Poštnina pft&Ssm ▼ gotofML Leto LXVm., št. 240 Ljubljana, torek, 22. oktobra 193$ Cena Din L- •znaja vsaK dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike, — inserau do 30 petit rrst a. Din 2.-. do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, već jI Inseratl petit Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. Uvod v mirovna pogajanja V Rimu so se začeli uvodni razgovori, v Afriki pa že računajo z ustavitvijo sovražnosti Rim, 22. oktobra g. Po vesteh posebnih poročevalcev tukajšnjih listov iz Adigrata krožijo y vzhodni Afriki govorice, da so bile glede n& diplomatska pogajanja med Italijo, Francijo in Anglijo ostavljene vojaške operacijo. Po na-daljnih informacijah je baje neguš sam stavil zasebne mirovne predloge. Ivondon, 22. oktobra b. »Reuter poroča iz Rima, da se pol uradno potrjuje, da so bili v teku razgovorov med posla- nikom Drummondom in Mussolinijem stavljeni poskusni predlogi, da bi se končale sovražnosti v Abesiniji. V Londonu priznavajo, da je bilo na teh sestankih res govora o takšni pobudi, vendar pa so vsi ti poskusi še prav v začetnem >radiju in prav za prav samo informativnega značaja, ker je za takšno solucijo potrebno zadovoljiti tri stranke, namreč Italijo, Abesinijo in Društvo narodov. Izvajanje sankcij Dosedaj je 22 držav prepovedalo izvoz orožja in muni* cije v Italijo — Anglija pričela izvajati tudi nevtrali* tetne določbe haaškega sporazuma Bukarešta, 22. oktobra. w. Uradni list objavlja uredbo glede uveljavi jenja sklepa Društva narodov, s katerim je prepovedan izvoz ali prevoz orožja in vojnega materijala in dovoljevanje kreditov v korist Italije. Haag, 22. oktobra. AA. S kraljevim ukazom je z današnjim dnem prepovedan izvoz orožja in municije v Italijo in v njene kolonije. Ženeva 22. oktobra b. Bolgarija, Estonska in Norveška so obvestile glavnega tainika DN, da so uveljavite mani sank-cii-ski predlog glede prepovedi izvoza in prevoza orožja in vojnega materijala za Italijo in ukinile prepoved za izvoz or >ž"»a v -\b^<=ini"jo. S temi državami znaša število držav, ki so se priključile sankcijski akciji DN. 22. Rim, 22. oktobra b. Angleškemu poslaniku v Rimu je bilo naročeno, da naj sporoči italijanski vladii, da se je angleška vlada odločila uporabiti nevtra-litetne doTočbe ,ki jih vsebuje haaška pogodba. To pomeni, da italijanske ladje naložene z vojnim materijalom, ki se bodo ustavile v pristaniščih angleških kolonij ali angleško-egiptovskega Sudana, ne bodo smele ostati dalj kot 24 ur v teh lukah. Razen tega bo za nje omejeno dobavljanje goriva v teh pristaniščih. Te omejitve ne bodo veljale za ostale italijanske ladje. Slieen korak je v Rimu storila tudi egiptovska vlada. Prodiranje Italijanov Fri včerajšnjih bojih so Italijani zavzeli več važnih strategičnih oporišč Asmara, 22. oktobra, r. Po vesteh iz somalijske f*x>nte so se Italijani polastili dveh važnih strategičnih krajev Soilla-vea in Daghera. Abesinci so pri tem imeli hude izgube in v neredu pobegnili. I*.V;jani po zaplenili mnogo strojnih pušk in pusk. Almarion. vodja v krajih okoli Osake, se je s svojimi vojaki vdal ter prinesel Italijanom zalogo pušk evropskega izvora. Prav tako se je predala Italijanom dne 20. t. m. duhovščina 200 koptskih cerkev in 15 mošej v provinci Tigre. Zavzetje Soillavea kaže, da korakajo Italijani proti Gorahaju. kjer se oči vidno organizirajo Abesinci. Trenutno korakajo čete rasa Nazibuja iz Hararja proti Gorahaju, kamor prihajajo tudi ojačenja rasa Deste z jugoza- pada. Italijanska letala so bombardirala in zanetila požar v važnih vojaških centrih Burdediju in Dagheru. I^ondon, 22- oktobra. AA. Abesinsko poslaništvo v Londona je objavilo odgovor svoje vlade na demanti iz Rima glede vesti, da se Italijani v Abesiniji poslužujejo strupenih plinov in nabojev tipa dum. dum. AbevsLnski komunike pravi, da se je uporaba takih ulU-acivUiziranih vojnih metod ugotovila, in da je nased neki član inozemske misije Rdečega križa već takih nabojev pri ranjencih će se take me. tode nadaljujejo, bo nemogoče zadržati najb&snejse abesinske bojevnike, da ne bodo pričeli z represalijami proti italijanskim vojakom, ki jim padejo v roke. Italijansko uradno poročilo s fronte Rim, 22. oktobra, r. Ministrstvo za tisk in propagando objavlja komunike št. 24: General Grazian, sporoča, da je dne 18. t. m. 10 italijanskih letal na fronti ob ita-liianski Somaliji eno uro b mbard rilo abe>inskn oporišče Dagncrei v pokr.i ;ini S v.\-el, ob reki Šebeli V tem oporišču e>e Abesinci pripravljajo za napad. Ko so letala izmed katerih jih je b lo 5 zadetih od strelov iz pu>k. konča a bombardiranja so prešle domače čete skupine Mustahil pod vodstvom orožniškega majorja Fawe v napad, ter p>£naie so% r;t/nik;i kljub hudemu odporu v bec Abesinci so imeli 50 mrtvih in mnogo ranjenih. Italijani pa 14 mrtvih in 40 ranjenih med domačimi četami R^zen tega sta osraia na bojišču dva topa, dve stmjni puški, v^č sto pušk in več zabojev municije Zmagoslavna bitka pri Dagnereju omogoča sedaj kontrolo italijanskih čet nad vso pokrajino Sijaveli. S fronte v Ert-eii ni nobenih novosti, ker se vršijo normalni poizvedovalni poleti Proklamacija maršala De Bona London, 22. oktobra, tr. »Sundav Time**« poročajo, da so italijanski letalci nad abesinskimi pokrajinami Tigre in Agave razširili na stotisoče letakov s proklamacijo vrhovnega poveljnika ita-!i rajskih čet v vzhodni \friki maršala de Bona. V svoji proklamaciji ob»avl.ia. da prevzema v imenu italijanskega kralja oblast nad deželo. Vse irehivalsfvo teh dežel je pod zaščito italijanske zastave. Vsi poglavarji bodo obdržali svo- je položaje, so pa zato odgovorni za red in mir. Poglavarji se morajo skupno z domačo duhovščino javiti najbližjemu italijanskemu poveljstvu in tam položiti prisego zvestobe Italiji. Kdor tega ne bo storil v roku desetih dni, bo smatran za sovražnika Italije in se bo z njim temu primemo postopalo. Dar duhovščine italijanskemu generalu London, 22. oktobra, tr. General Mara-vijinu. poveljnik italijanskih čet na desnem krilu, le kot prv? belec posetil katedralo v Aksumu. na .višje abesinsko svetišče, ter si Ogledal skrinjo zaveze, k; izvira £e od svetopisemskega kralja Sala»nona. Skrinja je umetniško delo ta ie bogato okrašena z dragulji. Duhovščina aksumske katedrale je poklonila generalu dragocen skoptski križ, general pa je pok'onil cerkvi 3.000 tolarjev Marije Terezije, ki so glavno plačilno sredstvo v Abesiniji. Henderson ni nič vedel o vojni v Abesiniji London, 22. oktobra, tr Listi porofajo, da vecraj umrli predsednik razorožitvene konference sir Artur Henderson ni nič vedel o vojni med Italijo in Abesnijo Zadnje •edne ko je bil že hudo bolan so pred njim -ikrivali liste ter mu niso ničesar povedali, on ječ se, da bi 'zbruh sovražnosti v vzhodni Afrik' vnetega picifista prehudo rozdražil Henderson je bil vse do zadnjega prepri-ean. da bo idej?i razorožitve prodrla tn da bo skoraj obnovljeno delo konference, kateri je predsedoval od vsega početka. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 6 te v. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva Sb. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' gt 26. — CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon et 6A podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani St_ 10.351. Beograjske novice Beograd, 22. oktobra, p. Skupine okrog narodnih poslancev dr. Lovren-čiča, dr. Pinteroviča in Košića so osno. vale svoj klub pod imenom Narodni delovni klub, Klub šteje dosedaj 35 po_ slancev Dr. Lovrenčič je danes prija, vil osnovanje tega kluba predsedstvu Narodne skupščine. Predsednik vlade dr. Stojadinović je danes odpotoval v Novi Sad. Kraljevi namestnik dr. Perović je danes posetil kraljevega namestnika dr. Stankovića v Novem Sadu in imel z njim daljši razgovor. Vlada Bftmerava predložiti Narodnemu predstavništvu konkordat z Vati. kanom v svrho ratifikacije. Jutri se vrne v Beograd Aca Stano. jevic, vodja starih radikalov. Po nje. govem prihodu bo seja ožjega glavnega odbora JRZ, na kateri bodo razpravljali o položil ju. Za prve dni novembra je napovedan v Beogradu sestanek ožjega odbora Združene opozicije. Ukinitev obsednega stanja v Bolgariji Sofija, 22. oktobra; tr. Obsedno stanje, ki je bilo proglašeno v zvezi z odkritjem tajne zarote proti sedanjema režimu, bo v kratkem ukinjeno. Danes je bil objavljen komunike, ki napoveduje glavno razpravo proti polkovniku Vel-čevu in tovarišem, ki so zasnovali zaroto, za prve dni novembra. Sestanek angleškega parlamenta Ix>ndon, 22. oktobra tr Z veliko napetostjo spremlja \ angleška javnost današnji sestanek angleškega parlamenta, ki bo mel pred re.zpiis:vaško-nemški meji v bižini Nachoda aretiran od nen.ške obmejne straže češkoslovaški kapetiu Kir.novic, ki je na sprehodu ob meji po pomoti zašel nekaj metrov na nemško ozemlje. Odvedli so ga v Vratislavo. k^er so ga obtožili špijonaže. Po poldruijoletni preiskavi je bil naposled oproščen, ter se je te dni vrnil v domovino. V zaporu je silno trpel. Shujšal je za 25 k£, živčno pa je docela propadel V soboto so se pokazali znaki duševne /medenostj in so morali nesre:ne^a oficirja prepeljati v i tnobolnico. Po francoskih senatnih volitvah Austen Chamberlain o angleški politiki Anglija samostojno ne bo ničesar storila, izvajala pa bo vse sklepe Društva narodov Pariz, _2. oktobra. AA. List «Marian. nei je objavil intervju, ki ga. je dal nje_ govemu uredniku Jaequesu Kavserju sir Austen Chamberlain. Intervju ima obliko vprašanj in odgovorov: Ćetuu pripisujete privrženost anglrške-ga javnega mnenja načelom kclekti\ ne varnosti ? Angleški narod čuti potrebo za kon_ kretne stvari, je odgovoril Chamberlain. Mi smo bolj narod akcije kakor razmišljanja Mi no določamo naprej, kaj bomo ob gotovih prilikah storili ,nego uravnavamo svojo akcijo v skladu s potrebo ka_ kor se v posameznih trenutkih pokaže V Sedanjem primeru, namreč glede provo-kaX proti svojim svečanim obetom in obvez, nosti m, ki jih je prevzela s podpisom pakta. Treba je sedaj konkretno in z dejanjem odgovoriti na vprašanje, ali obstoja mednarodno pravo za vse narode ali le za posamezne države in še tedaj tako, da služi le njihovim posebnim interesom Kakšne bodo reperkusije sedanje situacije na odnošaje med Francijo in Veliko Brilnnijo? Edino uteho ki smo jo našli v sedanji krizi, predstavljajo intimne zveze, ki se med našima dvema vladama vedno bolj učvršćuje jo. Potrebno je vedno znova na. glasiti, da zavisi naša varnost od DN, ter od sprave med našima dvema državama in Nemčijo, če se to izvede, je pač lahko mogoče zavarovati evropski mir na c snovi prisrčnega sodelovanja med naši. ma dvema državama Mi bomo sodelovali s Francijo na tej osnovi, ker če bi tako soeflovanje ne bilo mogoče, bi se nesreča ne dala odvrniti. Prijateljstvo med Pran. erijo in Anglijo bi se moralo vidno kazati pri reševanju vseli problemov', zlasti pa bd se moralo manifestirati, kadarkoli se pojavi nevarnost vojne. Odločili pa se bomo za konkretno akeijo. ko nastopi pravi trenutek. Vsekakor pa je potrebno, da smo pripravljeni že sedaj in da zastavi, mo ves svoj vpKv, da bo pakt lahko prišel do pravega efekta. Svoje obvoznosti pa je Anglija vselej izpolnjevala. Za nezavisnost Nizozemske smo vodili največje vojne v zgodovini. Nase tradieijonalno načelo je, da besedo ki jo damo izpolni, mo To smo dokazali tudi 1914 napram Belgiji in to bomo storili tuda v primeru, ko bo treba izvajati loearniski pakt. Lo-carnski pakt oderova-rja našemu življen. akemo tntereeti Francija je s tem paktom dobila dvojne garancije, moralne in materijalne. Ali je pomen loearnMkega pakta spričo izstopa Nemčije iz DN sedaj manjši ? O tem vprašanju se je že mnogo razpravljalo in pisalo v listih. Pakt ne zavt. si od članstva Nemčije v DN in zaradi njenega izstopa ni postal neveljaven. V nadalj.nem razppovoa-u je Chamberlain omenil, da bi lahko neuspeh DN iz_ zval neprijetno reakcijo v zadržanju Anglije. Glede letalske konvencije je izraafl željo, da bi se podajanja Čimprej zaključila s pogodbo, ker je Anglija rva tem vprašanju prav toliko zainteresirana ka_ kor Francija Maršal Petain pose ti London Pariz, 22. oktobra, z. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost skorajšnjemu posetu maršala Petaina v Londonu, kamor gre kot gost angleško-francoske lige. Njemu na čast bo prirejen banket ,na katerem se bo maršal Petain sestal z angleškim fi- nančnim ministrom Chamberlainom, z angleškim poštnim ministrom Trvonom in s šefom angleškega generalnega štaba. Čeravno se bo ta sestanek vršil na banketu, mu pripisujejo posebno važnost, da bo šlo za važne razgovore v zvezi z mednarodnim položajem. Zima« zima bela... V Angliji, na češkem in Solnograškem je ie napočila zima Pariz, 22. oktobra. \v. Včerajšnje volitve v senat niso prinesle nobene večje spremembe v dosedanji politični sestav; senata. \ Meščanske in nacionalne stranke niso .>-a-mo obdržale svoj;h postojank temve: beležijo v nekateri depatementih, k ikor na primer \ seinskem in oiseskem znatne poraste. V taboru opozicije 'evice in skrajne levice so si sicer socialist- priborili štiri, komunisti pa en mandat, zato pq so radikali izgubili osem mandatov Većini listov pripisuje največji pomen volitev v senat dvojni >ma£'' min;str:kega predsednika Lavala, ki je bil izvoljen v dveh departementih. London, 22. oktobra, z. V vsej Angliji je včeraj toplomer aaglo padal, danes pa je zavladal že prav zimski mraz. Nikjer davi niso imeli temperature pod ničlo, pač pa z raznih krajev poročajo, da imajo mraz nad 10 stopinj pod ničlo. V severni in na Škotskem je davi začelo snežiti. Nastali so pravi snežni zameti, tako da je ponekod promet v zastojn. Solnograd. 22. oktobra, z. Od sinoči divjajo po vsej Solnograški snežni viharji. V dolinah in po planinah sneži ne-i prestano in je vsa pokrajina že dobila Viharji in poplave na severu Evrope Berlin, 22. oktobra, tr. Po vesteh, ki pri- v vodi in je uničeno vse blago. Posebno hajajo z obal severnc.a :n vzhodnega »norla je povzročilo neurjc. ki trajni že nekaj dni. ogromno škodo Morje je silno razburkano in je skoraj ves promet v zas'oju. Mnogo parnikov pogrešajo, nad 100 ribiških čolnov Pa je morje pogoltnilo. Vce danske luke v Severnem in Vzhodnem morju so popVrv-Mcne. V Gjedseru je razdejana vsa luki. Železniški vagoni v pristanišču so do strehe hudo je prizadet promet na danskih železnicah. Železniška zveza z Nemčijo je prekinjena. Z morja prihajajo neprestano klici raznih parn:kov, ki nujno prosijo pomoči. Nad Kodanjem že 24 ur besni silen vihar, kakršnega še ne pomnijo. Med viharjem se vrste plohe in nalivi, tako da zavzemajo poplave vedno večji obseg. Sprememba uredbe o uradniških plačah Beograd, 22. oktobra, r. Včeraj popoldne je imela vlada daljšo sejo, na kateri je najprvo razpravljala o političnem položaju v zvezi z dogodki v Narodni skupščini. Na seji ministrskega sveta je bilo nadalje tndi govora o spremembi uredbe o znižanju uradniških plac. Ka- kor se zatrjuje iz vladnih krogov, je bita nova uredba na včerajšnji seji definitivno redigirana in bo najbrže že danes objavljena. Prvotna uredba bo iz-oremenjena v toliko, da se bo apošteval položaj nižjih državnih nameščencev in položaj onih s številnimi otroci zimsko lic*. Promet doslej še ni oviran, le avtobusi imajo velike zamude. Praga, 22. oktobra, z. V Krkonoših In severnejših pokrajinah je začelo včeraj snežiti. Sneg pada v debelih kosih in ga je ponekod zapadlo že do četrt metra. Temperatura je zelo padla. Ro var jen je francoskih prevratnikov Pariz, 22. oktobra, r. Levičarski lwti so objavili danes senzacionalna odkritja o pripravah fašistične organizacije »Ognjenih križeve za prevrat. V pariških predmestjih so se vršili v pretekli noči manevri in posamezni napadalni oddelki so zavzeli vse strateško važne točke, zlasti v predmestju Bonnev, kjer so bile pretrgane tudi brzojavne zveze, kontrolirani telefonski razgovori in ves ostali promet. Ko se je pojavila policija, so napadalni oddelki »Ognjenih križeve izginili. Listi zahtevajo od vlade energične ukrepe proti tem prevratnikom, predvsem pa takojšnjo aretacijo njihovega voditelja, m"vsega porkovnika de la Roccroe. Sorzna poročila. mogemake borze Curih, 22. oktohra: Boo^rad 7.—, Par.z 20.26. London 15.0975, New Y©rk 307375. Bruselj 51.70, MIlan 2436, Madrid 42.—. Anv*terd«m 208.56, Berlin 123.60, Ttonaj 56.75. Praga r2T2, vferthM* mM, Roka*. 2*0. Prva znanstvena razstava sadja v Ljubljani Jutri bo odprta na velese|mu razstava sadja, pridelujemo v splošnem LJubljana, 21m oktobra. V naši banovini je sadjarstvo ena naj-vminejsia kmetijskih pano*, če ne najvažnejša. Kljub temu je koiaum ^-adja v na šib mestib de vedno premajhen, čeprav se je zadnja leta selo dvigni L Naglasiti je pa treba, da ae konzum sadja ne bo nikdar tako dvignil, da bi lahko porabi-li vee pridelek doma. Zato je pa važn0, c_a pridobimo na inozemskih tržiščih našemu sadju sloves, ki mu pri tiče. Toda tudi naši sadjarji morajo imeti pred očmi, da njihov pridelek mora ustrezati zahtevam ekspertnega blaga. Sedanja po-molodka razstava, ki bo odiprta v eredo na velesejmoi, je pri nas prvi poskus prikazati z znanstveno gospodarskega stališča povsem praktično, kako Je razvito Sadjarstvo pri nas, kaj pridelujemo in kakšne Imamo uspebe. Morda kdo ne bo pripisoval raaetavi praktičnega pomena zlasti za. meščane, zato moramo predvsem naglasiti velik praktičen pomen razstave posebno za tiste meščane, ki sadje slabo poanajo^ Na zimo se hočejo mnogi preskrbeti s sad-j^m, a se težko odločijo med neštetimi vrstami. Na razstavi So zastopane menda vse vrste jabolk, ki jih prideta jemo v nas i banovini. Toda raastarva bi ne mogla koristiti ljudem, če bi ne bila prirejena dovolj nazorno in praktično. Naj se ni kdo ne ustraši nad tem, da pripisujemo razstavi znansftveni značaj t kajti naborna in v resnici poučna je baš zaradi tega. Vsaka vnsta razstavljenih jabolk ima priložen točen opis glede na uporabo, kdaj dozori, koliko časa jo lahko hranimo, kakšne kvalitete je, kakšno je drevo, koliko jabolk te vrste pridLelaioo povprečno V posameznih okrajih Itd. Posebno važno Pa je, da se borno lahko seznanili z tmeni. Mnogo vrst jabolk ne poznajo Po pravih imenih niti sadjarji. Na razstavi se boete lafako takoj prepričali, da. ni le poskus, temveč, da je v resTrtei razstava na znanstveni višini. Čeprav bo odprta le dva dni, vendar bo velikega pomena za nase Ba*Tja.rstvo- škoda le, da se je ne morejo udeležiti tudi sadjarji te od^aJjenfti krajev. Razstavljena jabolka ni&o tebrarta najlepša, temveč srednje kvalitete, ker bi »i sfoer netva-rfri napaoTko sliko o stopnji sadjarstva v Učitelji so zborovali Murska Sobota, 20. oktobra Pred kratkii-m se je vrsiLo v letošnjem teta prvo zasedanje sreakega učiteljskega društva na Cankjovi, kjer je bilo zbranih 77 učiteljev in učiteljic. Predsednik učiteljskega društva tov. fito-belj Muro je takoj po uvodnih formalnostih podal besedo tov. Hočevarju, ki je izčrpno poročal o znižanju prejemkov. S posebnim zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da se je učitelJ6tvo v tukajšnjem srezu Šte\^lČxro precej dopolnilo in je s tem izpolnjena tolikokrat povdarjena zahteva tukajšnjega uČi-taLjstva. naj bi v obmejnih srezih ne bilo nezasedenih učiteljskih mest. Sprejete so bile se resolucije i^lede predloga sekcijskega proračuna, > Popotnika« in članarine. Da bodo mogla sreska društva obravnavat: vsakoletni sekcijski predlog nro-računa, naj jim bo poslan v razpravo vsnj do 1. maja. »Popotnik« naj bi neokrnjen ra-stel iz virov naročnine, ki naj se ne uporablja za druge namene, temveč izključno za razširitev lista. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podaj tov. Hribar, je bil sprejet predlog, s ko t eri m se zniža društvena članarina na letnih 155.50 Din, odnosno na 60.-Din za tovari šice poročene z učitelji. Kakor s resko društvo, naj sekcija in Beograd znižata prispevke, ker je treba celotno Članarino znatno znižati. iTJVorjen je bil odbor stanovskega razsodišča tov. GabrijelČič kot predsednik, tov. Berdon wi tov. Štiblerjeva kot člana. tm*. Benkova in tov. Antauer kot namestnika. V vsakem spornem prirneru imenuje vsaka sVankia v razsodiščni odbor še po enega člana. Kapela, 20. oktobra Necftvvuo je imelo ucitelistvo JUT za srez Ljutomer, pri Kapeli občni zbor. Navzočih je bilo 73 članov. Predsednik tov. Mavric je po pozdrarvu podal kratko situacijsko po- Posamezniih okrajih, in o uspehih glede na podnebje in druge razmere. RaaBtav-ijeno je torej sadje, kakršnega pridelujemo v splošnem. Zastopane so pa seveda najbolj tiste vrste, ki jih gojhno največ. Vsak okraj je namreč poslal predvsem Liste vrste, ki se jih pridela največ ki ki najbolj uspevajo. S tem pa nI rečeno, da niso zastopane tudi redke vrste, ki jih razstavljajo zlasti kmetijske sole. Nekatere vrste so udouiacene samo v nekaterih okrajih, kar pa ne pomeni, da bi morda ne uspevale prav tako dobro, če ne se bolje tudi v dirugih okrajih. Razstava dokazuje, da uspevajo tudi v okrajih, ki so na glasu kot najneugodnejši. za sadje-rejo, vrste finih jabolk, ki jih pridelujejo sicer le v vinorodnih okoliših. Teko *o na razstavi zelo lepa jabolka iz ljubljanske okolice, čeprav je ljubljanska kotlina zaradi 6vojega posebnega podnebja nedvomno najneugodnejša za sadjarstvo. Umni sadjarji lahko delajo čudeže! Obiskovalci bodo imeli najlepšo priliko, da bodo lahko primerjali sadje posameznih okrajev. Lahko si bodo ustvarili jasno sliko o sadjarstvu naše banovine. Morda bi bili lahko nekateri okraji bolje zasto. panl in razstavljeno s^dje ne nudi povsem s t vrane slike sadja rs tva okraja, vendar to ne more zmanjšati pomena razstave, četudi bi bila domneva pravilna, kajti razstava nam nudi vendar splošno sliko sadjarstva pri nas. Včeraj so še vedno do vazali sadje. Iz nekaterih okrajev jie prispelo pozno Upoštevati moramo tudi, da je zdaj že nekoliko pozno za prirejanje sadjarskih razstav in da ni bilo tako lahko zbrati sadja Včeraj popoldne se je zbrala na razstavnem prostoru komisija, ki je ocenila sadje in ugotovila pravilna imena še nedoločenih vrst. V komisiji so bili: ravnatelj Priol iz Maribora, inšpektorja Traanpuž in Gombač, nadzornik štrekelj\ Ing. Flego tajnik KD Pr. Kafol, in ravnatelj Lap. že včeraj so ugotovili, da je na razstavi nad 100 vrst jabolk. Razstavljenih Je tudi nekaj hrušk, vendar v primeri s količino jabolk zelo malo- Razsrtavo bodo otvorili jutri dopoldne Vse priprave bodo končane do drevl. Na razstavo opozarjamo zlasti šole ročilo. Omemiil je banovinsko in glavno skupščino, ki sta potekli Sastno. Intrige, ki so si nekaj časa utiirale pot. so prenehale, razmere so se mirno uredile. Največ se je govorilo seveda o znižanju dravinjskih doklad in o tem, kako težko so bili mnogi prizadeti:. Tov. Cvetkjo je podrobno poročal o gkrvoi skupščini. Sledila so poročila ostalih društvenih fuiikcijonarjev. Blagajna izkazuje 17S2.- Din prebitka. Pri debati o proračunu se je članstvo izjavilo proti povišanju članarine, tako da je ostala ista m sicer za redne člane 15.- Din za poročene 6.- Din mesečno. Nato je bil sestavljen delovni program aa tekooe leto. Osnoval se je tudi gospoda raki odsek iz 6 članov, a tov. Ivanišičem na čelu. S reski nadzornik tov . Karbaš je podal zanimivo poročilo h »Prosveten. Govoril je o raznih za nas aktualnih vprašanjih. Prihod nje Trborovanje bo meseca novembra v Radencih. okužbo, od katerih je bilo 11 pozitivnih, napravljenih pa je bilo tudi 15 pneumothorak-sov 6 osebam, b bolnikov pe jj* bik> oddanih v oskrbo bokkMr. Od pregledanih ae je prostovoljno javilo v dispaonerni 46, od privatnih idravnu-laov je bilo poslanih 41, od obiaati ib temu pa, da je od njegove smrti minilo mesec dni, se ni javil oblastem nihče, ki bi se izkazal za njegovega svojca in prevzel imovin©, ki je deponirana pri občinskemu uradu v OeelicL Oolja je nosil ueoek> dobi 30 delavcev pri regulaciji Savinje v Tremerju, 6 čevljarjev, po 1 kolar in vrtnar, 3 služkinje. 2 kuharici in 1 post rež niča. —c Usodna poškodba t gnojnimi vilami. PrejSnji torek je služkinja neke gosti mi-čarke v Vojniku pri Celju zagnala v ti letnega mesarjevega sina Franca Ferleža gnojne vile in ga poškodovala po levi nogi. Čez nekaj dni pa se je pojavilo zastrnp-Ijenje krvi in dečka so morali v soboto prepeljati v celjsko bolnico. Iz Maribora — Ukrepi proti razsajajoči škrlaUcj Poročali smo že, da raasaja v Mariboru. in okolici huda škrlatica. Več racsredow je le del j časa zaprtih. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da ee epe-demija zatre. — Po« lov i In i večeri. V soboto zvečer so mariborske nacionalne organizacije priredile v dvorani in^nerske podčastniške šole poslovilni večer odbjajajocuna generaloma Svetozarju Hadžicu in Boži Fttt-n i lio viču, poripolkovrtiku Mih&jli Badonu noviču m dr. Cerkveni 6u, Aiumirackegra dnu&abne^a večera se je udeležilo mno€o predstavnikov oruouev in občinstva. Pester spored in vzneseni govori so pripomogli, da je večer potekel v ptrterCni družabnosti. Maribor se je tako dostojno Poslovil od priljubijemih javnih delavcev. V nedeljo zvečer pa se je uredništvo mestne policije poslovilo od o^DiaJajoCe^a predstojnika e Radočeviča in nadkomi-sarja g. Antičevica, ki oidhajata na vodilna službena meista. Poslovilni večer se Je vršil v družabni sobi Nabavljalaae zax*ru-ge državnih uslužbencev. _ Mariborski pes dobil prvo nagrado na Dunaju. V nedeljo so se vršile v Lo-bau pri Dunaju velike mednarodne te>k-me lovskih peov, ki so se jih u*ielazili narodi malone vse Evrope in tudi Amerike. Nihče ni niti slutil, da bo Pes iz Maribora prejel na teh tekmah prvo nagrado. Psića >Nigma< pasme >Cocker — spaniel< last odličnega mariborskega kinologa in trgovca g. Josipa Piricha, je pokazala velike uspehe jugoslovanske kinologije in je to prvikrat, da je jjugoslovanski pes prejel na mednarodnih tekmah prvo nagrado. — Narodno gledališče. Dre v i bo ob 20 uri premiera učinkovite komedije »Medvedji pies<. Sodeluje vw dramski ansem-bL Režija je K o viče v a. Premiera je za red B. Veljajo bloki. — Veselica in kri. V nedeljo zvečer so se fantje na gasilski veselici pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju stepli in zabli-skali so se noži. Po nekaj minutah krvavega klanja so ee fantje razbezall; na bojišču pa sta obležala posestniška sina 26 letni Prane Sandarm in 39 letni Ivan Rebek z mnogimi zabodljaji po celem te- MARU SKALAM ROMAN iidaiiimma Trudna sem se, da bi ga pozabila in se približala tebi. Storila sem vse, kar sem mogla, da bi ti postala prava zakonska žena. V Dubrovniku sem padla pred podobo MadV>ne, zatekla sem se v vero, iskala v njej moči in milosti. Zamasi, vse je ostak) zaman. Neskončne muke mojih naporov so me še bolj oddaljevale od tebe, dokler me naposled niso docela oddaljHe in vrgle spet v naročje tistega, ki sem ga še vedno ljubila, dasi sem mishla, da je postal tuj in ga sovražim. In vendar: ko sva se prvič zopet srečala, sem se ga bratrfca z vsemi sredstvi. Hotela sem ti kljub vsemu* ostati žena. Toda boji, ki so za vihrali v moji dusi, se niso več polegli. Gnali so me dalje, vrteli nad prepadi, dqkler me niso strii m z zlomljenimi živci vrgli ob tla. Sele tedaa sem se vdala in se znova vrgla okoli vratu prvemu.« »In vsega tega mi rrisi povedala! To je bilo podlo! Jaz ...« »Hotela sem, a nisem imela poguma. Lahko me obsodi?. laMro me ubiješ, toda brez pravice. Krtv si sam. Tradrla sem se postati tf žena in bfla bi ti morda tudi postala, ktftrb vsema, če bi bil mož Prav tedaj, kadar sem ti bfla najbližja, si me s svojo nemuftue>tjV> swr# dateč proč. Zaman sem se trudila, da bi vzbudila v tebi tisto, česar ni bik). Ni bik). Nisi moški, ki bi me mogel privezati nase, razplamteti. Tvoja ljubezen ie plamen brez toplote; sveti, a ne greje. Meni se je pa hotelo ognja. Vsa moja mladost je kričala po njem. V neštetih nočeh sem bedela ob tebi. Moja duša m moja kri sta rjuh' v gluho temino, ti pa si spal in ju nisi slišal. Potem je moj krik po tebi utihnil. Spoznala sem. da ne moreš, da sploh ne moreš biti drugačen, da tistega, česar v tebi ni, ni mogoče prebuditi. Vedela sem tudi, da ti sam tega nisi kriv, da ti je prirojeno. Toda to mi ni zadostovalo za odpoved, ki bi jo bfla morala skleniti, ako bi ostala pri tebi. Cemu si se poročil? Ker menda sam nisi vedel, da nisi za zakon. Ne z menoj ne s katero drago. Pač morda: ako bi bil našel sebi enako... In tudi sedaj vidim, da nisi mož. Za hip. le neskončno kratek hip si vzplamtel. nato si se pa zrušfl kakor prazna vreča, namesto da bi planil, pograbi! karkoli in me nbil. žensko, ki te je varala, izdala, osramotfla...« Mirni ton njenih besed, kf je zrasel iz prvih viharnih vzplamtenj. se }e zopet izgubljal v novem izbruhu histerije. »Morda bi te še vedno ljubila.« je krrknila, morda bi te vsaj prosila odpuščanja, ako bi sedaj zdivjal kakor moški, me udaril, ubil. »Ubij me!« je zar jula. »Cemu me ne ubiješ? Cemu sediš kakor kup nesreče in se ne zganeš. Reši me teh peklenskih muk! Osvobodi me življenja, ki je zrušeno in ne bo nikoli več celo. Uniči z menoj vred tudi plod mojega greha. Naj izgine ta rod, ki je preklet. Stori nekaj! Govori!« Planila je k njemu, ga zagrabila za ramena in divje stresla: »Stori nekaj! Tako sprejemaš izpoved svoje do dna pokvarjene žene, ki te je varala in nosi v sebi vidni dokaz tega varanja. Kaznuj ničvrednico, ki je sama iskala ljubimca, sama odkrila in uredila gnezdo greha. Uniči vse, samo njega pusti, njega — dr. Frangeža •..« »Dr. Frangeža...« je krrkml Ervin, ko da se je v grozi prebudil iz strašnih sanj. Vstal je in stal pred njo Hed kakor z*d. V očeh mu je gorel plamen si me bolečine, prehajajoče v brez močni obup. »Da, njega. Danila. On je. Njega sem ljubila, njegova sem bila. njegov je otrok... Vsi vedo to, vsi ob Jasnici, vs4 ob Dravi, vsi v Mariboru, samo ti nisi vedel... Uniči me!« »Ne,« je za jecljal. »Živi! Sedaj vidim, vem vse. Sam sem kriv. Pet Hi trideset let sem se ogibal žensk, ker sem se zavedal, da nisem zanje in moral bi se jih bil ogibati še da rje. Priklenil sem te nase, ker sem v svoji slepoti mislil, da me res ljubiš, da stopaš z menoj v za- kon iz ljubezni. Potem sem pričel spregledovati in spoznavati. Ne misii, da se nisem sam zavedal, da najin zakon ni zakon. Samo tega nisem vedel, za kakšno ceno si postala moja žena. Kupil sem te, kupil kakor blago, posestvo, tovarno. Tvoja poroka z menoj je bila žrtev... To je strašno, najstrašnejše. Ob tem je vse drugo nepomembno.« »A jaz sem se pustila prodati, zato sem sama kriva.« »Nisi, bila si le prodajno blago. Oče je bil prodajalec, jaz kupec« »In lastnik,« je kliknila v novem navalu. »Uniči to blago! Stori mi uslugo!« »Tebe in sebe,« je zakričal v blazni grozi obupa. »Prosim, stori!« »O, ne—« je omagal. »Ne. Živi! Živi in hodi svoja pota! Nimam pravice. Nikoli nisi bila moja. Samo o sebi laMoo odločam- Živi ...« S sklonjeno glavo ir. povešenima rokama se je obrnil proti vratom in hotel oditi, toda Sida je planila predeni In mu zastavila pot: »Kam hočeš?« »Svojo pot.« »Kam?« »Tam, kjer bom večno sam ...« »Ervin...« »Pusti me!« »Ne. Kric^i-* Hom. rjula, priklicala v» hiSo." (Se bo nadaljevalo.) lesu Oba t>La bila prepeljana v mariborsko bolnico, napadalci z* bodo izročeni Aodićću. — Do fantovskega pokolja Jje fcptega večera prisio tinti v Braunav&jgu na Dra\skem polju. Tudi tam >• oblet« 1 r mlati krvi 21 letni Ijaae )e v nedeljo obiskal Maribor. G kcnml Hammer ae je ▼ bote'u >OreU »e. stal s člani avstrijske kolonije v Maribora. — Ze tretjič pobegnila. Te dni je ne-znamokajn odAla s doma 9 letna Rosika SanpevTlova s Koro*k«> ce*ste in do#l€j še ni vrnila. Zanimivo j«, da |l deklSca tokrat te tretjič pobegnila, pa ae je doslej po večdnevni >roblnson.ijadl« a* vedno vrnJOa k «?tari&em. — Obešenega so n«..>. Vosmaj So našli ljtadje na nekem seniku v Strojni pri Preval ju 33 letnepa hlapca Avgusta Rabej--nika obešenega. Posku&ali «o z umetnim dihanjem, pa je bilo £e prepozno. Vzrok samomora nI znan. KOLEDAR Danes: Torek. 2°.. oktobra, katoličani: Kor* dula, Zorislav DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Pisani pajcolan (Greta Garro) Kino Ideal: Svatbena noč Kine ftlojta: Materina žrtev Kino Union: Angel aerodroma DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr Pircoli. T>rsevs. cesta 6, Bože-ver, CitoffAta ropta fC, Gartos, Moste — Zaloška cesta. Iz Ptuja — Odbor za postavitev apomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. v Ptuju )e te dni ponovno razposlal prošnje ea prispevke. Darovalci naj priap^vk«* čimprej nakažejo, da se zamore akcija zaključiti. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnom ča-so-pdsju. — Poparil se je. Vimčar Kumer Filip H Repi* je bil zaposlen s parjenjem sodov, pri Čemer se je močno oparil po rokah, obraza ki prsih Za dobil je tako hode opeklme, da so ga morali pror**ijaii v bokrico, — Sa sadnji živinski >ejeni v PtujO > bAo prignanih SB volov, 286 krav, 7q bi kos, 94 jancev, 56 telet, U7 konj in 28 irebet. Skopaj je bilo prignanih 641 qtav piodanih pa je bilo 215 glav. Voli so s«> prodajali po 2J50 do 4 25, krave d- biki po 2 _ do a—, jond po 2.— do 2J50, tešeta po 2-25 do 3.50 Din xa k? žWe teže. Konji 90 se prodajali pe 200. do 4.000 Dfc, žrebeta pa po 300,— do 1.500 Din za komad. Praseev je bilo prignanih 1C9, svinj pa 224. Prodanih l*ik> vsega 92 rilcev. Pnasce so prodajah od t> do IS tednov stare po 50.— do 10U— 1 >80 in pteznensk • svinje po 4.35 do 4.50 Din aa kfj žive u-*< — S pilo po prlavi. Poso^tnika Ambrož Ivan in Kostanjevec Simon oba i« Mure tincev sta se sprla, ker so se pasle kokoši posestnika Ambroža na KoHtoujevčevem semlfiseo. Med prepirom pa je udaril Ko-targevec x zarjavelo pilo Ambroda tako močno po glavi, de so ga moraJi prepe ljati v boinioo. — Hladi akrobati. Na&a domača akrobata Kranjc in Bučar, ki sta nedavno nasio pila tudi v Ptuju, sta navdušila zlasti našo deco za vratolomne akrobacije. Tako so si otroci na dvorišču velike vojašnice v Panonski ulici napeli železno vrv, p#eko katere hodijo s prav primitivnimi |»ripo-mocRi in vendar gre. — Odbor sa splošno strokovno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja priredi letos prosvetne večere v raznih pre davan jih. Za sedaj so določena sledeča pre^ davanja: 26. t. m. >Udeležba na predavanju ob priliki državnega praznika Češkoslovaške republike* 29. novembra , ta večer je posvečen 1(X> letnici dhrskega pokreta«. 33. novembra, »Alkohol — nikotin — spolnostc. 7. decembra, >Jugoslavija — gospodarska enota; nujnost jugoslovanske državnosti c. 21. decembra, »^npln — veliki jugoslovanski izumitelj«. Predavanja se prično vsakokrat ob 20. uri v prosvetni dvorani »Mladike«. — Napad na viničarijo. Ko je iel te dn« viniČar H. L iz Rodnega vrha mhno vini-čarije SerdinSek Franca v Rodnem vrha, je brez vsakega povoda vrgel skozi okno v sobo poleno. Serdinšek, ki se je ha* H. ponovnega napada, se je oborožil s seki ro ter se postavil na stražo pred hišo. Res se je H. kmalu pojavil, oborožen s kolom ter je brez vsakega povoda napadel Ser-dinska in ga močno pretepel. H. je o*a-den sodišču. — Divji lovci spet na deio. Posestnik Vršič Ivan te Markov cev pri Ptuja je že deij Časa opažal, da hodijo ponoči divji lowei v njegovo lovišče pri Dravi na fazane. V soboto ponoči se je skupno g svojim čzt vajem Toplakom skril v grmovje ter ostal na prež L Kmalu je padlo v lov i ki; 11 strelov in že so se divji lovci pripeljali s čolnom po Dravi, pa so pristali več me t rov od skrivališča. G. Veršiž sicer, divjih lovcev ni mogel prijeti, pač jih je pa ovadil sodišču. Iz Novega mesta _ Na kmetijski soli na Grmn bo 24 25. m 26. t. m. čelebansfci tečaj. TečadoOri dobe hrano po -y-nJ»»rH ceni rn breaqpla£no prenočišče Zglastti pa se morajo vsnrj do 23. t. m. po dopianid na Kme&jatki arjfl ali čebelarski podružnici v Novem meabn. Tečaj ae začne 24. t. m. ob 9 uri dopoldne pozneje vedno ob 8 uri. Tecajnatei narj prV-nesejo s seboj zvezek in avtnčzdk. — Z noži sta ae obkfOia med prepirom 23-letni Vukšinič J. in Teiak Janez hs Dol. Oba so pripeljali v bolnico uemfljenih bratov. Zlasti težke poškodbe ima Vok-šinic- — Pri napra vijanju drv al je odsekal kazalec leve roke KoveSčak Anton, tntl-rrar v Gaber ju. Ponesrečenec je prlSeJ iskat zdravniške pomofti v bolnico namiljenih bratov — Zaradi epidemije grtoe ee v sredo, 23 t. m. ne bo vršil sejem v St. Lovrencu občina Vel. Loka. Iz istega vzroka je prepovedan sejem v žuzenberteu, zato se tod! 26. t. m. v tezn kraja sejem ne bo vrSfl. DNEVNE VESTI — Letošnja vinska letina. Trgatev je po nekaterih krajih že končana, drugod se bo pa šele te dui začela. Lepo toplo jesensko vreme zadnjih dni je mnogo pripomoglo, da se je grozdje po kakovosti zboljšalo, kar je vaiuo zlasti za severne kraje. Letošnji pridelek vina v naši državi ho znašal nekaj nad 3,000.000 hI. Po količini bo srednji po kakovosti dober, deloma odličen. Kakovost pridelka na jugu države je odlična, na severu pa slabša. Vino bo letos dobro. Domala vse vino bomo morali popiti doma, ker na izvoz v inozemstvo ne moremo misliti. — Kazširite cesto. Pišejo nam: Va& Zgornje Pirniće je gotovo znano kolesarjem ln voznikom zaradi ceste, ki je na nekaterih krajih tako ozka, da se dva vo-«*a ne moreta srečati. Takoj pri prvih h:-šah. k0 prispe§ i2 Medvod, naletiš ob ie. pem vremenu na kopico otrok, ki se igrajo na cesti, da misliš, da ionas pred seboj otroško igrišče. Tu je najOolje. rta etoP'š z voza in ereš peš naprej, da se rzo^nei nesreči Malo dalje pa kidajo na ceste celo gnoj. To «© nevzdržne raamere. V interesu javne varnosti bo treba na tej c~~ * i —^»re1 napraviti red. ™ KINO SLOGA ■■ Telelon *i730 Premiera ob 16., 19.15 in 21.15 Materina žrtev (Slikarjeva ljubezen.) Krasno in ganljivo! Dodatek in nov zvočni tednik. — Zopet potresni sunki v Baujaluki. Od močnih t»otresnih sunkov, ki so razburili prebivalce Banjaluke in okolice, je minilo 10 dni in iiudje so bili že pozabili nanj. V nedeljo se je pa začela zemlja zopet tresti. Novi potresni sunki so bili lako močni, da je padal s hiš omet in Opeka s streh Porušilo se je tudi več dimnikov. V i*>>lopju okrožnega sodišča so popokale stene sodne dvorane- — Romanje na upl^nac od 30. oktobra Nebesna ušc Priletelo je iz Češkoslovaške in nadaljevalo pot v Novi Sad- Letalo stane samo okrog 100000 Din in je tako lahko, .da ga moreta dva človeka dvigniti. Letak) ima en motor s 75 tfP, in povprečna njegova hitrost znaša 150 km na uro, bencina pa porabi samo 10 litrov na uro. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države, NajveS padavin smo imeli v Ljubljani ill so znašale do davi 34.5 mm. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Beo-Cradu 22« v Sarajevu 21, v Splitu 20, v Rogaški Slatini in Zagrebu 19, v Ljubljani 15, v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.5, temperatura je znaša'a 9. — Nesreče. V soboto popoldne ae je pari regulaciji Tuhinjščice težko ponesrečil 45-letni Franc Bajda iz Laz pn Kamniku. Pri obsekovanju je padel z drevesa in priletel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo, a k nesreči mu je priletela še sekira na glavo in ga težko ranila. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno — Včeraj dopoldne so MH reševalci klicani v Vikrce, kjer s« je ponesrečil 18-letni Jože Kovačič, zaposlen pri špedicij-skem podjetju Rajka Turka. V bližini kamnoloma ga je avtomobil, ki je zdrkrril v jarek, tako močno »tisnil, da mu je zlomil! več reber. Hudo poškodovanega delavca so prepeljali v bolnico. — Tretja žrtev nesTeče je pa postal delavec Viktor Marn iz Gorenje vasi pri Stari Loki, ki je padel s kolesa in si zlomil ključnico. — Sestri odsekal plavo. V Bosanski Gradiški je Mustafa Sejdić včenaj zjutraj odsekal glavo svoji sestri Fatimi, ker jo je zalotil z Mujo T u bon jo. Nepričakovano je stopil v sestrino sobo in iznenadU zaljubljenca v objemu. Ker se je po mestu že prej govorilo, da ima Fatima ljubavno razmerje z Mujo je brat sestro opetovano pozval uaj ne dela sramote družini. Fatima ga pa nt poslušala. Mustafa se je po zločinu sam javil na policiji. — Tako Se je najedel in napil, da je umrl. Rodbina Gjorgje 11 i ca, ekonoma i* vasi Ploče blizu Loznice. je imela v nedeljo krstno slavo. Jedli in pili so ves dan. Med gosti je bil tudi 16 letni Misa Matić. ki se je pošteno najedel in napil, potem pa je legel v senco in zaspal. Zvečer so ga našli mrtvega. Neprijetni okus in duh v ustih odstrani takoj odlično, osvežujoča zobna p«3ta Chlorodont- Tuba Din 8.— — Ljubavna tragedija i Zagrebu. Včeraj zjutraj se je odigrala v Zagrebu krvava tra-£<-dija Pekovski [»omočnik Andrija Perlaj je ustrelil ?vojo izvoljenko Verico Mlinaric, potem niei na 'jujbo ugotavljamo, da je bila organizacija letalskega napadla brezhibna, tla je etoril odbor, ki je letalski napad organiziral in vodil, več kakor je bila njegova dolžnost, da so vsi sodelujoči pokazali izredno Požrtvovalnost in da je bilo občinstvo brez izjeme zadovoljno. Ljubljana se je prepričala, da je skrb za njeno varnost v zanesljivib rokah Tega dejstva ne more ovreči nobeno neokusno in neumestno zaletavanje v veliko in važno delo. ki ga je opravil odbor za organizacijo vaje z letalskim napadom —Ij češkoslovaški narodni praznik-Ljubijajiska filharmonija je za svoj drugi simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 28. t. m. za češkoslovaški narodni praznik, pridobila priljubljenega domačega dirigenta L. Matačiiča. Prvič bomo to pot slišali eimfonijo mladega, ruskega komponista Sostakoviča. ki bo kakor Ćajkov-skega VI. ali pa C. Franka D mol simfonija prevzela in navdušila poslušalce. Povezanost koncerta e proslavo največjega državnega praznika naših bratov in za veznkov Cehcslovakov, daje vsej prireditvi posebno obeležje in svečanost. Pred-prodaja vstopnic je pri blagajni kina Uniona od 11 — 12 ure in od 15 ure dalje, tel. št. 22—21. Tam se dobe tudi programi. —lj Posta ritev križev na pravoslavni cerkvi se bo vršila na svečan načam v nedeljo 3 novembra. Krize bo blagoskml osebno prevzviAeni Doeitej, pravoslavni mitropolit zagrebški, m sicer v sami zgradbi še nedovršene pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metod.ija v Trubarjevem parku, kjer se bo ba dan vršile tudi sv. a hije-rejskna liAurgija. V zvezi s tenr cerkvenimi svečanostmi pravoslavne cerkve v j ubija ni. - ae bo vršil v soboto 2 novembra duhovni koncert v proslavo jubilejnega svetosavske-ga leta. Na koncertu bo govoril g. metropolit Doeitej o pomenu sv. Save, pevske točke pa bo izvagal priznani mešani zbor zagrebškega Srbskega pevskega iru&tva ood vodstvom diTigenta zagrebške opere g. Gjorgja Valica. Natančni program svedanosii in koncerta objavimo prihodnjič. —lj Deio__v Ljubljanici je popolnoma ^t^vljeao. Zaradi deževja vode neprestano naraščajo. Zek) je narasla Ljubljanica čez noč, pa tudi Gradaičica »e je precej dvignila od včeraj ter so morali zapornico odpreti. Voda se je zaradi tega razlila čez jezove v Ljubljanici, kjer je prej stala zapornica. Med poglobljeno in ncpoglobljcno strugo je precejšnja razlika, zato voda dere Se tem bolj. V nevarnosti je tudi oporno zidovje, ki so ga zbetonirali nedavno ob ustju Gradasčice. kajti, če bo voda dolgo visoka, bo zelo razorala strugo ter lahko podkoplje temelje zidovja. Pri regulacijskih delih je bilo zaposlenih okrog 100 delavcev, ki so moralj zdaj nastopiti neprostovoljen dopust. Upajo, da se bo vreme vseeno še toliko aboijsalo, da bodo vaaj lahko končali betoniranje struge pri ustju GridflS'ice. Naprej proti Spici pa bo dno itak samo tlakovano s kamu.jon. Da sbotonirajo dno ob ustju Gradaačice čim prej. je zelo potrebno, ker bo sicer voda ogrožala zidovje veo zimo in lahko napravi mnogo škode. Težko je pa reči, kdaj se bo zboljšalo vreme. Deko bo ustavljeno najmanj za 14 dni. Najbolj bo prizadeti deJavci. zlasti zdaj pred zimo. u— Novosti iz kinematografov. V ne_ kaj dneh bo tekel veseli film >Ne boj se ljubezni« Adolf VVohlbrUck al je osvojil vse ljubljansko občinstvo *e m filmom >žena. ki ve. kaj hoče « Tokrat bo nastopil z Liano Haidovo. za smeli in zabavo pa bosta skrbela dobra znanca: večno ne_ rodni R. A. Roberts in polizani snob Theo Liingen. — v najkrajšem času bomo nato gledali »lavno francosko delo >Vrtinec«, ki nam podaja usolo mladega Lnzenjerja. Vsebina spominja na »Ekstazo«. ZKD pa ai je za ta teden zagotovila slavni ruski film »Pastir Kostja« še nam zvenijo v uSesih vesele melodije i2 te čudovite ruske operete, vendar 1ih je se mnogo, kd filma niso videli, so pa tudi Se mnogi ki si hočejo še enkrat osvežiti spomin ln uživati lepoto originalne ruske stvaritve. Prva predstava bo v petek Vstopnina, ki je skrajno nizka, gre v kulturne namene nađegra. podeželja. Podpirajte ZKD z obiskom njenih predstav. ™ KINO UNION ■■ Telef. 2221 Danes ob 16. premiera čudovitega filma iz sodobnega otroškega življenja Mala ST1RUEY TEMPLE Angel aerodroma Dete, ki izgubi vse in vendar nosi vsem srečo. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. —lj Operno gledalište je bilo popravljeno šele pred leti, zdaj pa zopet stoji oder ob njem. Na več krajih pušča streha in zaradi tega odpada omet. Morda bodo poslopje popravili solidno zdaj. Dobro bi tudi bilo, da bi ^a prebarvali s prikupnejso barvo. Zdaj je za takšna dela seveda že zelo pozno. Pomisliti je treba, da lahko nenadno pritisne mraz in zmrzne svež omet. Drugo leto je pa treba zopet popravljati. . . —lj Sneg se nam baje ie obeta. Naravni opazovalci vremena trde, da diši že po snegu. Pravijo, da kaže več znakov, da bomo najbrž kmalu dobili sneg. Eden najzanesljivejših znakov, da bo kmalu snežilo, je baje tudi, da so se ptice začele zatekati v bližino hiš. Delavci mestnega vrtnarstva hite pospravljati iz parkov okrasne rastline. Najbolj občutljive za mraz so palme, ki so jih povečini že spravili pod streho. —lj >Društvo šola in dom« v Ljubljani priredi v sredo, dne 23. t. m. ob 8h zvečer v risal niči dri. učiteljišča na Resi jeva cesti predavanje »Sodobna vprašanja nase Soleč J Predava gosp. prof. Vene. Cepič. Starše j vabimo, da se v Si m več je m številu udeleže j tega aktualnega predavanja. —lj Za mestni muzej. Mestno poglavarstvo je prejelo od operne pevke gospe Re-zike Thalerjeve kot dar za bodoči mestni muzej krasno izdelano mrtvaško masko našega velikega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, katero je posnel akadecnični kipar Lojze Dolinar. Za dragoceni dar ee plemeniti darovalki mestno poglavarstvo kar najtopleje zahvaljuje. —lj Nedeljsko zborovanje naiega ±Cn-stva je otvorila ln vodila predsednica Ženskega Pokreta ga, Cirila štebijeva, kar smo v včerajšnjem poročilu pohabili omeniti. P B I D E Adolf VVohbriick NE BOJ SE LJUBEZNI! —lj Za modno revijo v Ljubljani potrebujemo manekene. Prijave: Gospodje Pučnik, šelenburgova 1, dame Hitty Kon-I grešni trg 13. ELITNI KINO MATICA tet. '21-24. Ker moramo film od posla, t i v Beograd, predstave Ae samo GRETA GARBO je navdušila vse, ld so jo videli V VELEFILMU PISANIPAJČOLAN Tudi Vi morate videti njeno zadnje in največje ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. KS Rezervirajte vstopnice. —lj Preprečen vlom. V soboto ponoči sta poskušala dva vlomilca vdreti v tovarno za izdelovanje baržunov Eiiler nasproti artiljerijske vojašnice. Pripravila sta si že ttt potrebno in sta že hotela preko ograje, ko ju je zalotil nočni Čuvaj in ju pregnal. Eden vlomilcev je tam izgubil listnico, ki je pa bila prazna »-lj Tatvine. Trgovcu Valentinu Urbanči-6u iz Rožne doline je nekdo iz kleti odnesel klelko s papigo v vrednosti 3C>0 Din služkinji pri L'rbančiču pa zlat. prstan s safirjem. vreden 1'20 Din. — V kavarni >Leonc je nekdo izmaknil delavcu Jakobu Pirhu z Bleda 200 Din gotovine. — V Viž-niarjih je nekdo iz tovarne Hribernik odnesel 30 metrov blaga v vrednosti (J00 Din. —lj Kdo je lastnik ilate ure? Včeraj smo poročali, da je policija zaplenila pri enem obeh aretiranih vlomilcev zlaio damsko uro na črnem traku znamke Lan-gendorf. Ivan R sprva ni hotel iov^dati kje je uro dobil, naposled je pa priznal, da jo je izmaknil neki mladenki na Grajski planoti o priliki velesejma. Lastnica ure naj se javi na policiji. Ivan je tudi priznal, da je na Tržaški cesli neki stranki izmaknil lep trenčkot. Zanimivo je, da policiji tatvina ni bila prijavljena. Preiskava je v polnem teku in kakor vse kaže. je Ivan v družbi svojesa prijatelja v zadnjem času v Ljubljani oplenil mnogo stanovanj. Iz Višnje gore — Nov grob. Ne ure ne dneva ne vemo, kdaj nas pokliče mati zemlja nazaj v svoje naročje in vendar se pehamo za posvetnimi dobri mami, kakor bi nam bilo od^ merjeno večno življenje. Zadnjic smo poročali, da je zadel ugledno družino Orruilv-novo, po domače Turkovo na PrLsta.vi hud udarec, ko ji je neizprosna smrt ugrabila hčerko Ančko. V četrtek ji je pa sledila v večnost mati Marija, stara 721 et, Pokojna Turkova mama je bila daleč naokrog znana in priljubljena, saj je bila izredno dobrega srca, da ni Šel noben revež praznih rok od njene hiše. Doma je bila z Muljave iz ugledne Bebrove hiše. Njena smrt je svojce tem težje zadela, ker se je komaj zaprl grob hčerke Ančke-Bodi plemeniti ženi lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno so žal je! — Igra narave. Te dni je našel g. Jože Jamnik iz Nove vasi v gozdu prav lepe zrele jagode. Nabral jih je šopek in jih prinesel našemu dopisniku. Natrgal jih je v okolici Polževega. Pa vendar ne bo na Polževem druge pomladi. To bi smučarjem ne bilo po volji. Zvočni kino Ideal ~— rSamo Se danes ob 4., 7. In 9.15 uri slavna ANA STEN V v odlikovanem filmu Svatbena noč Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Iz Radeč — Pozor sadjarji iz naše okolice! Pod tem naslovom je bila na tem mestu objavljena notica dne 4. in 19. ooktobra 1.1., ki pa se ne nanaša po vsebini na tukajšnjega trgovca Nachtarja A rt u rja, ki se tudi peca z nakupom in prodajo sadja. — Lepo solnfuo vreme je nastalo, zato se našim kmetovalcem nudi ugodna prilika za pospravljanje poljskih pridelkov. —Zračni napad na Zidani most se bo vršil danes popoldne Nevarnost prihoda letal se bo javilo s posebnim znakom. Stroji vlakov bodo piskali. Iz stolpa kapelice se bo slišalo zvonenje. Enakomerni udarci na eno stran zvona trajajoči tri minute, bodo oznanjali »pretečo nevarnoste. Ta znak bodo prevzele tudi vse okoliške cerkve. Aeroplani bodo > bomb a rdi ral i« z belimi raketami nekatere objekte, pred vsem žel. mostove Na več krajih bo izbruhnil požar. Letala bodo metala tudi »strupene bombe« v obliki seieaih raket. ttdaui moot je važno železniško knžaftoe s važnimi mostovi, na katefiB bo wie-nih več bomb. Na nevarnost metanji strupenih bomb bo prebivalstvo opoaocjeno s posebnom znakom. Takoj na dane smakc nevarnosti bodo stopiH v akcijo oddelki in ekipe, ki bodo preiskovan" in rajotaviptl! bojne strupe, čistili zastrupljene prostor*', reševali ranjence in ponesrečence, jih pev-na5*jli na postajo za prvo pomoč, {parali po žare in odkopavali ruševine. Ko bo prenehala nevarnost, se bo to javilo prebival stvn. Ta napad bo samo navidezen v obliki vežb, da se prebivalstvu pokaže, kaf^i čaka pri resničnem napadu iz zraka in da vidi, I kakšnimi sredstvi se mora boriti proti napadom. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri Torek, 22. oktobra: Zaprto. Sreda. 23. oktobra. Frak ali Od krojačku do ministra. Red A Č'etrtok, 24. oktobra. Kralj Edip, Kameniti post. Red Četrtek. Petek, 25. oktobra. Zaprto. Opera ZaCetek ob 20. uri Torek, 22. oktobra: PepelLa Angelina. H. Sreda. 23 oktobra. Madame Iiutterfly. Red Sreda Četrtek, 24. oktobra. Mam'zeile Nitouchf. Premiera. Izven. Petek, 25. oktobra. Zaprto. Sobota, 26. oktobra. Faust Izven. Znižane cene- ★ <■ovije: Tudi rudarski revirji so v soboto popoldne pričakovali napad tsovmzmh lotab- na Trbovlje, ki pa je izostal. Ze okrog 18. ure so se začelj zbjrati reševalni oddelki, oprem. 1 jeni s plinskimi maskami m ostalo reševalno opremo, na določenih prostorih Pri obeh gasilskih domovih so bjjli zbrani tUdI samaritinski oddelki pod vodstvom zdravnikov, pa tudi reševalne patrulje so bile pripravljene, da takoj stopijo v akcijo, kakor hitro bodo pozvane. — Okrog pol 3. ure so zvonovi s sv. Planine naznanjali, la se bližajo «9orvTaznAf» letala te smer; Ljubljane. Takoj nato so zađrvonili zvonovi v vseb trboveljedem cerkvab, za_ trobile so pa tudj vse sjirene v dotfrij, da se bliža revirjem «nevairnost» Promotni reditelji so na cestah ustavili ves promet, da bi vozila in pešci ne MM izpoBtavuenj nevarnosti ^sovražnega napadam. — Med tem pa se je zaznalo, da opazovalci iz Sv. Planine sploh niso mogli opaanti csovraž-r>ih» letal, kor je bila Sv. Planina zavtta v gosto mog-lo. Okrog pod 4. ure ae je ko_ manda dravske div. obkasti teiefotniično informirala, da_H so letala že dospela nad TTbovlje in ko jih tudi do 4. ure ni bilo, je postalo vsakomur jasno, da je f

ex (nljosce); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: čae. obvc stila; 13.15: Plesni orkester! z veege sve ta! i plošče); 14.00; Vreme, boraa; 18.00: Pomen ročnega deda za pos^oneznika ln za skupnost va pustolovščina l«tke—Storžka, »večna slika (člani radijske dramake družine). 18.40: Fran Milčinaki in mladinsko skrbstvo (Jagodic Vojko); 19.00: Caa. vrem< Poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac I ura; 20.00: Prenos iz ljubrj. opure. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prtiožiu znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. STAnOVATlJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Na novo prenovljeno STANOVANJE za dve ali tri osebe se odda v sredini mesta, Stritarjeva 4, trgovina LE X AS I & GERK-MAN. RAzno KAVARNA STRITAR vsak eečer koncert salonski orkester ojevačice 7d'L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijaj-oi trgovini K L O O I r S V K K. Ljubljana. Marijin tr« *tev z, Rjei vam jih tudi stroKovnja ^ko izvrši. 267L HUBERTUS nepremočTjiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, trenčkot impregniran samo 4°.0 Din. pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ju, Sv. Petra c št. 14 74 MALI OGLASI »SLOV NARODU IMA30 SIGUBEN USPEHI SLOVENSKI NAROD JI axttasa 9 al ca. (kolesarja) za raznašanje Itsta za STOZtCE in JEZICO sprejme takoj uprava JSloven* skega Naroda" V poštev pridejo le oni, ki stanujejo v Stožicah ali na Jezici. Makulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda44, Liubliana. Knaffieva ulica *tev. c Zima, dež, mraz . . . Obleke* pla*če A. & E. Skaberne Ljubljana Dregelvjeva komedija „Frak" Zabavna satirična veseloigra stare iole, a aktualne udarnosti Ljubljana. 22. oktobra fce ^četrto komedijo nam je pripravilo dramako gledališče. Kazkol v naziranju mladih m star h na življenska. posebej se vzgojna vprašanja, pa 6atiro na politične in 90-i*i m In*- i> oblem*3 smo gledali v napi: no-vretnos-ri na našem odru. Zdaj so nam za-iuraii za nameček še znano Dre^elvjevo poli 'ično karijersko komedijo o fraku. l>a obleka dela Človeka, je že stara trditev, a da daje f-ak tudi poslanske in vobče družabne sposobnosti, je izkusal na čimbolj hudi imišen. komičen, nikakor ne resnobno literaren, neeo predvsem teatensko efekten in vseskozi prijetno zabaven način prikazali prvič G. D>regely. Nič novega. «e ne videnja i«n ne slišanega ne gledamo v tej satir, na r-a stih le pno*: t in stromuštvo ljudi. k= hočejo po sili. makar s tatvino frakov in tujih idej. igrati v družbi vplivno vloeo. Kako 5p kvroja5kemu pomočniku Melzerju po-sreč* da doseže poslanski mandat in kar h tro relo ministrski stolček, ie pokazal Pre-RelJ rusnično tako. da si ob gledanju tp tec-s»» (i p u-i lahko prav dobrp volje. Verjetno^.!' sevedn ne zahtevamo, saj si lahko mislimo, ia ie dandanes že vse m-^eoče. M-dzer. krotki pomrcnik, ie nesrečen v ©vojem poklicu sp brali s slucro v kavalir-»kpm klubu in n^djlvo ktb'CJna pri kvarta-niu visok h gospodov Tako se nauci igranja, a tudi vedp>nia Melzer. bister mož. zna na panipf. Potem p~oda;a v nj-» nabrana na^-la !fvo;a iti končno »zdn čludijo relo v tisku p^d svojun imenom. Tako nosilne m ukradeno senzaoiionamo delo član oka-dpmrip ! Melrer pa ukrade Uro 7aslugo J&elezin Ški ravnatelj G«~hl ie v svoi cilinder ujel kamen, ki je bil vržen v ministrovo glavo \f^17p'-nalaže minstra. da cra :e on re*di atpntata in v ukredenem Oahiovem fraku pridobi ministra z dir S*vt» r>ber«jf> v i m i ideia-nrv no-«*ane poi^lanpo Melzer ra :p ukradel Sonn-bergu razen -nkop:sa mlado ženo. No. ta žena \p> !e kroiaška hči. zatn io spet prp-pusti Sonrt**erpu. <=am pa s«-, oženi z milijo-pa-ifvo hrV»~kn 7.a odškodnino [vsMnf ^-nrobers dvorni (svetnik v Melzer je vem m -Ti:>t-s.kem kabinetu. Za to n uVo''n;no umolkne Sonnberg. saj o Melzerju. ko je mogočen minister, nihče več noče verjet., da je bil krojač, tat in slepar. Vsi. ki bi ga lahko razkrinkali, so podkupljeni z mandatom, državno subvencijo ali s čimer koli: sa; minister Melzer ".ahko deli protekcije .milost in dobrote na vse strani ! Zakaj, pred vplivom se k lani a vse ,ako to douaša koristi in Časti. Svetu je ljubiš vpliven in usluzben lopov, kakor poštenjak brez moči in brez vpliva. Ta komedija v »tirih dejanjih se po zaslugi režiserja prof. O. Šesta in dobro igrane^ osobja predstavlja gtedko in prijetno, tudi z zadovoljivo eleganco brez pretimanja in v grotpsjdnosri vzdržno .okusno. Gredakn se živo zabava y> in neprestano hvaležno suip'pjo Mnoge, prav aktualne mi kar so-dobnp izreke spre jem« io z razumljiv.m zadovoljstvom. Saj poruno ie dovolj. ViSek de-ianja pa ip v naibnlišem pri'zoru. ko hvte. vsi oni. ki so pravkar se divjali pnoti sleparju, hlapčpvs.ko "Alužno n-rižiga.tii cigareto novemu gosnodu ministru. Glavno vlogo Antona Melzerja. bivšega ki"oiača. zd-aj plemp-nitasa in ministra, živi g Danp^ S «nb:m svojim humorjem, nepre-t i rano natetiko elecrantrv-« r>rožno-»tV) zgovornostjo in toploto. <= katero orikrna wojo nn«nniin>cskorojeviča< parvenija nI. Reinerja sia g. Cesar in v iz-wsrtni maski in toaleti ga. Nablorka. Gosp« Sever iera da jp moderno, elegantno Emo, Mp1z.ptjeva bogata ne\"psta ga. Gabrijelfife-va vsiljiv1« profpsorjevo ženo. ga. V. Juva-nova iskreno ljubp>čp T>ili. a ga. Mira Danilova Sonnbergovo ženo Ireno: v«»e ^kozi prav posrprenp kreacije. V dobrih ep;zodnih vlo-gmh naslona jo gg. Bratina. Vertin. Pia-necki in Raztresen. Pr. G. Tako umirajo junaki življenja in smrti Zdravnik mora vedno in v vsakem primera gledati smrti v obraz Iz IVirizn joročajo. dba so prepeLjali nedavno na cJ^živue s»lroiake v sanatorij slavnega radiol^a Vaiiianla put&m, ko so mu amputirali s< aadnje ostanke obeh rok. CV aio mu je še neki.:j dni življenj« n sam je postavil diagnoz^ «?voji- smrti. (''-esito se debatira o tem, ali naj zdravniku vedno povedo svojim panjentom resnico, tudi tedaj, če ni več reAihe, če se mora človek pripraviti na snvt. Odobrava se iluz ja, dokler ne nastopijo posebne okolnosti- Trnira joči m puste celo zadnjo iskro upanja, češ. da |im bo kmalu odleglo. Samo en Človpk na svetu nima te iluzije, nam-neč zdravnik siim. On podrobno proučuje raka na sebi in dobro ve, kdaj bodo ledvice nehale delovati, zdravnik lahko točno izračuna, kdaj bo tuberkulozu pobrala tudi njega. Vedno in \ vsakem primeru mora z odprt ;ni <-, ki gaje med operacijo napadla težka srčna bolezen. Ned-vomao bfl bil reštil svoje življenje, če bi bil operacijo ta-koj prekinil. Toda mož je napel vse sile in najprej je končni operacijo, da je režij otroku življenje, čez deset minut je pa ttn>rl. Znanost Še vedno zabteva svoje žrtve. Is Toulousa prihaja vest o smrti prof. Jeaoa Martina, ku sd je med operacijo zastrupil kri. Dobro je vedel, da je malo izglede, na reštfev. Tudi on je ostal ne svojem mestu in umrl je v pravem pomenu besede vzravnan. Xihče ni slišal iz njegovih ust tarnanja. Smehljal se je, ko so govoril: z njim o možnostih rešitve. — Delajte kar hočete, je dejal — jaz sem ertrokovnjak ne tem polju in dobro vem, da sem izgubljen. Če pa že hočete Jcoga tolažiti, pustite moji ženi iluzijo, da bi utegnil okrevati. Letos 19. aprila so ga pokopali. Kmalu potem so položili k veouemu počitku enega najboljših zapadnoevropskih klirurgov Jeana Bernardbeiga. Tudi on si je bil zastrupil kri. Dobro so mu bali znani znaki zastrupi jenja. Zdravniki so poskusili vse, da bi mu rešili žvljenje. pomagati so mu hoteli s transfuzijo krvi, z injekcijami in dragimi eredstvi. Bernardbeig je bil pa točno izračunal dam, kdaj bo umrL In tudi diagnozo si je sam postavil. Redkokatera diagnoza je bila tako točna kakor ta. — Čez dve uri se pridne smrtni boj, je dejal svo- Liod Feuchtivanger: 61 Zid Suss Roman kem telesu spojita dve ali pa celo več Rabhi Gabriel je pa čitnl v spisu mojstra Izaka Lurie Aškina-^i. slavnega kabalista: >Lahko se zgodi, da v t nem dus k skupnemu potovanju. Namen človeškem telesu ne živi novo posvetno take spojitve je medsebojno podpiranje v pokori za storjene grehe, zaradi katerih so bile že obsojene na novo potovanjem Sedel je, si podpiral glavo z roko in razmišljal: Soba okrog njega se je za* vila v meglo, knjigo tudi, ko se je tako poglobil v obraz, ko je na njem proučeval potezo za potezo. Videl ie izbuljene ooi. drobn". bujne ustnice, bogate kostanjeve la.se. Našel je samo kožo, meso lase, nie drugega Tedaj je skomignil z ram°ni. sedel je izčrpan in utrujen, globoko in hro-peče je dihal, kakor preohtezena žival, ki ne more v hrib 5. V Heilbronu med krasrniroi vinogradi je stal grad Stettenfels. Tam je živel grof Johann Albrecht Fugger, vzgojen pri jezuitih, vnet katoličan, prijatelj wiirzbur§kega knezoekofa. Že pod Eberhartom Ludvikom je ta podjetni mož opetovano zaprosil za dovoljenje, da bi smel opravljati zasebno katoliško službo božjo. Zdaj pod katoliškim vojvodo je vzel tebi nič meni nič v grad kapucina ter začel graditi na svojem hribu velik samostan in cerkev. Groba kršdtev zakona, vihar v parlamentu, grozeči poziv na kabinet, da bi zatrl to drzno početje. Vojvoda je bil ogorčen, toda imel je vezane roke. Po ustavi ni bilo nikjer dovoljeno graditi katoliške cerkve. Katoliška -lužba božja se je morala omejiti samo na njegovo osebno pobožnoet. Primer je bil povsem jasen. Pravnik Harpprecht je imel referat na seji kabineta, koreferent je bil Bilfinger. Oba ta poštena, odkrita moža sta bila na trihem zelo vesela, da se ta zadeva od* mika vojvodovi kompet^nci. Težkega srca sta gledala, kako dežela vedno globlje pada. kako se iz vseh uradov širi moralna propalost in pokvarjenost. Na svojih mestih sta ostala samo zato. ker nista hotela, da bi ju zasedli Stls-sovi stvori Tu se je pa slednjič ponujala prilika, ponudil =e i*» primer, v Va- jam prijateljem. In res je bilo tako. Čez dva uri in pol je bil mrtev tudi ta neustrašeni bo rec na bojišču vede. Vsi ti zdravniki so postavili svojo zadnjo diagnozo z bolestnim nasmehom. Vai so v mislih opravili še svojo kastno obdukcijo. Noben izmed njiih si niti za hip ni delal iluzije. Vsak je dobro vedel, da bo moral u mre trj prav tako. kakor so umrli tisti, katerim je skušal pomagati s starimi in novimi sredstvi. Toda radosten smehljaj te igral na obrazih onih, ki so Človeku pomagali s svojdm delom in z žrtvovanjem »vojega življenja kot junaki življenja in smrti. Dve akotaJd — ce reće skot, da je malo manjkalo, pa bi se bil oženil, ga lahko vedno vprašamo: Koliko je pa manjkalo? — će je skot potico stopi vedno pred zrcalo, da se mu vidi. da je dva kosa. Posledice brezposelnosti Brezposelni dobi po dolgem času zopet delo. Prijatelj ga vprafta, kako se počuti- — Z delom bi še Slo, toda ves dan imam pokvarjen s tem. da moram hoditi na delo. Kdo ima dobiček od vojne v Abesiniji Največ bo zaslužila Sueška družba — Ljudstvo v sueški oblasti že trpi pomanjkanje Vse vojne so drage, a vojna Italije z Abesinijo bo menda še posebno draga, kakor je pokazal že njen začetek Draga t»o zlasti zato, ker se vodi v izredno kritičnih časih, ko nobena država nima polnih blagajn in ko je zelo drag tudi kredit, če ga sploh dobiš. Drag bo pa tudi zato. ker je bilo treba globoko po?eči v žep že za priprave, ko se o vojni sploh se ni govorilo. Angleški strokovnjaki so izračunali, da je potrošila Italija za vojno z Abesinijo v našem denarju že na ima n j 10 milijard Vsak dan jo stane njena vojska v Afriki nad 50.000.000. Prevoz vojaMva je silno drag. samo prevoznina skozi Sueški prekop je veljala do 1. oktobra v našem denarju nad 150.000.000 Din. Nobena industrijska panoga, niti živilska nima od iU-lijan?ko-abesinske vojne tako mastnega dobička, kakor Sueška družba, ki se pripravlja zdaj na silno povišanje svojih dividend. Kljub temu pa vladajo v v?ej sueški oblasti vedno hujše razmere- Prebivalstvo ječi pod pritiskom bede. ki mu jo Je prinesla vojna v Abesiniji. Suez je zdaj najdražje mesto v Egiptu, tam se je že začela lakota, ljudje trpe pomanjkanje najnujnejših življenjskih potrebščin. Okrog 20 parnikov vzdržuje mesečno promet med Suezom in Massavo v italijanski Krit reji. kajti to je rdino pristanišče &a trgovino > to deželo Ljudstvo se pritožuje na visoke cene živil, obleke, obutve in drugih življenjskih potrebščin. Po pra viri se govori da je Eritreja izsesala iz Sueza zadnjo kapljo krvi. Mpso se je podražilo za 50%. Na sto in sto tovornih avtomobilov, ki so karoserije za nje izdelali v Suezu, po poslali v Massavo. Mnogo tovornih avtomobilov je prispelo tja tudi iz Kaire. Tako je nastal na tej edini cesti skozi puščavo tak promet, da je bila cesta naenkrat zatrpana in so morali promet po nji prepovedati. Rafinerija petroleja v Suezu, najbližja na Bližnjem vzhodu, je preobložena z velikimi naročili iz Eritreje, petrolej pa dobavlja samo proti gotovini. Bogate delniSke družbe služijo milijone, ljudstvo pa že strada in bo stradalo še bolj, če se bo vojna zavlekla. Največ bo seveda zaslužila Sueška dnižba, ki tako mastnega dobička Se m' spravila, odkar obstoja. Abesinke v vojni O Abesinkah poročajo, do so ustanovile poseben bataljon smrti. Med vsemi se najbolj odlikuje ženski abes*inski general Waizeru tAsegedetch, vnukinja n jedinja pokojnega rasa Tassame, ki vodi svoje vojake v Ogadenu in poveljuje samo »noskim. ki sicer ne nosijo uniform, so pa oboroženi z naolerr.imi puškami .n strojnicami bolje od večrine neregularnih abesciskih čet Njen oče jc rudi gene.el abesir.*>ke vojske in se imenuje Dedjazmatch Hipte-mikael. Tudi on vodi večji oddelek «ni ti. Boril se je v zmagoviti abes nski vo|n: pri Adui in zato ni čuda. da piJSi'.ga s svojim oddelkom tako junaško tudi v sedanjo vojfio. .Nekoliko drugače se nam pokaže primer cesarrice Mcnen. Čim je izbruhnila vojna je vstopila 6 svojo 14 letno hčerko princeso Tsahai in 11 letnim princem Makoncn v poseben Wak in se odpeljala proti francoski Somadiji. V Addis Abebi je znano o nji samo to, da se je odpeljala nekam na varno v danakilsko puščavo. Vprašanje je pa veda. aii si jc izbrala varen kraj. čeprav jc danakilska oblast težko dostopna k» malo znana. Abesinske plcm kravje v Arkfis Abebi vodijo večinoma delo v Rdečem križ«, zdaj so pa jele zbirata hrano aa vojake. To precej spominja na razmere v brv* 'Av»tro-Ogr&ki, samo s to mzKko. da imajo abe-sinoki vojaki v svojih porcijah tnda po tri četrtme litra zmletega domaČega popra. Kdaj se rode največji otroci Na univera v New Toricu je dr. Harrv B—fclP »d deset let proučeval različne vpflve na otrokovo rast lin prišel je do apoasnamja, da je vettkost otroka odvisna od meseca, v katerem je bfel rojen. Naj-vefijjU mo otroci, rojeni v maju, juniju in jnUju, sedenje poetatve so v avgustu, aeg>. beratoru, oktobru in novembru rojeni otro, €±t najmanjši pa v februarju, marcu in aprflu. Seveda se Je ameriški učenjak smotfl v toliko, da ne drži v vseh primerih. FVrrf. BawkJn trdn. da so se druge okoi-noeti, ki vfriftvajo na otrokovo velikost. Najvažnejši je baje socijakri položaj star. šev Statistično je dokazano, da so otroci, rojeni v n«wyorški bolnici Bellevue, ki so večinoma is siromašnih rodbin, manjši od novorojenčkov iz bolnice na 5. avearui. ka_ mor pošiljajo porodnice bogati ljudje. V tej boimci rojeni otroci so še čez, leto dra večji in bolj razviti od otrok ^ rojemh v drugih bolnicah. Mesec rojstva po mnenju dr. Balkana najbolj vpliva na velikost otroka. Najdražja znamka sveta V sredo 30. t. m. se bo v Londonu prodajal košček tiskanega papir ja v velikosti kvadratnega palca za 10.000 funtov šteriin-gov. kar je ogromno premoženje. Tako risoko se ceni znamka za en cent iz angleške Guvane iz leta 1856, ki jo prodaja vdova znanega filatelista M. Hmda. Ta znanka ima zanimivo zgodovino. V mali časo- pisni tiska-mi v Georgetounu so |o natiska H nekoč z navadnim tiskarskim strojem kot pcmožno zn mko, ker niso imeli v za logi dovolj znamk, prihodnji parnik ki b: znamke pripeljal, jc bd pa napo vedar. &e-le čez več mesecev. Leta l.S*>o ie našel neki šolar to znamko v svežnju s'arih pisem na podstrešju svojega dom^ in priložil io je zbrki ker mu je ugajala njena barva Pozneje jo je prodal nekemu filatelistu za še^t šln-fjov. To visoka, ceno je pa doseg** samo zato, ker je hotel kupec napraviti dečku veselje. Novi kotnik /n *nke ie pn>d i' Tez neka i let vso zbirko za 123 fantov Thomasn Ridpathu v Liverpoo'u. S tem r-e ie začel1 karijera znimke \7 Givane Grof Filip Sferrari jo je kupil od RidvutKi za 125 funtov *terlintara 71 let Že dolign pr^d revolucijo leta 1917 je biki po polno m-i pod vplivom svojc-pa brata in vneta članica roeke komunistične vtraoke. za kar jo je carska vlada izgnalo iz Sibirije. Ko »o prišli holjševikj na krmilo, je delovala MJ prej v prosvetnem k<^mi.sari vi tu. pozne ie pa v historičnem oddelku osrednjega odbot« kornonistične straoke. Rojena ie bTla v av gust« 1864 v Nižjem Nov<*orodu. Na posestvu Gorki pn Moskvi ie umrl leta 1*>?4 tndd Lenin. Vest o smrti Leninove sestre jc globoko odjeknila po vsej Rusijri. V senci svoje-gi veHkege brata j^ uživala Ana l lianova velik ugled m vsi soviorski Hvri priobčuiein obzirne ćlanke o njenem življenju in delu Pokopana bo naibrž v Leninovem mavzole-jHi pod Kremlom. Soominlaite se CMP terega ai smel posegati niti vojvoda, niti žid. Zdaj bi lahko pokazala evan* geljskim bratom, da je dežela, kakor se zdi, na zunaj propadla, v zadevah vere in vesti trdna, poštena in neoporečna. Proti omahljivemu Sohiitzu in Schaf-ferju sta dosegla Harpprecht in Bilfinger sklep, da se pošlje v Gruppenbach h grofu priskovalna komisija, nekakšna posojilniška vizitacija. nji na čelo je bil pa postavljen Johann Jakob Moser, ki ~=e je bil z besedo. p°iesom in dejanjem že opetovano izkazal kot veren protestant. Dobil je obsežno polnomo* čje. Grof se je posmehoval, češ, da m*u še na misel ne pride ukloniti se. Pozdra vil je vladno komisijo samozavestno in naduto, pustil jo je stati pred gradom na vetra in dežju Ko so gospodje pokazali na novo poslopje samostana in cerkve, kjer so zidarji že zidali zvonik in ko so vprašali, kako more proti jasni prepovedi masona in ministrskem i svarilu graditi na vojvodskih ti katoliško cerkev, je gibčni, ki^č^ni moi nizke postave s strir ni in samozavest* nim pogledom premeril komisiio io odgovoril z izzivajoco malomarnostjo, da so to njegova nova gospodarska poslopja. Dostop rlo njth je pa komisiji prepovedal Pojavili so se kapucini po dva in dva. Mali grof je z istim porogljivim glasom pojasnil, da je fc> njegova nova livreja- Pripomnil je še, da Hi se ta mo = da kmalu razširila po vsej deželi. Komisija se je vrnila v Heilbronn, ne da hi bila kaj opravila Slednjič je dosegla vsaj to, da je bilo dovoljeno ogledati si novo stavbo. Potem >e pa poslala h grofu po sodnem slugi strogo pismo s kratkim naročilom, naj začne najpozneje v treh dneh podirati samostan in cerkev. Grof je vrgel slugo lastnoročno skozi vrata in naščuval nanj pse Tedaj se je pojavil Moser, postaven, r^een mož igralske zunanjosti a četo vojakov, dal je podreti samostan in cerkev in od* šel je šele, ko je od jeze zeleni grof plačal do zadnjega beliča to delo ter poravnal stroške vojaškega spremstva. Zmagoslavje v deželi in v parlamentu. V ožjem odboru se J€ širokoustil gromovnik, grobi župan Johann Fried-rich iz Brackenheima. Pa vendar še nekaj pomenimo, če hočemo, lahko vedno prisilimo te krivoverske pse. da požro svoje lastno blato Tjjndjo so kar poskakovali od vesHia. >Pn modrem kozlu< si je dal slaščičar Benz nitočiti še en polič in zarezal se je: Še so stvari, v katere se ne sme vmešavat' nobena deklina in žid. Harpprecht in Bilfinger sta kar poskakovala od vesolfa, V svetopisemskih kolegijih pietisto\ .-o peli bogu tiho, pokorno hvalo. V Hirsau ie pobožni zbor trikr.it po vrsti zapel pesem magistra Jakoba Polvkarpa Se.hobera: > Jezus najlw»ljši rutin ar.« Ln daleč za švabskimi mejami po vs* j nemški državi je vzbudila -tettenfel-k i prigoda silno razburjenje Uurzhurški škof se je pritožil prt vojvodi os« bnn potom svojih svetnikov Fichtela in Raaba. Vojvoda, ki jc menil, da so ga hoteli namenoma n »slikati njegovim sovernikom kot vsiljivega, zaničevanja vrednega vladarja, je bil silno ogorčen Navzlic temu ga pa prebrisani \viirz-bti^ki škof ni več huj-kal. Vedel je, da je Karel Aleksander močno lapooloa i dragimi stvarmi, /nto si je prihran'1 energičen nastop za poznejši ča-. Karel Alek-ander je imel res poln<> glavo drobnih in neprijetnih skrbi Siiss je zdaj čisto resno mislil na to, da bi ga morali povišati v plemiča. Njegov po ložaj je bil dokaj utrjen. Želel je, da h>i imel poleg moči tudi naslov in časti Po glavi mu je rojila misel, da bi zasedel mesto deželnega dvornega maršala Ce bi se bil dal krstiti, bi bil postal t Čez nor. Toda njegova enstihlepna želi < ie bila. da bi dosegel «o nr^to v voi-vodini pred eesarjem in državo ter ostal pri tem žid Urejuje Joertp Zupančič, — Za >Narodno tiakarnoc Fran Jezeriek. — Zft opravo m taseratnl 4el Bata Oton Chrtstof. — Vsi v LJubljani.