&. 39.
V Goriei, v cetvrtek %&." septembra 1872.
II, tecaj.
„So«a" izhaja vsak fietvrtek in velja
s poSto prejemana ali v Goriei  na Aim
po§iljana ssa drirfalmike polit.  drnStva •,Soea":
V«e Iet.i   .   .   .   .• .   .   L 4.—
Pol leta........  i>.~
Cetrt lota ' .   .   .   .   .    „  1.10
Za nedmzabnikc:
Vselcto   ..'....   r. 4.50 Pol let*   .   .   .   .   .¦'¦-.    ..2.30
Ce6tt leta.....„ 1.20
Posameznc stevilke so dbbivajo pa 10 soldov v Goriei pri Pateruolliju in So-harju; v Trsta v tobakarnicali „Via del Belvedere 179" in „Via ddla catwnua GO*'.
Pri oznanilih se pla5uje sa nandpo
tristopno vrsto:
8 kr., fe se tiska 1 krat . <   «   ., ¦„    „    2 krat «   ,.   .,   „    ».    a krat. Za veco crko po prostoru in vsak
pot 30 kr. j;a kolek.
Narocnina in dopisi naj «o blago* voljno posiljajo urediiikn: ViMorju jfo* leum v 0oj-i<vContrada delta croco238, poicj? pivtw, kd^r so nehaja tadi uprav-jiistivo. — llokopibi. se no vraeajo; dopisi ii.ij se blagovoljno frankujejo, — Dolal-c.-»n indragim nepromoiniin no narognina zmza, ako .se eglase pil uredniitvu.
Glasilo slbvenskega politiCnega druStva |ori§kega za brambo narodnih pravic.
Govor
ohrajnega Solsbega nadeonnha Franceta Jlafner-ja
pri prvem okrajnem utiteljskem thorn v Setani
dm 16. septembra 1872.
Dobro doSli! kliLem Vam dragi gospodje ucitelji, dragi mi sodelavci na tezavnem polji Ijudsko omikc. Zbrali smo se danes k prvemu uciteljskemu zboru na-Sega okraja, kakor postava od nas zahteva, ki so nam jo dali Nj. Velieanstvo, presvetli cesar Franc Jozef, ktereraii zedinjeni iz dna nasih sre klicemo: ^livijo!
V  druzbi moc rodi se prava,
V  dru2bi se razvija slava.
Namenil sem si v dana§njem govoru Vam, pre-dragi gospodje, razlo/.iti vaznost zborov sploh in poseb-no naSega zborovanja, med tern hocein Vam pa tudi upletati in v zlajSevanje Vasega prihodncga delovanja pojasniti uzroke, zakaj otroci Solo z nercdnim obisko-vanjem tako lmdo zauemarjajo in kako bi se dnio temu vsaj nekoliko v okom priti, hocem pa h koncu tudi So omeniti nekoliko o telovadbi na ljudskih Solah in do-kazati, da nk o telovadbi za solsko mladino na dezeli ni tako nemogoea recV kakor se sem ter tje sliSi govo-ritt, teravec bi zamogla telovadba, dobro vredjena, Sol-ski mladini jako koristiti.
Ozrimo se nekoliko na zgodovinsko polje; historia eat vitae magistra t. j. zgodovina je zlvljenja uciteljca. Da! kako jasno nam ona ka/.e, kako cuddvito vodi ne-l:a nevidljiva roka osodo ne le posameznega cloveka, ampak tudi vseh narodov od zacetka clove^tva do da-nasnjega due. Na Sirokem zgodoviuskem polji vidimo hrabre, mogocae, omikane in bogate rodove. Naj ome-nim le iz starega veka mogoene Asirce in Babilonce, Medijance in Perzijane, Egipcane in Indijane, Fenicane in Kartagince; bila sta ta dva zadnoimenovana naroda v trgovstvu in mornarstvu najprvo cvetoea in naj iz-vrstnejsa. Za temi naj omenim Rimljane, slovece po vsera tedaj znanem svetu kot najmocnejsi narod in Grke, ki so bili naj bolj omikano ljudstvo starega veka. Propali so ze davno vsi ti narodi, nij jih vec, zginoli so, dasiravno so stali na visoki stopinji omike itanja.
Kako dale6 po svetu bill je razSirjcno kupfiijstvo po Fenifianih! Njili ladije j)i»ftvesklo so ne Bamo vso medzemljsko morje, ninpak, lakor hitro so je mornar-stvo bolj razvijati in rnzevetati podulo, projedrali so s svojim brodovjeni Fenicanje celo fiiroko atlantteko morje proti jugu in proti severu in sirili so z nebrojnimi na-selniki po Evropi, Aziji in Afriki kupCijstvo in blago-stanje.
Nasledniki njili bili so kmalu za njimi Grki, naj-omikanejSi  narod starega veka.
Lop spominek na nekdanjo veliko omiko in umet-nosfc teh Ijudstev so n. pr. pri Babiloncili §e dan da-nadnji volikanske razvaline starega mesta Babilona, starih Kgipcanov visoke piramide in obeliski, tempeljni in grobovi v skalah izsekani. Strasanski velikosti stavb se moraino Se Anndancb po praviei Cuditi. Pre-kosili so jib Grki le oziroma lepote, nikakor pa oziroma velidanstva umotnijskih del. Kratek nam odloceni cas ini ne dopusea, Vam, dragi moji gospodje, ob^irno razlagati, kaj smo mi vso posebno po starih Grkih in Bimljanih v dttSevnem obziru podedovali. Naj zadostuje, ako rcceni, dft So dan danes po toliko sto in sto let se nasa mladina na srednih solali na podlagi starih omikanih (rrkov in Rimljanov izreja, po-ducuje in omikuji?.
Kaj je pa temu toliko fripomoglo,. bi kdo utegnil praSati, da so omenjena ljudstva, posebno Rimljani in Grki, tako visoko stopinjo omike in blagostanja dosegla?
Gotovo v prvi vrsti bila je velika skrb za lepo in uspcSno poducevanje mladine, v drugo vrsto pa spada-jo razni narodni zbori, pri Grkih posebno razlicnejav-ne narodne igro.
Take narodne zbore (skup§cine) nahaJRmo, kakor nas zgodovina uci, pri Grkih, Rimljanih, enako tudi pri starih Nenicih. Tarn na raznih teh skupSciuah slo jo le za povzdigo obenega ljudskega blagra, ljudske omike in za dosego enacih drzavljanskih in narodnih pravic.
Vazni, jako vazni so bili vsi ti zbor5, vsete skup-scine in narodne igre. Posvetovali so se zbiani inozje v teh zborih, kako bi se dalo naj boije koristiti mili domovini, volili so si tarn sarui svoje uiadnike, pred-stojnik**, vojvode in vojskovodje i. t. d. Tarn so se po-
LISTEK.
Z   D
n a j a.
— V cetertek vecer se je vsa na Dunaju bova-joCa mladina zbrala, da bi se od gospoda Levstika poslovila. Ta ve<5er je zbudil v nas zalost pa veselje. Zalost, ker smo izgubili moza, kterega ljubeznjivo ve-denjer globoko cutece sree, temeljito znanje in cisti znacaj bomo mogocno pogresali. Veselje pa, ker smo pri-vosfiili g. Levstiku, da pride po dolgem duhomornem delu, ktero se ni z njegovimi obcutki strinjalo, v tako sluzbo, v kteri bode mogel zopet bogatiti nase vborno filovstvo z jedernatimi spisi in na§o umetnost s pesni-mi, v ktere bode prost tesnih vezil svoje Cute izlival. V spomin toga vedera je g. Stritar svojemu prijatlu elededo pesem napisal:
F ran ce-tu   Levstik-u
odhajajofemu iz Dunaja v Ljubljano ^0. septembra 1872.
Odhajas, — v ljub^'ene domace gore Serce Ti davno sili hrepenefee; — Bad pustil bos sijajne mesta dvore, Kjer tihe v §umu nijsi ntiSel srefie; Kaj dalje tukaj Te muditi more, Ce ne pryateljev oko roseee ? Le pojdi mirno, kamor Te je Jselja, Solzn6 slovo ne kali Ti veseljal
X tuj svet iz juznih krajev prosajSna. Xe rase radostno ko prej cvetica: Pcrcsa ne blis6e se ji zolena, Cvctofia to/.no visi joj glavica; Po zenilji lirepeni, kjor jo rojena, Kjer mehka sapa, hladna je vodica; Zastonj nail njo metulj so pisan ziblje, Zastonj hladan ji vetc'r perje giblje.
Toroj lo idi; vabi domovina,
Y  narocjo rahlo zove Tol)o mati, Brcz drazega ne more dalje sina, Brez matere ne mores Ti ostati; Kar koli naj ponuja Ti tujina, Mini Ti, .srece Ti ne more dati: Nebo Ti, glej! zoljo je izpolnilo, Sprejme Te skoraj doma drago krilo.
OdideS skoraj; sroca s Tabo liodi! Dozdaj Ti zorno je skrivala lice; Sovraftve, ki ga slepa zloba vodi, Strupene v Te prozila jo pusiee. Pokojnega si mesta v svojem rodi, Med brati si zastonj iskal pravice: A kacja naj zalega Te sovrazi, — Prikazen lepa liinko Te tolazi,
Poglej! vsi, ki so za pravico vzgani, Ki jim serce za lepo, btygo bije,
V  lmbezni so goro&i -Tebi vdani, Ime jim Tvoje kakor zvezda sijo Spomin Ti vsak hvalezen y srei hrani, Tolazbo Tvoj pogled mu v persi Hje: Mladina vsa casti Tc ucenika, — Izgled si jej, ponos in krasna dika!
syetovali in so pretresovali razno narodne in dr2av-Ijanske zndevo, zastrnn napovedanja vojsko ali kflko •• iinajn vojskovajod narodi pomiriti. Vuo najvu^oifie re» ci so se »a tacib zborih sklepnlo.
Kako imemtnu so bde iiarcdue igre starih Grkov, ktere so naj bolj edinile grike razrode v eno celoto! Med.drCigimi naj omenim najslavnej^e olimpiiske igre, tako i^eoovHtie po posve^enem kraju Olimpija v Elidi, ki jo *bilm posveCen veri in umetnoati, h vieh krajev, iz duraadijo in oddatjenih grwkih uaselbin pribitelo jt ljndstvo?na tisoi5o in tisocii tje, kjer so bo po aloveuii bo?.ji slu^bi, po mnogih in raznih zrtvab vrstile razno* tero igre zaporedoma po A dni in se ohbajale viako 5 leto. Zmagalce jn ves narod noizreceno dialnl in viio* kp casti!.
S tern st in Vam doW.al, dragi tukaj zbrani goi-podje, va^uost zborovanja starih narodov.
Da so pa ucJtcljake konferencije vaine z» korlvt Sole in ucitf ljstva, mi slim tegtv mi ni treba dokazouti. /iv doktiz toga je, da ie dolgo, predenj smo se mi;dt> nes )uk>ij zbruli, so se zbirati ucitelji in ufonjaki nil* nih utilise v zvunajiiih pa tudi nusih deiSelan f ft6 tnkdi skupguinah in da jih tnislijo Se v prihodnoitl na» piaviti. Pa tudi mi no6emo za temi zaostajati, tera-vec jdi vsako leto, kakor ze postava zubteva, imeti v , korist ee duljbolj se razvijajoiSe ljudske omike, da n* buJijo bem ter tjo go tpijode u^Jftfilje, da vzro6ijo zivahaejse gtbanje in krepk»j5e postopanje na Solskem olizorji, da privabijo mnogo novih pnjatoljev Solstvuin da postavijo pravi trden temelj narodni Soli in ljudski oinlki.                                                                           )
Ali hocemo mi Slovenci za drugimi narodi, hoLe* mo posebno mi KraSevci za drugimi primorskimi za-ostati?   Tega nikakor n«\ varnj nas tega Bog!
Temvec krepko hoccmo postopati, da poiaoremo solstvu iu ljudski omiki po vseh na§ih moceh na nekoliko visio stopiujo.
Prise! sem s ten kdrugemu dclu svojoga govora, v -kterem hocem Vam razloziti, zakaj otroci Solo tako neredno obiskuj^jo in kako bi ee temu vsaj nekoliko pomagalo.
_________          (Konec prih.)
Ko se nebo je Tebi razjasnilo, Nevihta je potihnola grozeca; Veselje z lica vs6m je zasvetilo, Iz pcrsij zginola jim skerb morefia; Sladko nam vsem priSlo je tolazilo, Saj Tvoja sreca nam je naSa srefia. ATse Wage duse Tebi, glej! so vdane; Pogled, prijatelj, ta Te niS ne gane?—
Zdaj konec duhoinornega je boja, Ki ciie broz plodu moci zatira; V zavetje varno plava ladja Tvoja, Nebo nad Tabo jasno se odnira: Pojema Sum viharja, nepokoja, Ob mirnem bregu val se vbija, vmiva. Tvoj dull oproscen tesnega vezila Krepko v viSavo dvigne Tahka krila.
Dom v Tebo se ozira v verni nadi, Ob Tebi upe svoje vso opleta; Drovo, ki v zgodnji ze tako pomlodi Diset'oga je polno stalo-cveta,        -      , Jescni s plemenitimi zakladi Sadu razveseliti nas pbota: Zastonj ne upa v Tebe domovina, Saj ona Ti gospa je zdaj edina»
Ta misel nam bridkost sladi slovesa, Torej, prijatelj ch'agi! mirno hodi; OstaneS nas\ — iz moSkega ofiesa Izgine solza, serce mirno bodi; Naj milostno Te spremljajo iiebesa* Po cvetnih potih blag te genii yodit Ko v dragi svoji beli boS Wub^ani.' 0 spoinni nas se casi! — mm ofitam! 9, %ttUmr,
S 1, oktobrom zacne novo cetrtletje; prosimo, da tfsti & g. aaroMri, M so samo do konee t. m. placatf, narocnino ponoYe\ Drege narocnike j&fta-rimi grehi pa opominjamo se enkrat, da mk $o-sljejo zastanke, da jih ne We treba tirjati v Jist-nici opravnistva.
Kdor no& biti vec naro&iik naj nam vme pn-hodnii 40. list.
pride stroj za bizotisk ze te dni v Ljubljana Tudi crke, mizarska dela in splok vse potrebno Jbo do kon-ca tega ineseca oepravljeno. da, ce ne pridejo posebne ovtre, „ife.'*3&§§«pr s I. oktobrom t. I. praznuje svoje | Ystajenje v Ljiibljani.
[, V vsem tern casu so se nab-i^U jdelmearji, katori I so dozdaj na 430.a^nic vplacajfeifc %$$&&• Opa-. J mo, da se neoddnne tdelnice -fe *ii#r v lj^»em iasL ; specajo, in potem Aio ttrnstva Wko raoj*0®?, % kapit*-! loin oCyQOO gld. vspesno defagl'tbez strahtt^pied vs ife> I konkurencijo.                                            "   "'
i         Vsi raeuni se bodo preiHozili npravnemn  odbora,
| da jih preglednje.                !
Narodna  tiskaim
(Paijc in konee.)
Dr. Zarnik ngovarja Klavzarju, d.i praviJa ne pripuScajo 2c danes dolocnega sklepa o t»j zadevi, ker ni predmnt na dnevnom redu.
Dr. Ahatfie podpira predlog prof. Trstenjaka, ker treba, da bo dnevnik dostojrio uredovan in da bo po vsakem uacinn fast delal delniskemu drustvii. V ta fcaraen je dobro, da pazi na uredovanje poseben re-dakcijski odbor.
G. JurSic pripoznava, da je dobro iraeti redak-cijski odbor, kar zlajsa tudi nrednikn breme odgo-vornosti
• G. Matija Doljak se strinja s predlogom klav-zarievim; on je pre»>n3an, da ni nihce pristopil del-ni&kerau droitvn a namenom, da bi od svojih akeij obihie obresti dobivai, in da se gotovo tudinoben del-tflfiar lie bo spodtikal nad malum zrtvami, ako bi jih v zfceetku trebalo, da se spremeni Slov. Narodv dnev-nik. * Zatorej naj bi se po vsakem nacinu skrbelo, da bo s^arod* izhajal zacctkom prihod. lota vsak dan. Cose lega ne more ze danes dolocno skleniti, naj pa zbor izreie svojo zeljo v tem zmislu, odbor bo potem gototo flkrbel, da ji bode vstregel. (Dobro.)
Predsednik da glusovati o tem predlogu, ka-Mti obvetfa enoglasno.
*' Potem hode, naj se glasuje o Vosnjakovem pred-logtt za'stran tednika, ki naj bi ga izdajala Narodna tiskarna, a g. Klavzar ngovarja, da treba poprejgla-sovati o njegovem negativnem predlogu, naj sunamrec" nO izdaja tednik.
Na to predlaga g. dr. VoSnjak zozirom na raz-cepljefla mnenja o tej zadevi, naj se za zdaj prcide na dnevni red o tem vprasanji. * - T« predlog je sprejet.
Konecno pridete na vrsto volitvi npravnega in preglodovalnega odbora. Oddajo se doticni volilni listki v prido gosp. ckr. notarja dr. Orla, kateremuse izroce v zapecatenem zavitku. Skrntinovanje je bilo nekoliko dot pozneje in izid volitve nam do zdaj  se ni znan.
ZahvalivSi se g. delnicarjera, da so se zbrali od dalec in blizo v tako obilnem Steviln k danasnjemu zboru, naznanil je g- predsednik, da je seja konc:tna.
H koncn naj posnamemo se nekoliko iz odbi/rore-ga porocila o njegovem dosedajnem delovanji.
' Osnovalni odbor je imel pri vsem svojem delovanji pre4 odmi v y>vri vrsti narodni namen, zarad katerega se'je nstanoviio drnStvo, zi'aven je pa vestno pazil, da se niso odbora zaupani delniSki zneski potrosaliv ne-potrebne stro§ke. Imel je §tiri seje, da je resil vse va2nej^e etvari sicer pa je pooblastil poseben odsek treh odbornikov, gg. dr. Razlag-a, P. Graselli-ja in dr. VoSnjak-aj da so zvrgevali odborove sklepe.
iTajprej je sestavil odbor pravila za delnisko dru§t-vo, katera so se konecno potrdila julija mesca t. 1.
Potem je vredil razmere med delniskim dnistvom in med firmo F. Skaza in dr. v Maribora in je prevzel ze od 1. jaonyarja t. 1. sem tiskarno in zalozni§tvo lis-tov na raeun delni§kega drnstva. Stroji, crke in sploh vsa tiskarska priprava je v najboljsem stann. veliko crk je celo 5e nerabljenih, da bo mogoce polovicovseh v novo ljubljansko tiskarno vzeti in bo vendar se za mariborpko dovolj crk ostalo.
Tiskarna v Maribora je imela med vsem tem ca-som zmirom toliko narocenih del, da je pogostoma v zadrego prisla zarad pomanjkanja delavcev. Leta 1872 odL januyarja do 12. septembra je bilo narocenih in zvrsenih 820 raznih del. Zraven tega se tiskajo BSlov. Narod,« „Slov. Gospodar* in wZoratt. V tiskn je pes-manca g. dr. Razlaga; potem zbirka g. J. Jur&6a. . . „TretJa najvaznejsa naloga osnovalnega odbora pa je buo nstanovljenje tiskarne v Ljnbljani, da se spolni Mja delnicarjev inse JSlov. Narod* ko najhitreje mo-gode preseli v Ljnbljano.   Tudi ta naloga je   srecno
Ko ste bili proinji za dovoljfenje delniSkega drust-va in potem za tiskarno v Ljnbljani povoljno re§eni. pogajal se je odbor z nekaterimi lastniki ljnbljanskih tiskarn, ter je skliSal pridobiti eno izmed njih, a brez vspeha, ker so* bile vse tirjatve pretirahe. Zato je sfclenil omislitf druStvn novo tiskarno in koj opravil doticna narodila.-
StanovattjWje najel v bi§i g. Taveaija. katero bo popolnoma mpt^orzA tiskarno; stroji, so naroceni v wavozn^n! J$ki$Mughes e% Klimber v London-n in
Prvi zbor stevenskih §*&k*h ^teJjev.
V LjuWjani M ^ept, (I*r. *W
Nad 3(X> tjudskih uciteljev iz vseh krajev sloven-ske domovine se jo danes sebralo v Ljnbljani, da bi se mf»j saboj bratovsko pogovorili, kakovo pot imajo hoditi, da izvrSe svojo teXavno, toda za vsega sloven-skega naroda bodocnost va2no in pomembe pohie na-logo. Re5i se mora, da dun ki je danes vel v zborn slovenskth ljndskih uciteljev, je bil dull one svobode, ki dan danes preveja vse inteligentne kroge in katerega se moramo tndi mi Slovenci poprijeti, ako necemo zaostati za kullnrnimi narodi, ako nedemo, da splosni napredek nasega malega naroda popolnoma ne potisne v kot, kdor bi spaval vecno spanje nezavednosti in otrpnosti. Citatelji „Socett naj me pa oproste, ako bo-dem o tem zboru kaj ob&rneje govoril. Imam svoje uzroke /.ato. Prvic so je tega zbora ndelezilo v prime-ri jako malo ljndskih uciteljev iz Gori.skega, in mor-da tistim, katerih nij bilo na zborn, ustrezem /. obStr-nejini pop som — in drugic mislim, da bode ta stvar zanimala tudi neuciteije, ki imajo kaj srea za prepro-sti narod, kojega ucenikt i budniki so danes zborovali v srcu Slovenije.
Kot gostje so se zbora odelezlli dr.  Pogacar, dr. Razlag, dr. Bleiweiss. dr. Zarnik, dr. VoSnjak, dr. Costal 2upati Dezman, Solski nadzornik Jarec, prof. Peter Tomic iz Karlovca, prof. Fabkovic iz Zagreba in se nekoliko drugih  Hn'atov.   Posebno  veselilo me je, da je bilo navzocih tudi vec slovenskth uuiteljic in gospo-' dicin, ki obiskujejo tukajsnjo  zensko izobra/evalnico. ! In kedo bi ne bil tega vcsei? Saj namje njihova nav-i zodnost pricala, da se tudi naSe blagq ienstvo intere-. snje za solo, v kateri nam ima vzrejati ho&o&e pridne J gospodinje i dobre slovenske matere,
Predsednik Praprotnik vesel pozdravlja prvi splosni zbor slovenskih uciteljev. Pokazimo danes, pra-vi, da poznamo svojo te/.ko nalogo, da ljubimo solo, da skrbirao za bodocnost slovenskega naroda, da spo-stujemo prirodne pravice, da vemo. da prava osnova za boljso prihodnjost slovenske domovine je sola, dobra, narodna Sola. Nase geslo bodi: Vse za narodno omiko. (Pohvala!)
Vladni zastopnik Hocevar pozdravi zbor v ime-nu vlade v nemSkem jezikn. Sreca nase domovine je odvisna od naobrazenosti njenih ljndskih uciteljev. De-lajte torej na vso mo6 za svoje naobrazenje! Pri de-nasnjem zborovanji pak naj vas vodi dub novih solskih postav.
D.r Bleiweiss ogovori zbrane ucitelje kot na-mestnik de^elnega glavarja ter jih pozdravi v imenu kranjske dezele; ITciteljski stan je vazni, a tudi tezavni stan. Ucitelj mora zadostovati svojemu poklicu kajti ncitelj je sola in ta je podlaga vsega naobra-Xenja narodovega. To dobro ve dez. zastop kranjski in prav zategadelj 2eli izboljsati plade kranjskim uci-teljem tako, da bi polesf tega slovenskega kmeta z davki ne preoblozil.
^npan Dez man v lepi slovenscini, s kakor§no se more ponasati malokater slovenski ljudski zastopnik pozdravi zbor v imenu ljubljaskega mesta: „Vse mesto, vsa dezela gleda na vas. Vi ste ucitelji na§ega naroda! Vasi sklepi morajo zadostovati svobodomisel-nim zahtevam sedanjega casa, potem bode izginila tista antipatija zoper na§e Sole, ki se nahaja tit pa tam v mestu in po dezeli. Srecno naj se r.izide prvi zbor slovenskih uciteljev.
Zdaj se pricne obranavanje.   Xa dnevnem redu je
5anje.
I. Kako naj se slovenski ljudski ucitelj, za svoj stan izobrazuje?
Porpeevalec o tej tocki je J. TomSiS, ucitelj v Ljubljani. Nikoli ne smemo pozabiti, pravi govornik, da smo nditelji preprostega slovenskega naroda. Po pe-dagogidnib pravilih vseb casov, pa se vsak clovek in tndi vsak narod more uciti in' izobra^evati samo v svojem maternjem jezika Narod izobrazevati so pravi, pravo narodno zivenje buditi i bla2iti. Da pa to svojo nalogo izvrSimo, potrebno nam je pred vsim, da pravilno slovenski govovimo i pi&emo, da poznamo slovensko slovstvo, da nam je znana slovenskega naroda zgodovina itd. Res je, da veliko ucitelje v slovenskem jeziku nij Se tako izobrazeniht kakor bi bilo ze-leti. A kdo je tega kriv? Vasa izobra^evalisna. Kakova so? NemSkal Vsi predmeti se v izobrazevaP liSfiu ufie v nera&era jeziku, vsi tisti predmeti, ktere
i mora potem ljudski ucitelji v praktidnem podujBevanja |  slovenski uditi. Ali nij to narobe svet? Mi, ljudski u-
ditslji. bi morali potem takem biti bolje izobrazeni ne-> go glavni ncitelji na pripravnicah, kajti uni uce samo I v nemskem jeziku, mi pak se ucirao v nemSJcem, podu-I Wtf®*0 && v slovenskem jeziku I (Gromovita pohvala!), j llwje je k nasemu izobra^enji treba veckratnih ueitelj-j skih zbor.kv. Kaj uciteljski zbori pr.pomorejo k izobra-| Xenjn ljndskih uciteljev, to vidimo na Hrvatskem,. kder
je stoprv lanski uciteljski zbor probudil ucitelje k ve-; selemu delovanjn v soli in v casopisih.   Konecno  go-
•  vormk predlaga dve rejoluciji. 1.) Zbor' naj za-I thteva od vlade, da osnuje v Ljubljani cisto t slovensko uciteljsko izobrazevalisce, nemski
jezik naj se udi .samo kot obligatni pred met. ;  2.) Zbor naj izvoli odsek &. dlanov, ki bode
•  #o zahtevanje v posebni peticiji izrazil in | |?a«iii*terstvn prijavil. (Pohvala!)
*&. ^tanonik,  ucitelj iz Starega trga: 2ivi, 2ivi ' duh slovenski, bodi ziv na veke!   Slovau in solnce ni-\ kedar ne zahaja!   Slovenci bodimo!   Izobrazujmo se v slovenskem in v krSeanskem duhu,  saj to nam i oznanjnjejo cvetlice na polju in zvezde ria nebu! Ako : se bodemo v tem duhu izobrazevali, potem se bodemo tndi mi svetili kakor zlate  zvezde  na  nebu slovenskega naroda od vekomaj do vekomaj! Amen!  (2ivio! slava! glasen smeh!)
G. Podobnik, poducitelj iz Brezic: kako so nas ncili do sedaj po pripravnicah.* Celo sl««vens6iua se je prodavala v nemskem jeziku J (Res je I) Hudili smo kot pripravniki tudi posludat stareje ucitelje, da bi se bili naucili prakticnega podu^evanja. Pa kg smo videli?, Kako je slovenSeino udi! moz, ki niti Slovenec nij bili niti slovenski nij znal! Ali smo se mogli kaj nauoiti? Nic! Cas je bil izgubljen in boljse bi bilo, da bi bili sli drva s?kat, bi bili vsaj kaj zasluSili! (^ivio !y dobro!) gin kako se je odgojeval narodni duh? 'Co si bil naroden, so te pregaujili, da so te zatrli! (dobro ! slava!)
G. Lapanje, naducitelj iz Ljutomera: Kranjski dezela m<j nij vsa Slovenija in slovensko izobrarevaiisce v Ljubljani se m vzreja slovenskih uditeljev za vsepo-krajine sloven-ike. (2ivio! slava! dobro! res je!) Tudi na Stajerskem, na Koroskem so Slovenci doma Od kod bodo ti dobivali dobrih uciteljev? Podpiraje reso-lncijo brata TomSiCa jej dodajom dosta-vek, da se slovensko izobrazevali«ce za ucitelje i nditeljice osnuje tudi v Mariboru i Celovcu, kakor je to uze Gorici.
G. Stegnar, solski uadzornik v Idriji J?eli, da bi fcnjige za ljudske Sole ne sodil samo dezelni Solski svet nego tudi odsek 5 ljudskih uciteljev. Predsednik pravi, da se je to uze deloma godilo.
Prof. Tomic iz Karlovca: Vi slovenski ucitelji ste muceniki! Vasa fflehrerbildungsanstalt"* je, ker je nemska : nlehrcrverbildungsanstalt.- Od vas se tirja, da bi znali dva maternja jezika, a Gothe pravi: Wer zwei Muttersprachen hegen wollte, der miisste zwei Herzen besitzen. Sloveastvo Vam bodi sngca; srbstvo, hrvatstvo surka, slovaustvo pa plasc,, in s tem plaScem se ogrnite! (Gromovita pohvala.) Nemski jezik je za slovenskega ucitelja samo stranski predmet! Zatorej pred-lagam: Slavni zbor naj zahteva od vlade, da so po vseh slovenskih srednjih solah in izobra^evalnieah vpe-Ije hrvatski jezik kot ucni predmet.(2ivio! zivio!)
ResoluOiji g. Tomsica z dostavkoma g. Lapanjeta i g. Tomica se sprejamete soglasno.
^^^^^     (Konee prih.)
Dopisi.
V Gorici 25. septembra.— Xavadno je bilo v Gorici ob casu solskih pofitnic prav tiljo in mirno: ne tako lani in leios. ko so dezelni brambovci napolnili vsa §ols-ka poslopja. Pret. saboto je koncala prva polovica (oko- , li 1000 moz) ietosnje jesenske vaje, ana«topi!aje drnga. Prve dni, dokler zvenkljajo doihaci novei po zepih, se povsod razlega petje in vriskanje, a kinalu se iztrezajo z mosnjo tudi fantje, in potem mine izvanredna zivali-nost in vse je zopet, kakor po navadi, razvun po poludne, ko si nasi t'antje na-Solskih dvoriseih med finehom in §alo prav po domaee raenazo kuhnjo. Da se je za sta-novanje braraboveem v solskih poslopjih priskrbclo, je pac malo napcno, a v Gorici nij za zdaj drugih za to sposobnih his in treba si je pomagati. kakor mogoce. Menda bi ne bilo slabo, ako bi dalo mesto v ta namen posebno poslopjc zidati, kakor je n. pr. Jjubyanski „Kolo-senm:* saj bi so tako poslopje lehko deloma v najem dalo, deloma za druge nainene porabilo. Solska poslopja vsako leto najemati, potem cediti in popravljati je go-'tovo neprilezno inna vse zadnje bi se vtegnilotudi pri-pptitl, da bi se o izvanrednem primerljaji brambovci med solkim letora sklieali: tedaj vendar ne bodo morale solo prenehati? Kakor se nam pripovednje, nijso na§i okoli-emje z brambovskimi vajami nie kaj zadovoljni. Nij zadosti, da jih trtna bolezen in toc-a tare, prikazujejo se tudi velike gosenice v podobi brambovcev kaj rado na gi'ozdji. Trudnemu in zejnemu vojaku nij toliko zame-ritt, da se se sladkim grozdjem ohladi, posestniku nastane vendar zdatna skoda, kedar se grozd za grozdom v vinogradu zgublja in trebalo bi tedaj  resno  za to
skrbeti, da se vaje samo tarn vrse, kjer nij prilike ga-siti si zejo z grozdjem.
Mesfcno staresistvo v Gorici je se vedno v izvanred-nem stanji — brez postavnega zupanstva. Ministerstvena reiitev znane pritozbe zastran potrjenili nekaterih nev-SeSnih volitev je doSla — a samo za&isna in .neodlo&ia. Ministerstvo zahteva podveli mesccih, od kar so je'pri-tozba podala, dokaze dejanj, zarad kateriliso bilo volitvo III. skupSfine zavrfcene. AH se bosto nasprotni stranki v stareSinstvu zastran odgovora pgodili, ali pride sploh do rednega sklepa o tej zadevi, nij moc soditi, saj ie mogoce, da bo Pajerjeva stranka Se daljo „ strikala" ce si ze poprej ne zagotovi dovoljne ve&ne.
Vse kaze, da se bo prepirnost go preeej dolgo vlekla in da ostane.sedajna polanarhija v Gorici fie vsaj druga dva meseea, kolikor potrebuje ministerstvo v svojej polzevi naglosti za rc&itev. iSrecni casiavstrijskega Hbera-lizma!                        ,.^___
Jz Solkana 24 septembra [Izv. dop.] (Dezelni odbor in obeme). Usled po dezelnemu zboru napravljenih in po Nj. Velifamstvu naSemti Cesarju potcrjenih obtfin-skih postav sraejo obcine same se svojo lastnino go-spodariti.
Gospodarstvo v obeini izveriraj* zupan po sldepih sta.e&instva; sklepi morajo pa zmerom stnnjati se z omenjeno obcinsko postavo.
Da se pri staresmskih sklepih ne prizira postava, bi moral v prvej vrsti zupan dobro poznati postavo in tako tudi paziti, dase vse po postavi vrsl Tarn pa, kjer zupanove moci ali zmoznosti he zadosiujejo, in zalibog je dosti takih zupanov, je dolznost dezelnega odbora, da na to pazi; dezelm odbor mora skrbeti, da se v obcinah po postavi gospodari. in s premozenjem obcinskim varcno'in vestno ravna. Posebno pa, kader kaj izve, bodisi po pritozbah, ali po drugih potih o slabem obcinskem gospodarstvu, bi bilo potrebno, da svojo dolznost nevtriulljivo, ter postavno resno spolni; saj so za to gospodje odbdrniki'tudi dobro placaui.
Omeuil semie dase malo o /upanihsliSi, ki bi postavo dobro pozna'i in zmozni bili pravilno in postavno ura-dovati in gospodaritiv Zategadel se veekrat sliSati mora, da se v tej ali onej ob&ni z obcinskim imotjem po lastnej volji gospodari, kakor da bi postavo no bilo. Se ve, da po lasln<»j volji gospodariti je narlepge gospodarstvo
Kakor littro se pa v enej obeini kaj tacega zapa-zi, jo hiiro tudi druga rada posnema. Da je to res, si lehko vsak prica iz sledecega:
V Scmpnski obeini se je, kakor se ve, preziraje p ntavo, vnicil obcinski kapital blizo 25000 gl. to je, razdelilgaje zupan, kakor pravijo, obcinarjem po svoji lastni volji.-
ZvedivSi Loski in Kronberski obtiinarji, kaj se je v Sempasu zgodilo, in ker so tudi obcine Loka in Kronberg dobile vsaka blizo 3(300 gl. za paso na Li-jaku, hoteli so LoSki podzupan in kronberski starcSine omenjeni obcinski denar potegniti, ter ga po izgledu Sempaskega zupana razdeliti.
Solkanski ftipan, ki je tudi Kronberski in LoSki zupan, se je takim nepostavnim zubtevam vstavil. Kaj pa je stem zadobil, da je zahteva! postavno ravnanje ? Loski podzupan in Kronberski staresme so bili prepri-cani, da, ee je Sempaski zupan pravico imel, denar de-liti, morajo tudi oni tako pravico iracti. Mislili so tudi, da, ker jirn 2upan ni hotel denara dati, ga jim bote odtegniti, Zarad tega so ga s tako nepostenimi hnsedami napadli, da se je on koj zupawstvu odpove-da!. Omenjeni podzupan, staresine in vee drugih obei-narjev, soyzarad navedenega denarja, kibi ga bili ra-di kakor &empaski zupan razdelili,—tako razkaceni, da dajo sedaj veliko dela pvavnikom z rekurzi in pritoz-bami in tako oni veliko casa in denarja tratijo.— 2a-lostni nasledki se vidijo zarad nepostavne delavnosti enega samega zupana. Pa gotovo §e zalostuejsih mo-ramo pricakovati, ako ti, kateri imajo dolznost paziti da se postave spostujejo, krizein roke drze in dremajo.
Omeniti se moram, da mora dezelni odbor, kateri jn za to placan in postavljen. da skrbi, da se obcinske postave spo§tujejo, v Sempasld tako va^nej zadevi spa-ti, tn* roke krizem driati; ceravno se je omenjeni denar tippostavno razdelil, uze pred vec kot, enem mese-cem, kar mu ni lc samo po javnusti ziiano, ampak mn tudi mora znano tudi iz neke pritoSbe.
Ali ni tedaj res, da zivimo v zalostnih easih, do-kler je mogoce kaj tacega ? Kakorsni so cini, takosnih nasledkov se imamo bati.
Sktenem svoj dopis s tem, da izrazim tu mnenje vseh po§tenjakdv, in reeem: naj se skrbi, da bod o postave spostovane, drugate no moremo pricakovati dru-aega, ko akomune", katere se mora vsak postenjalc bati."
Iz goriSkega Krasa   24.  sept.   [Jz\r. dop]    „Viribus  j unitistt, se zdriizenimi mocmi! To so besede, to je ono I |     cudodejno ge>lo, ktero  svet  prestvarja   pa la s pogo-  | |    jem, kadar sploh vsd muci, ktere omenjeae zlate bese. de zdruzevtijo, delati  hodtgo in  morejo.   Puble moci I     brez mozeka in kosti zdruzcne v stvarjenje kacega du-|     sevnega proizvoda to je nekak rabsurdum";   taki udje se prikimavati ne bi znali! To bi vain bila duSevua stu-^nacijai' Torej,akd hoCemb uvj»zevati ono krasao na-
celo, mo6i  je   nam  trpba,   mo&v a bognwi   delalnib,
krepkih mo6i, ktere so  pripravljene vztrajno delovati
za^ kako idejo, da postane slednjic rcalen i'uktor dona-
m]o& nam, ali nasi deci blazilno   gradivo  za bodoco
zivenje!   In take moci smo imeli priliko videti  17. t..
| m. v Sezani pri prvi okrajni u&teljski skup§6ini.   Da,
: viflelo se je uciMjem na obrazu izrazena  goreda Ijn-
bezen do .nasa mladnn:;  ona jih je pripeljrfia  tija, da
se medsob.jo  resno  posvetojejo o sredstvih,  ktere bi
j znale nji v kakorSnem koli obziru koristiti, posebno pa,
¦ da bi izuiotrovali, kuko bi so dalo  vspesneje delovati
{ na poiji   (lusevnega izobrazuvanja.   Res posvetovanja
; so bila resua,   etrogo tikajofia se predmeta in kar je
nuj poglayitueje plodon<33na!
To vam je bil. pstila'ment!   Govorilo se je  nepre-stano! i         Tu ti podam, draga „So6att 'jajpoprej jedrnati go-
vor   na§ega velecenjeuega c. kr. nadzoraika  gospoda ; Haf«erja.*)
To, dragi bralci, je govor, kteri je vse na/.o6o za-nimal.
V tej seji je gospod nadzornik blagoduiSao duroval
j vokrajuo golsko knjizuico 10t,u6itelji pa tretjino diet.
|         Pnhodtjjic pnobcitn govor nnduciteljaKomonskega
Ivana Piatio-ta o popravi Solskih  herd z druzimi 6rti-
caini vred.
Politicni pregled.
Zadnje dni je priuesel wVaterlandtt, fetlorali-fitldni list na Dunaji, obseM noko spomenice, ka-tero jo predlozilo sodajno ministerstvo NJ. velifian-stu; v omenjeni spomenici pravi ministerstvo, da jo federalisti&ia stranka blizo pri kraji svojega npora, da so je troba dr^ati ustavnili postav in da se bodo* tudi uesko Ijudstvo oprostilo svojih voditeljev in na-stopilo pravo pot. Med drifovnopravno in katoliSko opozicijo je bistven vozloJSok* Tirolci so sumo zarad katolidkih interesov fedornlisti; ker pa jo ministerstvo visjemu pastirstvn zagotovilo, da pri nvedenji novih fiolskih in verskih postav ne bode postopalo v | nekatoliSkem ssmislu, se bodo gotovo loft I i kato-liiJani od federalistMne stranko. Poljaki se bodo zadovolili s tem, kar jim ponuja drzavni zbor in bodo potem potegnili z ustavoverci.
Miuisterslvo vidi tedaj najlepso prihodnjost pred
seboj, vse je ro^nato.   Med tem pa pisejo   BTiroler
StimmenVglasilo tirolskih federalistov ravno nasprot-
no, da je trcba   odsihmal  odlofinega  postopanja in
pasivnega  upora po izgledu  Oehov,  in da TiroJski
poslanci ne smejo ve6 hoditi v dr2. zbor in v dele-
gacije.   Oudno je tudi, da ravno zdaj, ko se mini-
) sterstvo Cuti tako srecno in gotovo,   nekteri ustavo-
| verni listi neko nevarnost slutijo za svojo   stranko.
I Ker so zdaj na vsak nacm nekaj  kuha,   bomo pri-
| hodnjie' avstrijskemu  notranjemu   polo^aju  poseben
| clanek posvetili in omenimo za danes samo se toli-
I ko, da se govori o krizi   vsih treh   avstrijskih mi-
I nisterstev.
!          Delegare,' pa ne nasi, ampak ogerski, se hofiejo
vendar enkrat skazati, da nijso samo glasovalne ma-| Sine in hocejo ministru vojsko zobe pokazati. Vsa j tri ministerstva, nase, ogersko in skupno, no odsto-j pijo od predloiaenega proraCuna in hocejo, kakor se j slisi ceiO staviti kabinetno vprasanje, co delegatje | ne dovolijo svote, katero tirja vojni minister. De-! bata o prora&mu vtegne vendar zanimiva postati. I To vam je lep mir, katerega so 3. vladarji v Be-! rolinu vtemcljili! Oboiozeni mir ne bo osre&l na-j rodov,   kateri morajo   vsako leto   vec pla^evati, da
zdr&ivajo mnogo vojakov delu odtegnjenih. I          Iz Pariza se javlja, da se hocejo Legitimisti in
j Orleanisti zediniti proti repnbliki; a republika je ta-j ko vtrjona, da se Thiers in vsa republikanska stran-j ka se zmeni ne zs. one naklepe. AngMki in fran-j coski casopisi so polni napadov na osabno Nemfiijo, j posebno zarad tlacenja Elzacanov in Lorencev. | Nemski Casopisi pa prav strastno in o§abno odgo-varjajo in posebno Angle^ki prerokujejo, da postane I kmalu drzava 2. reda.   -
Slovenske ftipanije na Goriskem.
Steverjanska 2upanija obsfcbji iz katast. ob-^in Steverjan in Cerovo (Gorenje in dolenje) na pro-storu 2318 orulov, 539 [] sei5njev, plaouje skup^j 3186 gl. 67 kr. izravuega davka in §teje 2271 dus.
** To zanimi.v govov smo deirili na ielo lista. Stalirao, da bi govor jjosp. nadzornika zlati sad obtodil.    ¦
Zemlji§dne razmere, obdelovanje in prideZki-so blizo enaki kakor v kvigcanski iupaniji. -Poses'tva %o vedidel v rokah plemenitasev in posameznih velikih po~ sestnikov; domacini so po vecini koloni; tako Steje h. pr. Steverjanska obSiua kakih 24 santosvojih pOsestrii-kov in nad 170 kolonov.              <
Obfiinska zemlji§6a so se razdelila o 6asu posilttb-ga pos >jila mad obcinarje v last. Za nje, ali prav 2a prav za posojene zueske je dobila Stevei-janska^ katast. obcina drzavno obligacijo zaJ9(50 gl, Gorenje Cerovo eno za 2000 gld. in Dolenje Cerovo eno za 100 gld., yrli tega poseduje prva se'eno majhno kmetijo (hi§o in zemljiSea), Gor. Cerov pa ono njivo. 'J'udi dobivft Steverjan vsako leto okoli 178 gl., Gor, Cerovo pa L2 gl. bratov§omskih obresti iz glavnega zaloga za uboge. 0 dosedajuem ob6. gospodarstvu se ne da nic kaj pohvalnega porofiati; bilo je poprejsnje «aso zaHtfitO v preeej temno meglo, katera se je zafola 6e lo zadnja leta pocasi v/.digati.
BivSi zupan je sicer polozil pred svojim odstopom vaCune, kateri kazejo, da jo pogteno, a nokakb bojaz-ljivo in malomodro gospodaril; kajti nabral se je n.pi% j Doieiijim Cerovcem po, listih preeej obilen dolg do Ste-verjanske obuine, katerega bodo zdaj gotovo z veliko tefcavo poravnali.
Premanjkljejo troba, kakor mogoce, vsako leto za-lagati; z odlnsanjcm pri tirjatvah se,sicer zaia&uo vstreza slabim placevalcem, a konstiso jim nikakorne, marvec se jih lchko ugonobi, kedar se jim mora kon-cem preveliko breme hnadu naloziti.
Prave obcinske pisarnice skoro nij bilo do najno-vejsega 5asa. Nekoliko pisem jo hranil zupan, druga I zacasni pisar, Se druga kdo drugi, kakor se je wra}» main-1; zato se nij 'cuditi, ako se jih je mnogo pozgu-bilo. Zdaj ima obdina stalnejega tajnika, kateri se bo morda potrudi), da obcinski urad spodobno vredi, Tudi zupan je so mlada moc in pricakovati je, da se bo lo-t,l pravega iupanovanja z rosno voljo in z nevpogljivo dolocnostjo, kakor hitro se nekoliko znajde v vainem svojem delokrogu. V enem oziru ga lehko ze danes pohvalimo, nnmroc, da so zdaj v obcinskem uradu A< mo slovonsko uraduje; je vendar lep korak naprej, ako pomislimo, da nij Se dolgo let, od kar je Steverjanikd zupanstvo protestovalo proti slovenskim dopisom, Radi bi segnili tudi v tiste ease, toda, ker nas vodi Mb\6 „de mortuis nil nisi bene" molcimo; rajnkitajnik nam bo za to morda na unem svetu hvale^eh.
llazun uradovanja se je pa pod novim  zupanom
do zdaj §e prav malo zboljSalo.   Ceste se v nemar
pu5cajo, da kmalu ne bo vec po njih hoditi, in za vod-
njake tudi ni nobene skrbi.   Vode pomanjkuje v Ste-
verjanu skoro bolj nego naKrasu. Ce ni 14 dni dezja,
j mora se voda od dale6 iz vseh lukenj  nositi in za zi-
vino ce!6 iz Soce privazati.   Priskrbelo bi se pa  prav
lehko obilo stanovitne  vode z malimi stroski,  pa nij
ga buditelja, nij ga zapovedovalcal
j           Se   malo kapnic (stiren),  kar jih je v Stever-
janu, se pusca, dase popolnoma razruscijoj ena jycelo
j tik poti brez vrSnega obzidja tako, da preti mimogre-
j docim vsak cas nevarnost, v njej se vtopiti (bolje ubiti).
|         V Steverjanu imajo solo, pa ne rednega ucitelja;
j poducuje g. kaplan in, kakor se nam pripoveduje* se*
| danji tako marljivo in vspesno, da je pravo veselje o*.
j pazovati, kako vrlo napredujejo otroci.   Tudi v tem ie
I kaze pravo   rodoljubje,   kedar duhovnik vkljub njemu
j nevsecnih solskih postav, neutrudljivo naprej dela na
tem tezavnem poiji,  katero nam  naj  bolj  zanesljivo
obrodiboljsobodoonost, VjCerovci so bili do zdaj So brez
sole;  zdaj je razpisana uciteljska sluzba tudi za Ce*
rovo,  katero  steje  okoli 180 za Solo sposobnih otrok.
Za Solske prostore se nji menda se nid priskerbelo in,
kakor  sli^imo, bo tudi ucitelj teXko dobil stanovanje.
Kako stoja-tnkaj narodne akcije,se pa6 ne dado-
loeno povedati Zora poka, a trebalo bo  §e  nekoliko ,
casa do mracnega jutra in se veliko poduka do bele-
ga dueva,                                              t                  • t -
V Stevcrjanski ^upaniji rede G konj 2 mezga, 24 oslov, 177 krav, 12 telet do treh let, 95 volov, 30 oucac, 1G8 presicev in 15 panjev cebel.
Pribodujic pogledamo k sosedn v Podgoro.
Razne vestL
i%f i"rvacini> je bila 22. t. in, nova masa. Imel jo je g. Hilarij Zorn, bratranec obce znanega prefer sorja v bogoslovji g. dr. Zorna; predikoval mu jeprav dobro cest, gosp- Marka Vales iz Rene; Ljtidstya je neizmerno privrelo, 6e tudi je bil v blrznjem llihen-berku pies- PogreSali smo.pa>ajbolj bli2njezupnike in druge duhovne. Pri obedii smo se tiidi prav dobro imeli, vrstile so se napitnice za napitnico. posebno cest. g. Costa je imel vedno kako domaco v svojem;tieA, osuSenem grlu. Vrstde so se pa tudi regno*napitn1eer kakor domovini, slo^nemu delovanji Slovene©^ ii|4i»rfe^ no 8tanje goriskega duhovstva, g. hovomaSn|% ^yptf* vim duhovnim in telesnim starsem itd. Ififr obedom se je*razdelil tudi sonet, katerega je zlozil eden ta-mosnjih pesnikov, menda Vitito Gregoric. Zve6er so bili ognji in drugo jutro se preeej slabo vrerae, tako da smo bili se drugi dan gostje.
Z gospddom novomalnikom dobi naroduo dubov* stvo krepko podporo.        ,   .
(Okrajaa letna konferenca uftteBJev.)   V to-
rek, sredo ii Setrtek so imeh konference iiciteljt vsj.h iavnin privatum in drzavnih mestnih okolicmn Imdskin soK potem tokajSne vadnice in izobrazevalisca; ker pa ste vadnke in iscbragevali§ce dvojnati, to jo slovenski in italijanskt, je uekdo staui predlog, najbi so v bo-doce u&telji loflU v dve konferenci, v itahjanske, kjer bi so shajali vsi mestui ucitelji itaijanskm sol m slo-vensko za u'itelje vaib mestnih sloveoskih sol in za vse ucitelje iz slovenske okolice.
(Trieiterca ««»r» feabica) pobere vaako novioo, vsako fieocarijo. Kak krmezijtv dopisun jo total Uenw ?a „Gotschee« in Iiajd je postal vest v „Kene li-eie Presses da jo tabor v Koeevj! prepovedan. Cudno, nemski KoCevarji in Auersperg i»jih volja, pa tabor! To vest o propovedi Kueevskega tabora jeprraertitwii tetka; a ko ji je nekdo po svojc in sl»bo psrestavd pre-poved Renskega tabora je .Tnesterca* Intro is enega . tabora naredila dva ter prinesla vest, da jo prepove-dan ne same Koeevski, ampak tudi KenSki tabor! In glejte takih cudnih babjih kvant jo tetka trzaska vsa potoa. Slisi se celo. da je ze marsikdo ualetel ce je hotel na podlagi triestrenih poro&l kavo kupjvati in vendar je „Triesterca« CaTeblatt.
(•tekel pea) je te dni rogovilil okoli Gorice 24. t. m. je oklal nekda 7 oseb: tri iz Peel in 4 Mi-rence. Neka vdova iz Peci, katero so prinesli v tukaj-Snjo bolniSnico, je naj bolj hndo oklana. Kakor nam pravijo, ie ovi pes se vec dmzih oklal, zato naj bi se sumljivipsi nemndoma pokoncali vsi drugi pa v Gorici in gorilki okolici skerbno zapirali, dokler se vsakej nevarnosti vokomne prido. Steklega pesa so nekdanbili y Mirnem.
(Milan kites Brbski) je ustanovil iz svojega pre-mozenja tri stipendije na belgrajski visoki Soli in je v pismu do ministerstva izreko), da bo pospesevanje duSev-nega napredka ana izmed glavnih nalog njegove vlade.
<H«rul XV* kralj i%«*il*kt) je to dni na poto-vanji umrl; imel je 46, in vladaril je 13 let. Ker luma nobencga sinu, mn bo naslednik mlajsi brat Oskar, voj-voda Ostgothlanski. Pokojnega kralja, kateri je bil nekda pbln duSevnih zmoznosti in priljubljen v svoji drzavi, bvalijo tudi kot pesnika.
<t»#wl bkfal «hor nlovenaklh plaateljev.)    Te-
mu; kar smo ze zadnjiS o ten zaniraivem zbora poro-eali, naj dodamo se to-le: Gospod predsednik, Trs-tenjak, dru§tvenikom na srce polaga toliko potrebno sio-znost, naj se opuste vse osebnosti. naj bode mirno bla-godejno zavetje vsega slovenskega razumnistva.                (
Na to je cital kot zacetek znanstvonih razprav pri ¦ obcmh zborih o slovenskib sojenieah.                              ;
Tajnik prof. P.letrsnik porofia o dosedanjem drnst- f venem delovanji, katero so stem zaSeli. da vzidajo v Pre- ¦ Sirnovo rojstno hi§o spomenieno ploseo. 0dov Iteje mla- i do drn§tvo: 10 ustanovnih, in 100 pravih in podpornih. j Svojo poroeiio sklepa se zeljo, da bi kolikor mogoco Se ; dosti ndov na novo pristopili.
Blagajnik dr. Vosnjak pravi, da za Prestrnovo : slavnost so samo 74 f. potrosili, vse drogo se je popla- I ealo iz prostovoljne subskribeije; gorenski rodoljubi so-i tudi tisti denar, ki so ga bili za tabor v Leseali zbrali. ; v ta namen posvetili. (Slava.) g. tajnik racnni tudi, da ! bode dru§tvo bodoce leto lehko ties 500 gL razpolagalo.
Trstenjak nasvetuje, da bi se drnStveni denar porabil za nagrade leinoslovnih spisov. — G, Jureifi je tudi za to. ali naj se pri razpisu nagrad snov nikakor prevee ne preciznje.
Prof. Pajk uasvetuje naj se izda Presirnov album.
G. Levee je za Pajkov predlog, ali album naj se razdeli v dva dela: prvi naj obsega Presjraov zivitopis, ojegov koltur-historicni pomer. za sIovenstvor njegove pe-sniSke posebnosti i. t. d; drugi 3el naj bo zabaven.
k O tem so govorili se: dr. Vosnjak, dr. Razlag, Pa-rapat in Hrvat prof. Tomie.
Naposled so se zedinili v tem, naj se izda Presirnov album, in h tomu pomoei so se zavezali; Trstenjak, VoSnjak, Razlag, Jurcic, Levee, Suklje in Pajk. Dr. Bazlag se spominja §e umrlega hrvaSkega pesnika Prerodovica (Slava.)
Drustvo je sprejelo tudi sprememba § 8. drustve-nih pravil. po katerem naj podporni udje v bodoce le 3 fl. mosto 6 pla5ujejo.
Kako so se naposled volitve vrtile, smo uze zad-njifi porocali. —
(•vilorejaki skor) Pretek teden je bil v Rovere-du na Tirolskem svilorejski mednarodni zbor," pri katerem je bil od strani naSe vlade nazofi sam minister za poljedelstvo Chlumetzky.
Strokovnjakov je bilo dokaj zbranib od vseh avstrijs-kih in zvunanjih dezel. Ob enem je bila tam tudi vino-in svilorejska rastava, ki je nekda prekosila vsedosedajne enake define rastave. GoriSka c. k. kmetiska druzba je bila zastopana po deielncm glavarji grofu Coronini-ju in po srojem tajniku g. Strainz-u.
Trgovske bi kmetijske vestt.
Iz Pesta se nam piSe:
C'e bo prav lepa jesen, bomo imeli na Ogrskem letos izvrstnega Tina, pa premalo ga bode. Yinogradi so bili moeno poskodovani po proostri zimi in po toi*i protpeeno poletje. Vprasanja po stand vinih so pogost-na. zalorei se Vina tako drego prodajnjb. kakor dozaaj se nobeno teto no. — Xavadna vina o:l blatnega jezeni plafaieio po Iti gld. vwlro pridolka 18ii8: somlanskega no 18—22 gld. vedro tudi pridelka 186*8; EdonbnrSko po 20 do 82 vedro, s kratka knpi rasejo od dne do dn^. Psenica je v Pefitn najlineja po f. 7.10 folni wnt.; rx f. 3.90 k 80, jei-men f. 8.60-J0 rsakid i'S U. —
V Trstu se je eena za tnr&ieo nokoliko zboljsala; plaonje se donps f. 4.45 do 55 srednjo robe U. I i«.
PSonice so jo nekoliko prodalo po f. 8. 40 — 50 //. 116.-
Na Goriskem jo monda zadnje dni grozilje dosti ti*; polo zbog slahega vremena, dezja, toce, riharjev. — Pri Romansu na Fnrlanskem je to dni vertinee fez 8000 | J soznjov Vinogradov in njiv do Sistega pokonfal, zemljo, trte'in druge pridelkc odnesel. Za vino tedaj zmirom slab§e kaze.—
Oenevina so: furlansko f. M% —17*/t, belobriSko f. 17-18, mo§t 116—18, kraSki teran f. 24—26 kvine.
Seno se plaenje po f. 1,20—1.30 prav dobro gorsko; slama po 80—90 soldov cent. —
Moke v SfeaSieah. *.<> 1 L 14.70 - N.o t f. 13.10 Ko 3 f. 11.20 - N.o 4 f. 10.20 - N.o & {. 8.50 -N.o 6 I 6.70 otrobi f. 2.30 — drobni 2,80.                   !
Cene raznoga blaga:                                                 |
turSiea furlanska po.......f. 1.70             j
> detto   ogorska     .   .   ,.....„ 1.60 do 1.70 |
psoniea goriSka      ........K 3. » r 3.—•
oves furlanski   .........- 1.15 „ 2.—
dotto ogerski......"...,. 1,30             j
jefcmen.........   .   .   „ 3.—   3.20   j
rajz najfmeji po f. 12.50, f. 12.-, f. 11,50, f. 10.70; nava-
den miitieo po 9% cent,                                                \
¦    ......                                                               |
IJsfnic » urisdalSiva.
Cest g. A. R. t. V., g. fe. B. v. Aveah in g. P. v. B. vasft j „po3l»n»" prihodnjic.                                                                     j
Prva ob^na
„SLOVENIJA"
v LJublJani
z akcijskim  kapitalom
je nstanovila podrnzuico^iia PriHiorskor IstrorDal-macijo, Tirolsko in Torar!br§ko v Trstu (via nuova Nr. 25) in izro^-ila nje vodstvo gospodn
ALOJZIJ-U BaODU
iz Trsta.
»SLGYENIJA* sprejeraa slede^a zavarovanja:
a)  proti ikodi po ognji, streli in razletu;
b)  proti i^kodi na blagu, ki se preva^a po vodi in na kopnern;
c)  proti skodi po to6i na poljskih pridelkih;
d)  proti Skodi na zrealnem stekhi, ko bi se strlo;
0)  na ffloreSko 2ivljenje t vseh primorah.
Bazpolagljivi fondi, se bodo tako-le nalagali:
1)  s skontiranjera menjic;
2)  s posojili na driavne in obrtnijske papirje;-
3)  s posojili na posestva proti hipotekarnemn varstvu:
4)  s posojili posestnikom na prihodige pridelke, obrtnikom, skupsMnam in obfiinam, 6e dad<5 dorolj porostva in zacasno zagotovilo,
Vsako leto se bode razdeiilo 15^   eistoga do* bicka za obSnokoristne namene.
DotiSne pra?ila se poSiljajo brezplaSno. Potovalci z stalno pla^o in provizijo ter okrajni zastopniki se takoj  sprejmejo z dobrimi  pogoji po omenjeni pedru^niei v Trstu.
Ljubljana 15. septmbra 1872. Leopold knci in slarigraf Salm-ReiiTcrselieiil,     Dr. E. H. Costa, predsednik.                                podpredsednik.
Mfroslav pi. Treuenste?n, wmatelj.
Prva obdna zavarovalia banka
.-SIOTENHA""
zacne svojo dclovanje in sicer najpred KavaroVf*K.)4» pioli SliOtii p« Ojfllji, Sirell ill isi raxlelu (rksploziji> 30. sepfembra 2$92 po vseh slovenskih pokrajiuah. Po dezeli se sprejemajo doticni oglasi pri nastavljenili okrojliift Kastopih, V EJllbljcllll fill v iKiaiKiiiiii proslorih na gliirneni ti^u hi. lO w I. iia<l»tropji.
V kratkem se bode priMo tudi zavarovanje:
a) proti Skodi na blagu, ki se prevaia po vodt in na kopnem; to J    n       »   po toci na poljskili pridelkih; Cp    „       „   na zrealnem steklu, ko bi se strlo;
<3) na dlovc^ko zivljeilje v vseh primerah tega zavarovalnega   oddelka,   zavarovanje   «!«• IkmIRot in nstanovitev podcdovaliiifl diii^ter.
Olavnica banke „Slovenijea bode iznasala S^OOOOOO gold. a. V. kojimi novel se bode oaslednje- razpolagalo:
a) skontiranjeill mestnih in domicilnih menjic; b> posojili na drzayne in obrenijske paipirje; c>       „          „   posestva;
d)       „          ,   pridelke, posojili  obrtnikom,  skiip$Linam in  obci*
Iftitlll proti doToljnemu porostvu. Wsako leto se razdeli 15^ ^istegra dobic'ka xa dobrodelne iianiene. Dotifina pravila se dobivajo po zahtevanji brezplacno.
V Ljubljani, dne* 15. septemhra 1872.
Leopold knez in star grof SALM-REIFFERSCHEID.
predsednik.
Mfroslav pi. Treuenstein,
vodilai ravnatelj.
dr. Etbin Henrik Costa,
podpredsednik.
Mavatelj in odgovorni urednik; VIKTOR DOLENEC. —Tiskar : C. PATERKOLLI v Ooriei.