvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica imade se položiti prigodom prijave na supskripciju, te može ravnateljstvo samo iznimnim slučajevima dozvoliti, da se kod prijave uplati samo 50% protuvrednosti dionica, a ostatak najkasneje do 28. prosinca 1918. U slučaju neplateža drugog obroka do odredjenog roka propada prvi uplaćeni obrok u korist pričuvne zaklade zavoda. Vrhu uplaćenih naslovnih glavnica teku 472% kamati do 31. prosinca 1918. Supskripcija se obavlja na blagajni zavoda Ilica broj 7, dok uplate mogu uslijediti takodjer kod: - Prve hrvatske štedionice u Zagrebu i svih njenih podružnica, Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu i njenih podružnica, Hrvatske zemaljske banke d. d. podružnice u Zagrebu, Hrvatske sveopće kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d. d, u Zagrebu, te Hrvatske podružnice C. i kr. povlašt. Wlener Bank-Vereina u Zagrebu, te napokon kod svih ostalih jugoslavenskih novčanih zavoda. U Zagrebu, dne 5. studena 1918. m RAVNATELJSTVO NARODNE BANKE D. D. U ZAGREBU. gBBBflBDaanBncBaaBEEBsaauaoj 3U DL 08 61 GONILNI JERMENI m, Otto Haase & Sohn papir — Orade«. Sprejme se s 1. decembrom 9 A hišnik 20 delavcev W W w§ ^SsF Wm W W W ^sm i mm Am.>na fctnoinika ■ n v*nii dahni nlsnfti Prednost imajo invalidi, vpokojenci in rokodelci. — Poizve se pri lastniku: 99* Vrtača 3. 1R 6374 Sprejme se konjski hlapec. in sicer neoženjen s hrano, eventuelno poročen tudi s prostim stanovanjem in Kurjavo. — Poizve se: Anton Stelner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13. 6328 lice Vnovcevalnica za živino v Lfnbllanl proti dobri plači in hrani. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zs^ta-siti se je v tovarni Andretto na VIta sli pa v našem uradu na Turjaškem trgn atev. 1. 6365 in enega strojnika išče proti dobri plači Tovarna za milo v Šiški. Št 15.244. 6291 Ustanove za revne deklice. Vkljub velikemu padanju cen še vedno kupujem $šr star® zobe umetna zobovta, če tudi zlomljena, po najviših cenah. Poštne pošiljatve se rešiio takoj. — Prva ljubljanska nakupovalniea sob Schleslnger, Ljubljana, Stari trg 15, ti. nadstropia. 6379 izpnicnje grlu te, srbečico in druge kotne bolezni odpravi hitro in sigurno Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-vVerke, Apotbeker Ulmer, v Budimpešti, VII-24, ROzsa ntca 12. 200 Kron nagrade dobi, kdor pove v pisarni podpisanega, kje se nahaja rumeno pleskan vo-zičes, takozvan »zapravljivček«, majhne oblike in ozkotiren tako, da se od drugih voz take vrste razlikuje s pripravo za eno svetilko, ki je bil dne 8. novembra 1918 popoldne med 1. in 2. uro ukraden z dvorišča gostilne „pri Ti novcu" v Ljubljani. — Dr. Fran Novak, odvetnik v L7ubijani, Dalmatinova nltca štev. 3. — 6363 Razpis ustanove zn mestne reveže. Mestni župan Ima oddati dve ročni ustanovi po 50 K, deset pa po 40 K. Pravico imajo oni v Ljubljano pristojni reveži, ki ne vživajo stalne podpore iz mestnih sredstev. V prošnji je navesti, vživa li prosilec kako stalno podporo, miloščino, pokojnino, ali ima brezplačno stanovanje in hrano. Tudi je navesti starost in Število oseb, za katere mora skrbeti. Prošnjo je s polnim imenom razločno podpisati in navesti pod imenom tudi stanovanje. Prošnje je vlagati do vštetega zadnjega novembra 1918 v vložnem zapisniku mestnega magistrata. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. novembra 1918. 6390 Posojilnica ¥ Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1918/19 ustanove za dšiake visokošolce: 1) dr. Franc Rapoeevih devet po K 300, 2) posojilniiki ....... dve po K 300. Pravico do ustanov imajo dijaki slovenske narodnosti (za dr. Rapočeve ustanove posebno iz moriborskega in šoštanjskega okraja). Prošnjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, potrdila o izpitih ter indeks. V prošnji naj se tudi navede, ako že dobiva prošnjik drugod kako podporo ter se naj tudi naznani študijski semester. Prošnje je vložiti do 15. decembra 1918 pri Posojilnici (Narodni dom). Ravnateljstvo. S koncem tekočega leta se Izpraznite obe mesti lotailaa Warnnasovs ustanova, vsako mesto po 139 S na lata. UBvanJe ustanove traja tri leta. Pravico imajo v prvi vrsti dekleta iz sorodstva Katarine V/araussove, če pa teh ni, pobožne In neomožene revne hčere ljubljanskih meščanov. Prošnje je vlagati do konea MMmkrs 1313 v vložnem zapisniku mestnega magistrata in jim priložiti rojstni in kritni Ust, oziroma oblastveno potrjeni rodovnik kot dokaz sorodstva z ustanoviteljico. Pil nesorodnicah je treba tudi dokaza, da je prosilkin oče ljubljanski meJčan. Dalje je priložiti nravstveno izpričevalo in natanko navesti, o čem jimami živi, sli ima kakršnokoli stalno pomoč, odkod in v kakšni meri. Prošnjo je razločno podpisati in dostaviti tudi stanovanjski naslov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. novembra 1918. Za splošno jraslir in pitao pojenje (posebno za močvirnata tla} je radi pomanjkanja drugih gnojil najbolj priporočljivo to proisk urvovrslno po kot mM pojilo W 9 (MortsUknlk) 4 najboljše nadomestilo Tomaževe žlindre, kf prekosi vsa ^ av^do^ dosedanja nadomestna gnojila. — Odslafa S slik vago- ^ V tj*LW nov (10.000 kg), kakor tudi ssanlsti* ntnoiin pri ^^fi veletrgovini 5654 ■ Fran Derenda, LJubljana lm—iha oetti 8. ■ Št 15243. Raspis 6389 obrtniške ubožne ustanove. Oddati ima mesma občina dvajset ročaih ustanovnih mest po 100 K iz ustanove mesta Ljubljane za onemogle ljubljanske obrtnike. Pravico imajo brez lastne krivde obubožani obrtniki obojega spola, ki so vsaj eno leto v Ljubljani samostojno, na svoje ime (aa Usten obrtni list ali lastno koncesijo, oziroma vdove obrtoikov na možev obrtni list) izvrševali kak obrt Zgolj zakupniki ali najemniki kakega obrta so Izključeni. Prosilci in prosilke, ki stanujejo v LJubljani, so enako upravičeni negi ede na domovinstvo in državljanstva <» Prosilci, ki niso več tukaj, prihajajo v postev le, če ni preveč enako-potrebnih v Ljubljani prebivajočih prosilcev. Prošnje je vlagati do vštetega zadnjega novembra 191S v vložnem zapisniku mestnega magistrata. Priložiti jim je dokazujoče obrtne listine, če pa to ni mogoče, je navesti vsaj po možnosti natančne podatke, v katerem času, na katelem kraju in kakšen obrt da je imel prosilec Prošnjo je razločno podpisati s polnim imenom m naslovom stanovanja. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. novembra 1918. Sprejme se strežnica:: poštena, snagoljubna, brez otrok. Imela bi prosto stanovanje s sobo in kuhinjo. Sp. Slaka, Planinska šesta, vila Hiter. 6347 vajena dela in pripravna za krpanje vreč. — Ponudbe na tvrdko J Augu stin, Ljubil sna, Dunajska cesta 36, od 11.—12. ure dopoldne. 6332 Hlapce h konjem in dekle za molžo krav na pristavo Zelen hrib pri dolenjskem kolodvoru tSče Vnovcevalnica za živino ▼ Mnbl|anL — Plača in hrana prav dobra. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se je pri o skrbništvu na Solonom hribu ali v uradu na Turjaškem trgn it. 1, I. nad. 6364 poboljšana vrsta, belo v komadih po */« kg. 1 zaboj s 25 kg (to Je 100 komadov) K 110.— franko zaboji iz Zagreba. S pošto 4 kg netto K S8.— franko. Razpošilja po povzetju zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb br. 15 Petrinjska 3. Z naročilom vred naj sc pošlje polovica iznosa. — POZOR! Prima papirnato špago In trakove za čevlje iz papir; pavole In tinte dobavlja ny£ ceneje razaoftiljalnica .460 Kfittiier, Graf/, c, aW Orazbachgasr > 56, nama n M H M M M M supskripciju. M Potpisani nabavili su od bečkih i budimpeštanskih zavoda večinti dionica Hrvatske Trgovinske Banke d. d. pa prepuštaju na temelju te kupnje 24.000 komada dionica te banke u nominalnom iznosa od B 4,800.000.— na javnu prodaju putem supskripcije uz izvornu cijenu od K 220.— po komadu zajedno sa 5°|0 kamata od 18. jula 1918. do dana supskripcije. Dionice predavaju se na javno potpisivanje za vrijeme od 8. do 30. nOTMBlnPa L g*. te se čitavi potpisani iznos ima odmah u gotovom isplatiti. Potpisani pridržaju si pravo reparticije in dodjelbe supskribiranih komada. Za dionice, koje ne će biti dodijeljene, povratiti će se potpisateljima uplaćeni iznos: Prijave primaju se: li r i u U Zagrebu: u LJubljani i. u Sarajeva: na Rijecl-Sušaku i u Mitro vici i u Splitu: u Zemunu: kod Hrvatske Trgovinske banke d. d. Jelstićev trg Sj „ Ljubljanske Kreditne Banke | „ Podružnice Ljubljanske Kreditne Banke j u Banke 1 štedionice za Primorje d. d. „ Mltrovačke Štedionice; n Podružnice Ljubljanske Kreditne Banks| „ Zemunske Štedionico. D Zsgrebni dne 4. studenoga 1918. vladlmir Arko, veletriac, Zagreb, Ernest Ehrlich, gradjevni poduzetnik, Zagreb, Ivan Hribar, neslovodećl podpredsjednlk Narodnog Svota v Liubljani, Branko Lsgjevlć, iet tvrnfce fine tava Sechera naalf. Zagreb, Artur Macnnik, ravnate!] nadblsbnpsbib dobara, Zagreb, Dr. Želimlr Mažuranić, odvietnlk, Zagreb, Makao Maver, volelndnstrljalae, Zagreb, Jesu B. Polak, veleladaatrllalao, tlahllana, Sr. rranjo Poljak, Dr. Ivan Tavčar, naeelnik grada LJaMlane, Ljnbljana. y^ j^c xc isr )t __j U harl M y M U M M 1