g 1 E V. 28. v L I U B L J A N 1. D N E 13. J U L I J A i 9 3 2 L ti '1 O 45 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. i>pisi m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Žetev Dvignite svoje oči in poglejte polja, kako so zrela in čakajo na žetev I (Jan. 4. 35.) Zunaj v vročini julijskega solnca valove zrele njive. Četudi je bila setev pred meseci težavna, je zdaj veselje tem večje. Bogata setev, bogata žetev. Utrudljiva setev, žetev z bogatim plačilom. Zdaj se odpirajo na široko zlata polja. Kakor je nekoč Kristus hodil s svojimi učenci preko siharskih polj, veselih korakov in je veselo zaklical: »Dvignite svoje oči in poglejte polja, kako so zrela iin čakajo na žetev!« tako, se v teh tednih vesele tisoči in tisoči ter s hvaležnim srcem žanjejo in spravljajo v žitirice. Cas žetve je vesel, solnčen čas. V starih časih so imeli ljudje ob žetvi vesele praznike, zahvale. Mislili so na blagoslov, ki je prišel od zgoraj, na dobroto Stvarnikov«, na dobroto njegove vsemogočnosti, ko je »odprl svojo roko Ln je vse naipoinil s svojim blagoslovom«. Četudi se človek še toliko trudi in dela v potu svojega obraza, razvoj in rast da pa le Bog, ker to ni v človekovi oblasti. To pride le iz bogatih nebeSkih zakladnic. Bogu torej hvala! Kako lepe slike se nam nudijo ob žetvi! Ves svet je takorekoč ena sama velika njiva, velika in prostrarne, kjer vse kali in brsti, cvete in raste ter prinaša bogate sadove. Tudi človeško življenje je obširno in prostrano polje. Vsak dan je treba orati m sejati in vsak dan mora že prinesti snop sadov. Če vsako jutro pričenja novo močjo ta pogu- mom, potem je tudi vsak večer leip in bogat kot praznik: nič se ni izgubilo, žetev se je že pričela. Premnogi so že sejali pred nami. Mi, sodobniki, smo stopili v njihovo delo in tudi že žanjeino sadove onega, kar so oni posejali. Kar so naši starši, učitelji, dušni pastirji sejali v nas, to je vzkalilo in počasi rastlo v moči, ki se pretaika skozi vsako življenje, četudi ne vemo, kako. Telesna in duševna rast, rast uvidevnosti, razuma, volje, božje milosti. Vsakdo izmed nas ima prostrano in rodovitno polje v svoji notranjosti in vse v nas kaže na razvoj in dozorenje. Nikomur ni treba delati dolgih potov, da pride do tega polja, do te njive. Le delati mora pridno lit vztrajno, in brez poteja,-pa bodisi v lepih solnčmih dneh ali v nevihti in viharju. Potem pa je tudi vse njegovo življenje praznik žetve: vedno nova setev, novo delo, nov trud in znoj, pa tudi nov sad, nova blagoslovljena žetev. Nekoč bodo vse te pridelke odpeljali v večne žitnice, ko bo na zemlji vse požeto im bodo človeške roke povezane v snope., a bodo potem angeli ponesli vse v nebeško domačijo, kjer pa bo počitek trajal večno. Vse človeško življenje je setev, večnost pa bo praznik žetve brez konca, in, če smo v solzah sejali, bomo želi v veselju. Saj smo se v vseh dobrih in slabih časih življenja naslanjali na Boga in upamo, da bojno ob veliki božji žetvi dosegli popolnost in srečo, ker tak je način božjega kmetovanja v človečkih srcih. Družinski komunizem Komunizem! Za nekatera ušesa strašna beseda. Kar je za otroke bavbav, kar je bil ob času punskih vojska za Rimljane klic: »Hani-bal je pred mestom!« to je za mnoge komuni-I.e počakajte, bodo komunisti prišli, potem boste že videli, kaj bo!« Neštetokrat lah-fo'jete to grožnjo. Drugim je komunizem dežela, v kateri so c«di med in mleko. S solzami v očeh gledajo v Rusijo in ni jiim prav, ko pridejo v svet žalostna-poročila o bedi, pomanjkanju, o trplje-j nju in stradežu tam, odkoder je zbegani svet [ Pričakoval raja na zemlji. Pa eni ln drugi komaj vedo, kaj pomeni i beseda komunizem in kar je z njo v sorodu, ta beseda pomeni javno skupno gospodarstvo cele družbe. Družba je gospodar in lastnik, ljudje so zraven ničle. Ljudje naj delajo, pa ne zase; družba bo pobrala trud dela, pridelke, in jih bo potem delila. Ko bi bili ljudje angeli, potem bi čl0"^k še imel malo vere v komunizem. Ali ljudje vsi niti ljudje niso; mnogo je med njiini takih, ki so slabši kot živina. Težko mi je šla ta beseda izpod peresa. Ali ker je tako, zato je pravično in pravilno gospodarstvo v javnosti toliko kaikor nemogoče. Dobro pove to naš narod s pregovorom: V španaviji še pes pogine. V vojnih letih smo tudi v Avstriji imeli del komunizma. Rekvlzicije, krušne karte, sladkorne karte, tobačne karte in še cela vrsta drugih kart nas še spominja na tiste dobrote. In pa še eno dejstvo nas spominja na to: Velik ded prebivalstva bi bdi moral tiste dni od lakoto pomreti, ko bi kmet ne bil rešil teh siromakov s svojimi pridelki, ki jih je pa- metno prikril io pametno z njima gospodaril, česar gospodje, ki so vpeljali karte, niso vedeli. Kogar zanima življenja tastih dni, naj kupa Beraikovp »Zgodovino fare Domžale« in naj pazljivo prebere strani 319—332. Samo pair besedi, če hočete: »Imenitni gospodje, doktorji, profesorji in podobne visoke glave so dan za dnem prihajali iz Ljubljane v Domžale to naprej — z »rukzakomc na hrbtu. Od mlina do mlina so hodili, da bi kupili vsaj merico moke, ali po okolici, da bi kupili kaj živil! Karkoli, vse bi bilo prav prišlo. Samo da bi ne bilo treba prazen iti nazaj k svoji družini.« S komunizmom v javnosti je torej zguba. • Pač pa bi ne bilo napačno po nekaterih hišah mak» več družinskega komunizma. Marsikje je gospodaratea-iako, da mora «očetov zaslužek služiti za gospodarstvo ozir. za gospodindjstvo v hiši. Otroci, ki tudi služijo, naj imajo pa svoj zaslužek zato, da bodo »imeli denar«. In ta denar jim služi v veliki večini za zapravljanje. Ne rečem: povsod, ampak marsikje. In ne redko pri družinah, kjer je družinsko blagostanje daleč pod ničlo. Oče naj torej gara in preživlja družino, plačuje dolgove in obresti, otroci naj pa imajo denar za razsipanje. Družinska skupnost pa pri tem trpi, mnogo trpi. Vsaj s polovico svojega zaslužka bi morali otroci prispevati k skupnemu hišnemu gospodarstvu. To bi zelo podrlo kraljestvo alkohola, hiše bi pa :e!o podprlo. Drugo polovico zaslužka bi prepustili otrokom samim. Seveda ne za zapravljanje, ampak pod vodstvom in nadzorstvom staršev naj bi se učili z njim prav in previdno gospodariti. Ne samo na kup grabiti, ampak porabiti ga za res potrebne potrebe. Sicer pa, saj veste, kam drži pot zapravljivcev. Fant, zapravljive« — kakšen gospodar bo? Dekle, zapravi jivka — kaikšna gospodinja bo? Kar do 20. leta znajo, tega tudi po 20. letu ne bodo opustili. Vprašanje pa je, če bo takim zapravljivim dušam moj nasvet všeč. Skoro gotovo bo ostal glas vpijočega v puščavi. Zakaj te baže ljudje so čisto podobni bolnikom, ki svoje lastne bolezni več ne čutijo. To pn veste, kaj je s takim človekom: njegova sAnrt je ì>ìizu... REVMATIKI kateri vporabljajo za pomirjenje bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg 16. Savska ban. v Pritožbarii in pritožbe V mislih imamo ««veda pritožbe v upravnih zadevah: n. pr. zoper sklep« občinskih odborov, ki dajejo občanom največkrat povod, da vlagajo utemeljene — pa tudi kaj pogosto neutemeljene pritožbe. — Na pritožbe {prizive, vzklice) v sodnih zadevah se izvajanja v pričujočem člančiču ne nanaiajo. Ne bo odveč, ako se obrnemo v prvi vrati na pritožbarje, ki vlagajo svoje pritožbe že igolj zato,- da se spiedi pritožujejo. Takih ljudi, ki se nazivljejo s tujim izrazom >kverulantic — po nàie bi se jim morda reklo »pritožbar-eki nergačif — je povsod vse polno. Sami pravijo: Vem, da bo pritožba zavrnjena, pritožim se pa le. — Prav tako kakor zagrizen prav-dar prH aodnij^ ki pravi: Ne «4ain se pa ne, čeprav zapravdam in zatožim grunt. — Ali mislite, da ni bilo takih dovolj, ne, — vse preveč, in da so še sedaj. Pritožbarjem — skoro bi dejal pritožbarjem po .pflkličii — moramo samo priporočati, da naj opuste'vsaj npo prejeli ie sledeče podrobnosti. Župnik je naznanil, da bo nauk za otroke v dveh od-delkih, laškem in slovenskem. Velika veiim otrok je bilo seveda priglašenih k slovemke-mu oddelku, kjer je učil župnik sam, 1« n(]0 pa k lahkemu, kjer je učil katehet, ki hodi u Trsta. Nato so fašisti napravili agitacijo od hiše do hiše. Vsem, ki so odvisni od želez, niče, tramvaja, občine itd., so grozili, da iz. gube takoj službo m delo, če ne pošljejo otroka k laškemu oddelku. Z grožnjo, da jih izroie lakoti in poginu, so ljudi prisilili, da so te vdali. Agitacija je bila živahna kakor ob kakšnih volitvah. Tako je le okroglo 20 otrok iz neodvisnih družin smelo obiskovati nauk pri domačem župniku in imeti obhajilno slovesnost po stari šegi. s Rasne. V Hrušici v Istri je 3. julija daroval prvo sv. mašo g. Vilibald Novak k Obrova. — Cena vina na Vipavskem je nekoliko porušila; suče se zopet blizu 2 lire za liter. — Mnogim je detela segnila v kupih, ker ni bilo soluca. — Tržaški župan je izdal ukaz, s katerim prepoveduje šoferjem «porabo trobente od polnoči do šeste zjutraj. -V Trst je prispela skupina ruskih inženjerjev, ki so si ogledali ladjedelnice v Trstu in Tržiču. Avstrija s Nad diplomate a« se spravili Zvečer 30. junija je bila v Lainzu pri Dunaju prirejena skupna večerja zastopnikom industrije, katere so se udeležili tudi inozemski diplomati in druga imenitna družba. Prisotnih je bilo kakih 80 do 90 inozemskih predstavnikov industrije, bank itd. Naenkrat je prostore Country kluba obkolilo kakih 60 do 70 narodnih socialistov v uniformah, k: »o vdrli v prostore z vzkliki; 2ivio Hitler! Dol z Židil Narodni socialistico priček goste pretepavati z bikovkami, ki so jih prinesli s seboj. Najbolj pošteno so premikastili romunskega poslanika Bradiceanua, ki so ga nato še vrgli po stopnicah, za njim pa stol in diuo, kjer je sedel, Kp je relipL. da je, Romun, so napadalci zavpiti: Mi ne rabimo Romunov I Težko je bil ranjen tudi argentinski poslanik Bordegaren in italijanski vojni ataše. Nadalje so napadli .tudi atašeja jugoslovanskega poslaništva Ba-bič-Gjalskega. Batine je dobilo tudi več avstrijskih industrijcev, torej ljudi, ki so z velikimi zneski podpirali narodtnosocialistiični po-kret. Že ponoči je deželni glavar nižjeavstrij-ski izdal naredbo, da se izvrši stroga preiskava radi tega napada, ki bo imel tudi svoje posledice v mednarodnih odnošaijih, zaradi napadov na inozemske predstavnike. Vlada je izrazila obžalovanje. Več napadalcev sedi sedaj v zaporu v preiskavi. Češkoslovaška s Proti Bogn In za Boga. V zadnjem »Slovenskem gospodarju« čitamo sledeče; V češkoslovaški se vedno jasnejše kaže oblikovanje dveh front: proti Bogu in veri na eni strani, za Bòga in vero na drugI strani. Na prvi strani stdjijo framasoni in svo-bodomraleci, ki «o organizirani ponajveč v narodnosocialistični in obeti socialnodein*' Zavod šolskih sester r Kepnjah. Nori gasilski dom Viè-Glinee. Gorenjska planarie, se s svojim konj i*em priprtij. « odhod v »tarfa« Sevsek Ignac, pewestnik na Berineku, ob«. Dole pri Litiji. (Glej dopis!) ^Hiiniin m Predsednik turäke driave Gasi Mustafa Kemal, ki je s svojo dobro politiko dosegel, da bo Turčija sprejeta 10. julija v Zvezo narodov. (J»uu»«--izuiiuiiifcuiuj*üJUJiiJ!ililllUl lliil fliiJilUiiJJlifiilJMl liHiül ILillJill fOONAl-O HERRIOT v PAPEIM Pri sklepanju louuiske pogodbe. Ona: »Podvizaj se, greva na sprehod. Komaj čakam, da se pokažem na cesti v moji novi obleki.« On: »Počakaj malo, da si obstrižem strgana kossn rokavov.« 8» kratskih strankah, češki in nemški. Na drugi strani pa stojijo obe ljudski stranki, češka namreč in slovaška, in nemška krščansko-socialna stranka, zadnji čas so se njim pridružili agrarci (kraetiška stranka), češki in nemški. Da «o agrarci stopili na stran, ki brani versko vzgojo mladine, je razlog v tem, ker eo videli slabe posledice brezverske ali v verskem ozira brezbarvne mladinske vzgoje. Začeli so se Dati za bodočnost naroda, kojcga mladina sledi moralnim načelom, ki nimajo trdne zaslombe v verskem prepričanju. Dolgo časa so gledali križem rok počenjanje svobo-domiselcev, kateri so na vladi. Poljska s Poljski Sokol je katoliški. Vsesokoiske-ga zleta v Pragi se je udeležil tudi poljski Sokol. Zanimivo je, kakšne pogoje so stavili poljski Sokoli za sodelovanje na vsesokolskcm zletu. Zahtevali so, da ne sme imeli vseso-kolski zlet nikakršne osti proti katoliški cerkvi, prav tako ne sme biti Husova proslava naperjena proti katoličanom. Vodstvo češkega Sokola je te pogoje tudi sprejelo. Poljski Sokoli — po številu 300 — so se skupno udeležili slovesne službe božje, ki jo je opravil generalni vikar Bohumil Opatrny v cerkvi sv. Vida. Češko katoliški listi ugotavljajo z zadoščenjem, da je poljski Sokol katoliški. Francija s Nova podmornica se je potopila. Oni dan so v bližini Cherburga preizkušali najnovejšo francosko podmornico z imenom aPro-mcthee«. Iz še neznanih vzrokov se je ladja potopila in z njo 63 ljudi. Francoske oblasti so poleg svofih bojnih in drugih ladij poklicale na pomoč neko nalašč za take slučaje zgrajeno italijansko ladjo, ki pa tudi ni ni-čecar opravila. V Franciji vlada radi le nesreče velika žalost, zakaj popolnoma nemogoče je, da bi v podmornici, ki leži že toliko dni na dnu 75 m globokega morja ostal še Kdo živ. Švica s Sprejem Lausannske pogodbe — črni dan za Jugoslavijo. Poročali smo že, da so se zbrali v švicarskem mestu Lausanne zastopniki velesil in malih držav, da urede vojno-odškodninske zadeve z Nemčijo. Velesile so se po dolgih pogajanjih vzlic ugovoi-u malih držav dogovorile, da se Nemčiji črta tako rekoč vsa vojna odškodnina, ki jo je še dolina in ki znaša težke milijarde. Le nekaj malega, par milijard bo Nemčija morala plačati za tako zvano gospodarsko obnovo Evrope, pa še to, kadar bo mogla, oziroma kadar bo hotela. Male države so a sprejetjem Lausannske pogodbe silno udarjene, pa kdo se bo za to zmenil, če so nas še naši prijatelji in zavezniki, za katere je Srbija tako rekoč izkrvavela, pustili v tej zadevi prijateljsko na cedilu. Zato je umevno in povsem prav, da je jugoslovanski poslanec Lausannski pogodbi odrekel podpis, zakaj Jugoslavija zgubi s sprejetjem omenjene pogodbe nič manj kot 50 milijard dinarjev, ki za naše razrahljano državno gospodarstvo gotovo niso »mačkine solze«. Sicer pa je končni uspeh »Lausannske pogodbe« še odvisen od soglasja Amerike. Ribič ne more trditi, da je zanj petek nesrečen dan. V vsakohTšo^^ KAJ JE Zopet dve zahvali P. n. uredništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Z velikim veseljem sem prejela od uprave »Domoljuba« Din 1000 -= Ml. 120) požarne podpore pri požaru moje hiše. Zelo sem vesela, da sem naročevala »Domoljuba«. Ostata hočem listu zvesta tudi še vnaprej, poleg tega pa se bom trudila, da pridobim še drugih na-ročmiko». Za takojšnje izplačilo se Vam prisrčno zahvaljujem in želim, da bi »Domoljub« našel čim več naročnikov. Selo v občini Šmarjeta v Rožu (Koroška), dne 3. julija 1932. Marija Korptf» p. d. Tonf, lastnica hiše. Podpisani Ciril Abulnar, posestnik v Mo-ravški gori št. 2, pošta Sv. Križ pri Litiji, se javno zahvaljujem »Domoljubu« za poslano podporo. 1000 Din, ker mi je dne 13, junija t. I. pogorela hiša in gospodarsko poslopje do tal. Zato obetam, da bom ostal sam vedno zvest naročnik »Domoljuba«, pa tudi druge bom zanj pridobil. Kmetje, naš list je edinole »Domoljub«! »Domoljub« mora biti v vsaki kmetski hiši! S v. K r i ž p r i L i t i j i, 5. julija 1932. Ciril Abulnar. Osebne vesti d Nj. VeL kraljica Marija je obiskala te dni zdravilišče za pljučno bolne na Golniku. Kraljici so bile vse naprave zelo všeč. d Minister ca telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič je odšel v inozemstvo. Do vrnitve bo vodil posle omenjenega ministrstva Viktor Pogačnik, minister za gozdove. d Tridesetletnico mašništva je praznoval te dni g. Anton Jesenko, župnik v Št. Janžu pri Dravogradu. Bog ga živil d Za ravnatelja na grmski šoli je imenovan g. inž. Zupančič. Odpuščen je iz bano-vinske službe g. inž. Matko Absec, ki je skozi Drobne novice Birli avstrijski kancler dr. Schqber bo zopet prevzel vodstvo dunajske policije. Noto vlado imajo na Portugalskem; je samodržka kot prejšnja. Tri milijarde irankov primanjkljaja izkazuje ameriški državni proračun. Tri miliajrde irankov primankijaja izkazuje francoski državni proračun. Svetovni evharistični kongres za ieto 1934 bo v argentinskem mestu Buenos Aires. Vlak je skočil s tira blizu turškega Eski-šira. Vseh žrtev, večinoma vojakov iz Angore, je nad 40. Za 82 milijard zlata ima ta čas Francija. Univerzitetni proiesor dr, Schneider na Dunaju je oni dan streljal na rektorja univerze Abla. Napad ae ni posrečil. Nekaj italijanskih bojnih ladij je doSlo te dm v bolgarsko Varno, kjer so jih lepo sprejeli. Carigrad se uradno nazirlje Istambul, Turek, ki bi drugače pisal, bo kaznovan, inozemska pisma pa bodo vrnjena, NOVEGA «tiri leta uspešno poučeval živinorejo in ml«, karstvo na kmetijski ioli na Grmu. d Za dekana tehnične iakaltete na uni. verzi v Ljubljani je bil izvoljen g. dr. Kralj Alojz. d Za dekana medroslovne fakultet« t Ljubljani je bil soglasno izvodjea g. dr. fan Prijatelj. d Is državne služb« sa edpnièeni. sive« Alojzij, profesor na realni gimnaziji v Kočevju, Mežan Janez, profesor na realni gimnaziji v Mariboru, Leben Marija, profesorica na irskem učiteljišču v Ljubljani. d Dr. Debevec bo v času od vštevSega 14. julija do 14. avgusta ordiniral le 2. ia 3, avgusta od 10—13. d Brez pravice do pokojnine je bil od-puščen iz državne službe g. Tule Mirko, šolski upravitelj v Smartncm ob Paki, d Razveljavljen je ukaz, s katerim je bil postavljen g. dr. Dragotin Lončar za ravnatelja ljubljanskega muzeja. d Po službeni potrebi sta prestavljena iz Ljubljane v Skoplje poštni uradnik g. Josip Stukelj, iz Ljubljane v Novi Sad pa poštni Uradnik g. Joško Campa. d Jed Vam ne prija? Nimate teka! Ure-dite želodec in čreval Fellerjeve Elsa-piltile 6 škatlic 30 Din, in Elsa švedske kapljice 2 steklenici za 50 Din, vse že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stu-bica Donja, Elzatrg 134, Savska banovina. Domače novice d Dijaki kongreganistil Ne pozabite na dano besedo, da pridete na duhovne vaje, ki bodo od 22. julija ob 7 zvečer do 26. julija zjutraj. Nato sledi program kot smo objavili v »Naši zvezdi«. Zborovanje traja od 26. julija do 28. julija opoldne. Vse v Št. Vidu nad Ljubljano. Med nas bodo prišli tudi dijaki iz Koroške in iz vse Slovenije. Pridite gotovo. Stan in hrano oskrbimo mi. — Vodstvo, d Kuhane klobase je delil brezplačno brezposelnim delavcem ono soboto trboveljski mesar g. Jože Plevšak. Cast mul Avstrijsko vlado hočejo izpopolniti z 2 zastopnikoma velenemcev. Novo mesto »Littoria« bo nastalo v močvirni, a nedavno osušeni pokrajini, 40 km južnovzhodno od italijanskega Rima. Delovanje pruskega deželnega zbora so onemogočili nemški fašisti. 1,329.693 članov ima sedaj italijanska fašistična stranka. Množe se spopadi med Indijci in Muslimani v Indiji, Zlate resnice. Nihče te ne prevari v življenju tolikokrat, kakor se ti samega sebe prevariš. — Nihče ne precenjuje sebe in svojih zmožnosti, če sebe v resnici pozna. -Nihče ne varuje svojega jedka bolje, kakor oni. ki si ga je že enkrat opekel. — Nihče s« ne vidi v zrcalu takšnega, kakor ga vidijo s(H ljudje. — Nihče se ne sramuje priznati svoje napake, če je to napako prerastel. - N"» ne ljubi svoje domovine tako, kakor oni, je tujino do globine spoznal. — Nihče ne i»* nuje s pravim imenom onih stvari, kale' se boji. «tov. 28. »domoljub«, dne 13. julija 1932. Stran ovo. d Dan katoliUdh mož in fantov bo dne 17. julija pri Treh farah v Beli krajini. d 60 letnico obstoja je praznovalo preteklo nedeljo, dne 10. julija gasilno druitvo na Viču pri Ljubljani. Ob tej priliki je bil blagoslovljen in otvorjen tudi nov gasilaki dom. Navzoči so bili zastopniki raznih gasilskih društev, občine in oblasti. Blagoslov je izvršil tamošnji župnik gosp. p. Teodor Tavčar. d Skoraj za 13 milijonov Din raznega tobaka so pokadili Mariborčani v prvi polovici letošnjega leta. d Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske rveze se je vršila dne 10. julija v dvorani ljubljanskega Mestnega doma. d »Karitas«". Preskrbite se pravočasno! Zavarujte sebe in syoje domače pri »Karitas'«, posmrtninskem oddelku največje in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Ne čakajte na starost in na bolezen. Bolnih ne sprejemamo. Zahtevajte pojasnila: Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitas*, Ljubljana, tel. št. 25.21, 25.22. » d »Franz-Josef« grenčica uravnava telesno izpraznjenje. d Skrlatinka razsaja v mariborski okolici, največ v šentlenarskem sodnem okraju. d Tele je ukradel iz hleva neznani uzmo-vič posestniku Ježku v Savljah pri Ljubljani. d 24 »jurčkov« je plačala žena nekega mariborskega trgovca, ker je hotela vtihotapiti iz Avstrije 1 kg saharina. d Okrožni koncert' Pevske zveze ljubljanskega okrožja se vrši 31. julija ob 4 popoldne pri g. Fr. Avšiču v Sneberjih. Med brati Hrvati d Dalmatinska duhovščina je zborovala te dni v navzočnosti škofa dr. Careviča v Splitu. Bog blagoslovil d Zakaj je bita ukinjen« gimnazija v Koprivnici. Kakor poročajo iz Zagreba, so nekatere občine v Podravini po popolnem uki-njenju realne gimnazije v hrvatski Koprivnici poslale brzojavno prošnjo ministru prosvete dr. Kojičn za vpostavitev koprivniške gimnazije. Na prošnjo so sprejele tale odgovor: »Gospod načelnik! V odgovor na Vaš brzojav z dne 27. junija glede ukinjenja gimnazije v Koprivnici mi je čast, sporočiti Vam, da je ministrski svet na svoji seji dne 17, junija skleni!, da sc gimnazija v Koprivnici ukine zato, ker so se na tej gimnaziji dogajale take stvari, ki se ne morejo trpeti pri državni ustanovi, najmanj pa v šoli. Gimnazija v Koprivnici je ukinjena za zgled ostalim gimnazijam ae s splošnim, ampak s posebnim odlokom. S tem se je hotel odreči, da bo v bodoče ukinjena vsaka šola, kjer bi se dogodilo kaj podobnega. Namesto gimnazije v Koprivnici je odprta polna gimnazija v Virovitici. Izvolite sprejeti itd. dr. Kojič, s. r., minister prosvete, te naše prestòlice d Deset let je minuio na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija, odkar je msgr. Hermenegild Pellegrinetti papeški nuncij v Jugoslaviji. Bog ga živi! d Ostavko na svoj mandat je sporočil g. župnik Barle predsedstvu narodne skupščine s pismom z dne 24 junija. Pismo bo prečitano n« prihodnji seji narodne skupščine. d 6000 Sokolov in naših vojakov je bilo na zadnjem sokolskem zletu v Pragi, d Pota pravoslavnega patriarha. Na Vidov dan je obiskal Kosovo polje v južni Srbiji sam poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Varnava, ki je izvršil blagoslovitev popravljene starodavne cerkve Samodreža in jo po 600 letih zopet izročil svojemu namenu. Kakor pripoveduje zgodovina, je car Lazar na čelu poveljnikov srbske armade pred usodnim bojem s Turki prejel ravno v tej cerkvi sv. obhajilo. d Pravoslavni samostani in njih posestva v Črni gori ne spadajo pod zakon o agrarni reformi, je odločilo kmetijsko linistrstvo. d Srbskim pravoslavnim bogoslovjem je prosvetni minister priznal značaj strokovnih šol s pravico javnosti in bodo odslej oni, ki bodo dovršili te šole, lahko nadaljevali učenje na vseučilišču. d Srednješolski profesorji so zborovali v Belgradu. Mnogi so ostro kritizirali delovanje odbora. Nazadnje so pa vendarle izvolili nov odbor, kakor ga je predlagal dosedanji predsednik g. Divak. Opozicija v tem pogledu sploh ni stavila nobenega predloga. d 39 milijard znaša v celoti naš državni dolg. d Razrešena sta svojih dolžnosti dr. Ivo Tartaglia, ban primorske banovine in Uroš Krulj, ban zetske (črnogorske) banovine. Za bana zetske banovine je imenovan dr. Aleksa Stanišič, senator in bivši minister iz Belgrada, za bana primorske banovine pa dr. Josif Ja-blanovič, vrhovni inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta. d Lazič in Tupanjiu prijeta. Kakor uradno poročajo, so pristojne oblasti te dni izsledile in zaprle bivša srbska zemljoradniška poslanca Vojo Laziča in dr. Miloša Tupanjina. Oba sta, kakor znano, hotela govoriti na neprijavljenih zborovanjih, radi česar je došlo do krvoprelitja. d Poročnik Dragoljab Aianackorič. Nad nedavno na smrt obsojenim poročnikom Dra-goljubom Atanackovičem, služečim v Mariboru, je bila smrtna obsodba izvršena v Belgradu dne 9. julija ob 4 zjutraj. Drugi oficirji-sokrivci pridejo v jetnišnico v Požarevac. d Naloge vsedržavne jugoslovanske stranke. Ono nedeljo sta bila v Starem trgu in Cerknici dva shoda, kjer so govorili razni poslanci. Vsi so se ostro obračali proti tistim, ki govore za samostojno slovensko republiko. Srbski narodni poslanec dr. Zivojin Lukič je med drugim povdaril, da zasleduje nova vse-državna stranka tri cilje: Prvo, da se reši gospodarska kriza, drugo, da se do kraja izvede narodno in državno združenje, a tretje, da naglasi, da je edinstvo naše države in našega naroda sveto pismo in dogma (temeljna verska resnica), v katero se ne »me posegati, o kateri ne more biti nobenih pogajanj. Mi nočemo — je povdaril g. poslanec dr. Lukič — ne federacije ta ne separatizma ampak veliko močno in združeno Jugoslavijo. Nesreče d Hude posledice usodne strele. Ono nedeljo je nad Bosansko Kostajnico in okolico divjala silna nevihta. V Strigovi pri Kostajnici je. strela udarila v hišo kmeta Bjelajca in ubila njegovo 21 letno hčerko Jelo. Jela je med nevihto sedela s svojim bratom na postelji v čumnati, za mizo sta pa sedela oče in mati. Brata je strela onesvestila, mati je popolnoma oglušila. Samo oče'u se ni ničesar zgodilo. d Ko so se igrali «a skednjem. Za skednjem posestnika Zurmana v Pesjem pri Šoštanju se je igrala gruča vaških otrok; zraven jo bil tudi šestletni posestnikov sinček Perdo. tisto in dišeče je-perilo!"-ker je vedno oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO GAZEUO pere res lepo brio ' Otroci so si med veselim živžavom domislili in začeli plezati na k steni prislonjeii zaboj za prevažanje gramoza. Naprava pa je naenkrat izgubila ravnotežje, zvrnila se je in pokopala pod seboj malega Ferda. Udarec je bil lako hud, da mu je zdrobil prsni koš. Domači so takoj poklicali zdravnika, ki pa ni mogel rešiti mladega življenja. d V Dravi pri Osjeku je utonil 19 letni Muharem Mesič, delavec iz Gradačaca v Bosni. d V Donavi pri Apatinu je utonil 16 letni čevljarski pomočnik Adam Lehman. d Dve stanovanjski hiši in troje gospodarskih poslopij je zapadlo plamenom v Cerknici. Last Frančiške Kovšca. d Avto s 30 osebami se je zvrnil v jarek v bližini Krapinskih toplic. Več hudo in mnogo lažje ranjenih. d . Vel v predoru. Višegradski vlak v Bosni je v nekem predoru naletel na vola, ki je zaradi nepazljivosti pastirja zašel v predor. Strojevodja v temi ni vedel, kaj je prav za prav in je tako hitro zavrl lokomotivo, da je skočil službeni voz s tira. Iz Sarajeva so takoj poslali pomoč in po večurnem naporu so spravili službeni voz zopet na tračnice. d Stanovanjsko in gospodarsko poslopje je igorelo kočarju Leopoldu Sobotiču v Maj-špergu pri Ptuju. d Velik požar je divjal te dni v Središču na bivšem Štajerskem. Trem posestnikom Škrgetu, Škorjancu in Marčecu so zgorele hiše in gospodarska poslopja, šestim posestnikom pa so požrli ognjeni zublji vsa gospodarska poslopja. Zgorel je 8 letni Glavnikov sin Anton. d V Bohinjskem jeieru je utonila Micika Konhajzler iz Loke pri Zidanem mostu. d V Dravi je utonil pomožni delavec Anton Per iz Podbrežja pri Mariboru. d V pretepu je bil ubit na Jezerskem 29 letni orožniški kaplar Narančič Stojan, doma iz Otočca v hrvatski Liki. d Na oster kolcc se jo nasadil. Osemletni Gojko Bijelič iz Klokočevika pri Brodu se je hotel najesti murv. Splezal je ca drevo, ki je bilo polno tega okusnega sadja. Medtem ko je sedel gori v drevesu in užival sladke murve, je pozabil na vse drugo in tudi na svojo var- «* Brezposelni r Ameriki. V Severni Ameriki, kjer živi «xiaj okrog 12 milijonov brezposelnih delavcev. jc napočil za delavce strašen čas. V Ameriki ne poznajo nobenih podpor za brezposelne in zato ei morajo brezposelni pomagati sami, kakor si vedo in znajo. Slika nam kaže brezposelne delavce. Iti so se nastanili v velikih ceveh za kanale, tako da so varni pred dežjem in da imajo ponoči vsaj skromno in trdo ležišče Kraljevska grabni«* v Linboai. Slika nam kaže družinsko grobnico portugalske kraljeve družine v cerkvi sv. Vincencija v Lizboni. V tej grobnici bodo pokopali zadnjega portugalskega kralja Emanuela II. Vabilo n* »redni občni «bor Mlekarske «»druge M Vrhniki, r. s. « o s., ki se vrši v nedeljo dne 24. julija 1932 ob 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki. Dnevni rea. 1.) Poročilo o stanju. 2.) Slučajnosti. Člani vljudno vabljeni. _ Cerke v na Oljki po poiaru. Papei Pij XI. govori po radiu. »Slovenec« je ž« poročal, da je papež Pij XI. dal na evharističnem kongresu v Dublin u zbranim vernikom svoj blagoslov p radiu. Slika kaže papeža Pija, kako govori ob tem slovesnem trenotku v mikrofon. Ribniška koča na Pohorju. roit.i uu «un Oljki. /.vomiva sia | adla na tla. K sreči «ta ostala cela. no»t. Naenkrat pa je padel z drevesa in se spodaj nasadil na oster kolec, ki mu je predrl prsa in mu raztrgal pljuča. Ker ni bilo prav nobenega upanja, da bd ostal pri življenju, so ga starši vzeli domov, kjer je v materinem naročju v strašnih mukah umrl. d Sam si je vzel življenje 65 letni Jožef Skalar v Doleh pri Litiji. d Nesreča pri žetvi. Po slučaju se je prisodila v Jablancah nevarna nesreča. Pri posestniku Grahorniku so na polju želi; med ianjicami je bila tudi posestnikova pastorka, ki je v Sali zamahnila s srpom proti Grahorniku ter ga zadela v hrbet. Ostrina pa je šla skozi obleko v živo ter presekala ranjenemu tudi želodec. Hitro je bila obveščena o nesreči mariborska reševalna postaja, ki je nevarno ranjenega Grahornika prepeljala v mariborsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. d Zavoljo dolgih jeaikoT. Iz Mitrovice poročajo: V vasi Gibaračka planina sta se pošteno skregali ženi sosedov Stjepana Zivano-viča in Franca Šmare. Ftancova žena je bila močnejša in je Stjepanovo ženo pošteno pretepla. Ko je Zivanovič to zvedel, se jc silno razjezil, pograbil sekiro ter odšel k Šmaru. Ta se je, videč sekiro, prestrašil. Z ženo sta se skrila na pod. S seboj sta vzela nabasano dvocevko. Zivanovič pa je že zagledal lestvo, po kateri sta se rešila njegova nasprotnika ii mogo-: £* kaj kupiti in ljudje gladujejo, ker je vse neznosno drago. Hleb kruha stane 10—15 rubljev, 1 1 ; mleka pride t,a 87 čer-| y°ncev, Škornji stanejo I »20 rubljev, čevlji 40 rub-; l|ev.« . Ij. navedenega je i razvidno, da mora ruski : delavec garati za hleb u"a pet dni. Da si mo- 30 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN »Res jih ne poznam,« sem z žalostjo priznal. »In vi ste prepričani, da so vsi ti protestanti, anglikanci ali celo neverniki, katerih ne smete uporabljati?« »Najbrže niso samo kopičili tvarine in brez vsakega namena pisali ogromne knjige.« " v »In kaj naj mi delamo? Če so ti predmeti važni za naše izobraženstvo, kaj jim bomo dali v roke?« Oba sva molčala. To da človeku misliti. Končno je vprašal oče Letheby: »Katere knjige pa uporabljajo na nemških oziroma angleških vseučiliščih?« »Kaj nam to pomaga! Tam imajo o vsakem predmetu dovolj knjig. Omenil sem vam tudi že, da se laški duhovniki zelo trudijo za večjo izobrazbo. In v Franciji misli skoro vsak katoliški duhovnik, da je tudi on dolžan spisati kako knjigo.« »Meni se je zdelo to, dokler nisem pričel občevati z Ormsbyjem, brez vsakega pomena. On mije šele odprl oči. Mimogrede vam moram cestitati, oče Dan, na izrednem vtisu, ki ga je napravil nanj vas nastop. Nekatere besede so nanj zelo vplivale. Zelo ga je tudi pretresla misel, da je odvisen od molitve revežev in malih otrok. Kaj pravite, meni se zdi, da bo postal katoličan.« „ , . , »Bog daj!« sem rekel in vstal. »Toda zdi se mi, da bo najin načrt padel v vodo.« . .. „ »Kateri načrt? Ali mislite zopet na knjigo/« »Da.« »Tudi jaz se bojim. Vedno in vedno moram ugotoviti, da nimam časa. V nedeljo, torek, četrtek in petek porabim zvečer dve uri, da učim v cerkvi pevce, potem pridejo razna povabila, odgovarjati moram na pisma in sam ne vem, kje bi dobil čas, da bi se lotil kakega poštenega dela. Toda sedaj, ko ste me priporočili temu uredniku, se bom vendarle potrudil in si včasi pritrgal kako urico, ki jo bom porabil za študij in pisanje.« »Malokatere neumnosti, katero sem kdaj v življenju zagrešil, se kesam, a nobene bolj kot te, da sem vaše pesmi poslal onemu uredniku mesto da bi jih vrgel v peč.« »Kaj vendar govorite, oče Dan? Ali ne veste, da celo sveti oče dela pesmi in baje zelo lepe.« »Bog mu odpusti!« sem nehote vzdihnil in se takoj kesal te neumne besede. »Kaj pa vendar piše?« »Najlepše latinske šestomere in elegije.« »Sem si mislil, da bo kaj takega,« sem se takoj navdušil. Vedel sem, da bo sveti oče pisal samo o slogu božanskega mantuanskega pesnika.* Če boste v bodoče še pesnikovali, vam bom v bodoče odpustil. Poglobite se v klasike in vse bo v redu.« Kot zadnji izmeu rodu klasično vzgojene irske duhovščine sem bil vesel, da se morem sklicevati na tako ugledno osebo, kot je Leon XIII. in jo izpraševal, kaj ji je. »Boste že sami videii prečastiti,« je rekla potrta, uboga mati in si na skrivaj utrnila solzo. »Prosim vas samo to: ne kalite ji odkrito svojega začudenja in pre-strašenosti, ker bi jo to zelo potrto.« * Vergil jc bil rojen v Mantui. niče, zato naj »e prosilci pravočasno obrnejo s prošnjo nate! 5. Prosilci naj predlagajo prošnje za sprejem v prvi vrsti potom sreskih kmetijskih referentov zato, da pridejo po možnosti prosilci iz vseh srezov, kakor tudi iz krajev, kjer ni absolventov. Sreski kmetijski referent tudi lažje predlaga pravilnejše prosilca za banovinsko podporo in podporo sreskega kmetijskega odbora. Gojenci, ki bi vstopili po dovršitvi šole v kako drugo službo, morajo tako banovini kot sreskim kmetijskim odborom povrniti prejete štipendije. 6. Lastnoročno spisano prošnjo je vložiti naravnost ali po t orr, sreskega načelstva najkasneje do konca meseca avgusta na upravo zavoda. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za banovinsko ali drugo štipendijo, pa morajo priložiti tudi ubožno spričevalo oziroma premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega sta,nja staršev in obvezo staršev, da ostane sin doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedel-ski tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. \/sa društva, zlasti učiteljstvo se naproSa, da opo-zore primerne fante na ta razpis, posebno v kraiih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. — Uprava. d Listnica uredništva. Struge: Dopis prejeli. Obvestili bomo dotiönega gospoda čim prej. — Polzela: Prepozno za to številko. Tone: »Ali veš, kako lahko postaneš star ?« Tine: »To se razume, z leti.« Tone: »Ne, poslušaj. Ce kupiš pri mesarju Fronen kilo mesa in ga daš kubati, boš preje star postal, preden bo to meso mehko.« Letošnji novomašniki v nedeljo dne 3. julija so prejeli red ma-šniškega posvečanja sledeči bogoslovci ljubljanske škofije: Iz 5. letnika bogoslovja Leopold Campa iz Velikih Poljan, Janez Kala n iz Škofje Loke, Boris Kom an iz Radovljice, Ladislav L a m p i č z Jesenic, Janez M r a m o r iz Velikih U.«, Pavel S 1 a p a r iz Tržiča, Anton S m o I č i č iz Mirne peči, Franc gtarma n iz Škofje Loke; iz 4. letnika bogoslovja: Jožef C vel bar iz SI. Jerneja, Franc Campa iz Sodražice, Franc Fortuna tz Krapi», Jožef Greftorl? iz Fare pri Ko- čevju, Janez P r e ž e 1 j iz Srednje vasi v Bo. hinjtt, Ignacij Škoda iz Čateža pri 7,aplaWi Ignacij Š t r a n c a r iz Planine pri Vipavi, Jo! že! V o v k iz Police, Ludvik Z a j e c iz št, V|. da pri Stični, h senjske Škofije : Karel g tj. m a c in Tomo T o m 1 j a n o v i č. Hedovniki: ebtereijan fr. Kolumban Oberstar; franl čiškani: Tomaž Hogge, Klemen Š m i d, Krizolog Zajec; lazaristii: Franc J e re bin Alojzij Rti p ar; salezijanei: Franc Horvat, Jožef Lepa ri k, Jožef Pat tic in Frauc S k ubai a. od leve na desno: Lampi«, Tomljanovič. Campa France, Slapar, Smolič. — Srednja irsi a od lere na desno: Strancar, Gregorič, Preželj, Cvelbur, Mramor, Koinan, Skoda, Vovk. - Spretisi od leve na desno: Zajec I.udovik, Fortuna, Campa J.eopold, spiritual dr. Potočnik, Stimar, Kulan in - SNtr man. Stopil sem v malo sobico in premišljeval, kaj bi rekel deklelu, da bi ustregel materini želji. Toda, ko sem jo zagledal, sem ves prestrašen odskoèil in se nisem mogel premagati, da ne bi na ves glas zaklical: »Dobri Bog! Kaj se ti je vendar zgodilo, ubogi otrok.« Mrak se je že vlegal po vasi, ko sem zapustil njegovo govorilnico in odšel na svoj večerni izprehod po vasi. Izven vasi je v mali kočici, katere kvadratna okna so bila vedno skrita za zelenimi spenjalkarni. stanovala Eliza Moylan, nadomestna učiteljica v naši mali župnijski šoli. Zelo rad sem jo imel. Ko je bila 8tara komaj sedem let, sem našel v njej dolgo iskani ideal. To se je zgodilo pred leti, ko še nisem za vedno odložil svojega peresa, ampak mislil, da ni večjega veselja kot vzeti v roko polo pisalnega papirja in napisati kako novo delo. V tistih letih sem hotel spisati neko delo o življenju blažene Device. Prav takrat sem izredno častil Brezmadežno kot mlado devico v templju in zaročenko v nazareški hišici, ki jo pozdravlja angel in ji sporoča božji pozdrav. Kleče in iz polnega srca sem vedno zmolil njen odgovor na Elizabetin pozdrav: »Magnificat — Moja duša poveličuje Gospoda in moje misli so se neprestano mudile pri mali prerokinji iz Nazareta in njeni začudeni teti. Že dolgo sem se trudil, da bi našel obraz, kakršnega je najbrže imela mala deklica Marija, ko je vstopila med Gospodove služabnice, gledal sem slike, opazoval obraze §vojih šolarjev, a nobena stvar me ni zadovoljila. jjCončno je prišla nekoč k meni mala Eliza in ko sem gledal v njen lepi, okrogli obraz, tihe, proseče oči, in nakodrane lase, se mi je pojavila misel: »Taka je morala biti Marija, ko se je posvetila Bogu!« Zelo sem ml vesel zaradi tega odkritja. Ko sem gledal tega ma-léga preprostega otroka, ki se ni prav nič zavedal svoje 6' lepote, ki je bila samo zunanji odraz čiste duše, je iz mojega srca prikipela pesem. In kadar sem mislil na Marijo, sem neprestano gledal pr: d seboj njen obraz. Toda dete je rastlo po telesu in zgubljalo lepoto, vsaj ono, ki izraža čisto in ponižno srce, ki se skriva za lepim obrazom. Eliza je postala vaška krasotica in ona se je tega tudi zavedala. Vsi so ji tako govorili. Njena največja občudovalka pa je bila mlada šivilja, katere preprosto življenje je bilo mešanica suhoparne revščine in visoko leteče, sanjave romantike. Navdušeno je prebirala romane in hitela zatrjevati Elizi, da »ima postavo in obraz kot kak angek, da so njene oči žametasto modre in privlačijo ljudi kot začarano jezero; da so te oči zvezde njene blesteče lepote; da ima barvo kreolke, samo bolj zdravo kot največje ple-menitašinje v Angliji in podobne stvari, ki jih dobite v romanih na kupe — sami najhujši sovražniki ponižnosti in nedolžnosti. In Eliza je postala ponosna in ošabna, in njena prevzetnost je dosegla svoj višek tisti večer, ko so priredili koncert, ko je ona prvič svoje lepe črne lase zvila v klopčič in jih naravnala v obliko, ki se ji je zdela najlepša. Sicer pa je bila dobro, pošteno dekle in pri svojem šolskem delu izredno marljiva. Sicer sem jo že ponovno pogrešil, vendar sem na to kmalu pozabil. Danes pa je prišla k meni voditeljica šole zaradi učiteljske plače in pri slovesu sem izvedel, da je Eliza že dolgo v postelji. Sklenil sem, da se naj-preje oglasim pri očetu Lethebyju in pogledam potem se k njej — nepripravljen na strašili prizor, ki se mi je nudil — eden izmed mnogih stranskih prizorov v strašni drami življenja, katere pa Bog nepričakovano postavi v ospredje. Hoče nas opomniti, naj ne pozabimo, da je ta mali svet le postajica in da so vsi ljudje, ki Dodo se živeli, gledalci teh prizorov. Gospa Moylan re kupiti 400 gramov «1«; u i a c. mora delati d/a dni a za nabavo žkormev :e poli fino delo I me« i. In kie pa sta obleka druga prehrana! Ce je vse to res. Neki časniški poročevalec « je pred kratkim vrnil i potovanja po f rancoski Guineji. ki leži na severovzhodnem obrežju jui« Amerike. Tamkaj je obiskal tudi mesto St. Laurent, kamor pošilja Francija svoje zločince- K»' kor pa ta poročevil« pripoveduje, je Ia naselbina kaznjencev bol) podobna letovišču, kakor i» kaznilnici. V svoji koloniji živijo namreč pop® noma običajno živ« prostega človeka in et» nad čemer se prilog je enoličnost, ki jo P» zroča življenje v vrfcj krajih. Dovoljuje se f® celo prirejati najnov * francoske dramatske pr> stave in večkrat imajo di koncerte ob večer ; Kaznilniško mesto |e korekoč popolnoma, upravi kaznjencev Nekateri vozijo * cestne vozičke, i',» ; ^ ceste, razkladalo « doilih Udii /td" "'J,,. vse brez kakegau»f siva. Drug. s» jope'*,. harii i,, točai: po P« nih hišah, dočim « PO DOMOVINI Smrtne kosa. (Sp. Duplje pri Tržiču.) Žaloatno so peli zvonovi dvakrat pri nas zadnja dva meseca. Prvič so spremljali na zadnji poti hier, drugič pa mater. — »Saj se ne bojim umreti,« e rekla, ko je veliko trpela v bolezni. Dobra mati e bila svojim otrokom, pa tudi za druge je skr-iela kot bi bili njeni lastni otroci. Reveži, katere je zèlo podpirala, so se je tudi spominjali. Prav mnogo ljudi se je udeležilo njenega pogreba. Saj je znana Boltarjeva hiša daleč naokoli. Za hčerko k, kmalu prišla na vrsto njena priletna mati. — Vef let priklenjena na bolniško postelj ni mogla dikainor. Hude bolečine je čutila posebno v zadnji bolezni, pa ni tožila. >Le pojdite*, je bodrila večkrat sina in hčere, ko so hodili prepevat v cerkev, i«aj jc to vse Bogu v čast, drugo delo se bo že izr vršilo.« Tako je tudi zdaj Hišarjeva mati prejela <>ot. Cim je prišel na Dole, je padel na poti ter pričel mimoidočim tožiti, da mu je slabo. Ker jc bil še pri zavesti, so ga spravili na Dole v naj-bližnji skedenj. Na pomoč poklicani vojaški zdravnik, ki se mudi v bližini pri gradnji bauovinske ceste. ugotovil zastrupljenje. Pomagale niso niti injekcije. Ob pol deveti uri je revež umrl pri polni zavesti, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pred smrtjo je še izjavil, da mu je dala žena pred odhodom v cerkev šilce žganja, ki je imelo nekako čuden okus. Ker se ga je branil, mu je dolorila še sladkorja. Pravi vzrok smrti bo pač ugoto vila natančna preiskava, ki je v teku. Požari. (Trebelno.) V kratkem Sašu smo imeli 3 manjše požare v občini. Antonu Perkotu je pogorela hiša, Si jo je pred nedavnim kupil. Šere Tereziji v Gor. Zabu-kovju je pogorela hiša. Grlici Francu v Bitnji vasi je tudi pogorela hiša. Vsi so bili več ali manj zavarovani. Vzrokov teh požarov ne poznamo. V enem slučaju, pri Antonu Perkotu se meni, da ja užgala strela. To in ono. (Sv. Trojica.) Vrbanovo mater iz Zaloga pod Sv. Trojico n« spremili k zadnjemu počitku. Zn njo žalujeta doma hčeri, sinovi pa v Ameriki. Bila je pobožna žena ter vesele narave. Zbor cerkvenih pevcev iz Doba je preteklo nedeljo napravil izlet k nam. Bila je prav pestra družba. Ogledali so si cerkev, preizkusili orgle in zapeli več lepih pesmi. So izvrstno izvežbani. Za oddih so si še ogledali lepo posavsko dolino od »Tovorovega gradu« ozir. od njega razvalin. Potem pa so se veselo pevajoči vrnili domov. Nova maša. (Zaplaz.) V nedeljo 17. t. m. bo na naši lepi dolenjski božji poti na Zaplazu lepa slovesnost, nova masa č. g. Ignacija Škoda, cerkovnikovega sina, čigar brat g. Jožef ,io je imel tudi na Zaplazu 12. maja 1. 1918. Res nenavadna slavnost v božjepotni cerkvi, ki bo privabila ta dan na naš prijazni Zaplaz gotovo tudi obilo Marijinih častilcev in romarjev. Ta dan se bo dobivala na Zaplazu tudi zanimiva knjižica, ki jo je spisal g. Ivan šašelj, župnik v p., z naslovom: »Marijina božja pot Zaplaz na Dolcnj- kateri celo uradniki. Kaz-nilniško naselbino ima v upravi guverner lioi.gt, ki se je izrazil, da e je opustila prvotna misel, namreč, da je trdo delo najboljše zdravilo za zločince. /daj je mnenja, da zločinci potrebujejo v prvi vrsti zdravnike in ne kazni. V prvi vrsti, da se mora rešiti vprašanje, zakaj ljudje zaidejo na napačna pota, in v tej smeri se jih mora nato tudi zdraviti. Izvrstno je po-: skrblieno tudi za bolnike. Postavljene so moderno opremljene bolnišnice, v katerih se daje izbrana Inaila in so vsa zdravila : na razpolago. Špinača proti izpadanju las. Vitamin G, ki ie v Posebno izdatni množini v špinači, zelju in drugi zelenjavi pa tudi v mlc-ie po nainoveiiSih do-finaniih izredno važen či-mtelj v gospodarstvu člo-I «škcfia telesa. Ce ga primanjkuje, peša rast, člo-Vek se jame nenormalno '"Wo starati. Zato ie treba vedno pravočasno po-sltibeti za nadomestek s Pravdno hrano, Pomanj-kt,"l« vitamina G in s 'tem zvezano staranje or- lianizma se pa predvsem i »pazi tudi po naglem izpadanju las. je bila dobra, poštena irska mamica, ki je že prebredla viharje in težave življenja in se brez strahu približevala meji med življenjem in smrtjo. Imela je izrazito irfk' obraz, katerega srečate pri nas povsod. Izražal je vdan&st in potrpežljivost, kateri je oporekala nagajiva mladost, in prav ti dve potezi sta si osvojili srce tako ostrega, a obenem prijaznega opazovalca, kakor je bil ravno Newman.* Njena upala lica so bila rahlo nagrbana, tudi čelo, pokrito z lepo, snažno, belo čepico, kakršno nosijo naše irske matere, ni bilo več gladko. Ko sem vstopil, je pogledala name z očmi, ki so izražale rahel očitek, vendar pa je to takej pozabila in me pozdravila s spoštovanjem in ljubeznivostjo, ki irske duhovnike tolikokrat spravita v negotovost in jim poženeta kri v obraz. Spregovorila sva nekaj običajnih besed in vprašal sem po Elizi. »Moj ubogi otrok je bil bolan, prečastiti. Zelo nas je potrlo, da niste nikdar vprašali po njej.« Povedal sem ji, da nisem vedel za njeno bolezen Ljubeznivo se mi je nasmelinila in si obrisala solze na upalih licih. Moja uboga Marija, moja mala deklica, o katere lepoti sem sanjal kot o raju, se Je popolnoma spremenila. Samo velike, svetle o« so se ostale Njena lepa lica so bila ona sama rana, bujni lasje so i izpadli; dekle, katerega obraz ni postava sta prevzeli vsakega, da se je ozrl za njo, je bila seda razpadajoča mumija, obdana s strasnim. ranami. Imel sem še toliko prisotnosti duha, da sem stisnil n«mo malo, tenko ročico, katero je hitro umaknila. Molčala je. Obraz je preveč jasno izražal njeno stasilo tiplje-nje, vse besede bi bile ouVeč. »Ubogi otrok! Ubogi otrok!« je bilo vse, kar sem mogel spregovoriti. "~~*Th7 Newman, anglikanski duhovnik ki pa je prestopil h katolicizmu in poslal voditelj angleških katoličanov. Obrnil sem se k materi. »To je strašno! Kaj se je vendar zgodilo?« »Res je hudo, prečastiti! Toda: zgodi se božja volja.« »Toda, kaj se je vendar zgodilo?« sem zopet vprašal. Pomislil sem: morda bo ubogemu dekletu lažje, če mi pove sama in rekel sem: »Morda mi boš sama povedala, Eliza. Saj mi ne boš prikrivala.« Ponižno in vdano mi je pripovedovala stvari, ki so mi silile solze v oči. Ono popoldne pred novemberskim koncertom je bila Eliza kot vsa druga dekleta zelo zaposlena s pripravami za večer. Pregledovala je: Mesečnik gospodične in podobne časopise in yes dan je premišljevala, kako si bo uredila obleko. Ko je že skoraj napravljena stala pred ogledalom, je zaslišala pri vratih tiho tipanje kot da poskuša kdo stopiti neopazen v kuhinjo. Jezna, ker jo motijo tujci pri tako važnem opravilu, je šla iz sobe in skozi ključavnico vežnih vrat opazila strašen obraz. Bila je uboga žena, katere obraz je raz-jedla strašna bolezen — rak. Nos in zgornja ustnica sta ji skoraj popolnoma izginili in oči so bile kot da žare v mrtvaški lobanji. Prosila je miloščine. Toda Eliza, katero je prevzela njena lepota, je jezna, ker jo je premotila pred zrcalom, sklenila roke in ji porogljivo zaklicala: »Res, kakšna lepotica ste vi. Tega dosedaj nisem opazila.« , , »Tako lepa ravno nisem kot ti, draga moja!« je rekla beračica. »Toda nekoč sem bila. In tudi zate bo še prišla kazen! Kdor zaničuje drugega, moia biti kaznovan!« Po teh besedah je tujka izginila «kerne, v kateri bo popisana zgodovina zaptaške I božje poti in cerkve. Imela bo tudi tri lepe slike sedanje cerkve, med zidanjem nove cerkve in sliko I nekdanjega biseromašnika in župnika v p. t g. Ignacija Kuharja, ki je čez 20 let vneto izpovedoval zaplaške romarje in bil znan po vsem Dolenjskem kot neumoren in izvrsten izpovednik. Knjižica bo stala 3 Din. Obenem se bo prodajala tudi še nova lepa razglednica zaplažke cerkve, ki bo stala 1 Din. Ves dobiček od prodanih knjižic in razglednic se bo porabil za nove zaplaške zvonove, katere ta lepa romarska cerkev tako pogreša. Dan katoliških mož in tantov. (Tri Fare v Beli Krajini.) Kot že napovedano se vrši ta dan dne 17. julija pri Treh Farah, kjer se bo ta dan zbrala velika množica mož in fantov od blizu In od daleč. Vedno so taki shodi imeli velik pomen za poživljanje in poglabljanje verske zavesti in prav današnji čas na vso moč kliče po verski obnovi, zakaj le vera, globoka in živa, je bila v vseh časih trpljenja in bede največja opora, tolažba in pomoč omahujočim in prav to more dati narodu tudi v sedanjem času pomanjkanja stiske. Govorili bodo na tem shodu priznani govorniki iz Ljubljane, zato pridite v čim največjem Številu. Prilika je lepa, da kaj dobrega čujete, nihče naj je ne zamudi, da mu ne bo pozneje žal. Zato le pohitite na božjo pol k Trem Fa-ram. Oddaljeni lahko pridejo z opoldanskim vlakom in odidejo z vlakom ob štirih popoldne. Naznanila n V dekliškem lavodu »Mladika« v Ptuju pod vodstvom šolskih sester se prične s prvim septembrom štirimesečni jesenski gospodinjski tečaj, ki bo trajal od 1. septembra do 31. decembra t. 1. n Tri modrosti starega Wanga. Kitajska igra v jlikah. Izdala in založila misijonska tiskarna Dom-žale-Groblje. Cena 8 Din. Priporočamol Proslava 50 letnice gasilnega društva v Begunjah pri Lescah. Dve lepi slovesnosti. (Konjice.) Dvoje izrednih slovesnosti 3mo doživeli pretekli teden, mimo katerih tudi v »Domoljubu«- ne smemo. Prva je bila na praznik sv. Petra in Pavla na Brinjevi gori, ob priliki blagoslovitve nove cerkvene hiše, ki bo služila za vse vrste tečajev in drugih prireditev. To bo naš štajerski 3V. Jošt. Da naše ljudstvo zna ceniti te vrste naprave, obenem pa pokaže hvaležnost in udanost svojim dušnim pastirjem, ki se ne ustrašijo nobenega napora v dobrobit svojih ovčic, je z navdušenjem od vseh strani prihitelo k Materi na Brinjevo goro v tako ogromnem številu, da kaj tacega ni videla še nikdar ta priljubljena božja pot. _ Druga svečanost še lepša od prve, sv. birmo, smo pa praznovali doma in sicer v nedeljo, 3. julija. Nadvse prisrčen in slovesen je bil že sam sprejem prevzv. knezoškofa Karlina v soboto popoldne. Vse, kar se šteje zn zveste sinove in hčere sv. Cerkve je bilo zbrano, da pozdravi in vidi svojega nadpa-stirja. Pokanje topičev, godba Kat. izobr. društva, vse to je še bolj užgalo v vseh prisotnih praznično razpoloženje in navdušenje. — Novega g. kaplana smo dobili s 1. julijem v osebi č, g. Jakoba Vra-berja. Njegovo prizadevanje za čast božjo naj Gospod obilo blagoslavlja! Sora maša. (Veržej pri Ljutomeru.) Dolgo smo pričakovali, da ljubi Bog podeli tudi naši drugi župniji novomašnika. Letos nas je uslišal. V nedeljo 17. julija bo daroval svojo prvo daritev v tukajšnji župni cerkvi rojak starodavnega Veržejskega trga, čast. gospod Anton Hanielič iz Družbe Salezijancev. Veliko je zanimanje med ljudstvom za to slovesnost, ker je to prva nova maša v Veržeju. Novomašni govor bo imel v nedeljo ob pol tO preč. gosp. ravnatelj Marijanišča. Francoska podmornica »Promethée, hladni grob 61 Francozov. Radio Program Radio Ljubljane od 14. do 21. julija. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, poročila, plošče — 18.00 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila. — Četrtek, 14. ju!.: 19.00 Slike iz narave — 19.30 Nasveti za potovanja — 20.00 Pod Tatrami — 20.30 Proslava frane, praznika (iz Belgrada) — 21.90 Prenos plesne glasbe 7. Bleda. — Petek, 15. jul.: 19.00 Postanek in razvoj kinematografa — 19.30 Gospodinj-sk aura — 20.00 Od Bratislave do Belgrada — 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 16. jul.: 19.00 Gim-nastične vaje — 19.30 Nekaj za starše — 20.00 Samospevi g. Antona Derniote — 20.30 Samospevi gdč. Jelke Igličeve — 21.00 Salonski kvintet — Nedelja, 17. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.30 Zabavni kotiček 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Cas, poročila, plošče 15.00 »Nebesa na žemljic — igra. — 16.30 Plošče 17.00 Salonski kvintet — 20.00 Operetna ura: gdč. Majdič, g. Banovec — 21.15 Prenos plesne glasb« 7. Bleda — 22.15 Cas, poročila, plošče. — Ponedeljek, 18. jul.: 19.00 Vladimir Iljič Lenin - 19.30 Pola železnih rud — 20.00 Klavir in harmonij -20.45 Slovenski vokalni kvintet _ 21.30 Salonski kvintet. — Torek, 19. jul.: 18.00 Otroška ura -18.30 Salonski kvintet — 19.80 Umljivi dokazi m evangeljsko istinilost Boga — 20.00 Esperanlski ura — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 20. jul: Nasveti za domači vrt — 19.30 Literarna ura -20.00 Samospevi g. Mirka Puglje — 20.45 Salonski kvintet. Kuke^ je bil vedno navihan. Nekoč je prišel v mestu v gostilno ter vprašal natakarja, če tu lahko za svoj denar večerja. »Kolikor hočete,< mu je odvrnil natakar. Kucel si je naročil pečenko s salato in pol litra vina, tako da je račun znašal 18 dinarjev. Pomolil pa je natakarju samo dva dinarja. »Kaj hočete s tem, račun znese 18 dinar-jev.c »Kaj, mar mi niste rekli, da za svoj denar lahko jem 'tolikor hočem, no, in jaz imam svojega denarja samo dva dinarja.»-8» »Smešno, da se zaradi te peščice prtljage tako potiš. S»i mi jemlješ vse veselje za potovanje.« Prvi; »Sto načinov je, s katerimi se da za* žiti denar; vendar je samo en način, ki je post«1 Drugi: »In kakšen je ta?c prvi: »Saj sem ved-el, da »a ne poznaš l< Lea Fatur: Ko je praznila kusa hiše Črna in strafcna je hodila i. 1835. kuga po »Irièki Kairi. Zdrav ee je ločil zvečer prijatelj od prijatelja, zjutraj so ga našli črnega in mrt-¥ega. Izrael, angel smrti, je klical kar cele jx)dl>ine. Vsaikdo v mestu je čakal, kdaj pride vrsta nanj. Bogati trgovec Hanaf se je izogibal okuženih ulic in hiš in upal, da pojde kuga mimo njegove hiše. Hanaf je sanjal, da so nesli iz njegove hiše enajst mrtvih. Spoznal je po teh sanjah, da bo umrl on in z njim cela rodbina. Takoj ko vstane, pokliče Hanaf svoje sorodnike in prijatelje, jim razloži svoje nanje in vpraša za svet. Prijatelji mu rečejo: >Kaj hočeš?« Hvali Boga, ki ti je poslal opomin in pripravi se na smrt!« Kes oboli še isti dam Hanafova najmlajša hčenka in unnrje. Potem so šli po vrsti vsi otroci, za njimi žena. Ostal je še enajsti, sam Banal Žalosten pokliče svoje sosede in jim naroči: Ce ne vidite sjufcraj pri meni odprtih vrat, vlomite v hišo. V skrinji za vratmi je mrtvaška rjuha. Preoblecite in umijte me, da stopim spodobno pred sodbo. Bog vam povrne.« Sosedje obljubijo, da bodo vse naredili po starih navadah in predpisih. Hanaf se poslovi od njih, zapre po solmčnem zahodu hišo, se vleže, čaka smrti in premišljuje, kako se bo opravičeval pred večnim sodnikom. - Strašne so bile ure čakanja. Vsi grehi, ki jih je storil v svojem življenju, so mu stopili živo pred oči... NaposJed se zagiblje nekaj pred sipalnico, pride skozi vrata in gre proti postelji... Hanaf se v strahu dvigne: »Kdo ni?« — »Molči,'< ga pokara slovesen glas, > Izrael sem, angel smrti.« Kakor glas sodnika gre Hamafu do kosti. Skrije se pod odejo, se trese in čaka, kdaj ga prime mrzla roka in odvede. A zdelo se je, da se angelu nič ne mudi. Šaril je nekaj po spalnici in odšel iz spalnice, najbrž še po kakega siispda. _ Hanaf se trese in čaka, čaka in se trese. Ne ve, koliko časa, — ko ga vzdrami iz strahu glas sosedov, ki ga objokujejo in priporočajo njegovo dušo Bogu. Hanaf vrže odejo raz sebe in vpraša: »Kam je šel angel smrti? Zakaj me ne vzame ?< >živ je, živ!« se čudijo sosedje, poslušajo njegovo pripovedovanje in vprašujejo: »Pa zakaj nisi zaklenil vrat? Kdo je mrlič, ki leži v hiši?« »Mrlič v hiši?« Hanaf, pomisli, poskoči: J Enajsti, ki ga ponesejo iz hiše! Živel bom — angel smrti je odvedel drugega.« Izkazalo se je, da je vlomil tat v hišo, si nabral blaga in hotel oditi, pa ga je dohitela pri vratih kuga. Biser Živel je nekoč bogat trgovec, ki je prinesel s seboj z nekega potovanja tako velik bi er, (|a še noben človek tako veiikega ni videl. Komaj ga je bilo mogoče objeti z eno roko in : 'epši je bil kakor mehurčki iz mila, ki jih napihujejo mali otroci. Vsakdo je hotel videti to redkost, ki jo je bil trgovec shranil v stekleno omarico, da je bil ta biser videti na rdeče- barellasti podlagi kakor zvezda, ki je padla z neba. Zdaj je moral pa trgovec nekega dne spet odpotovati v tujino in hudo mu je bilo, pustiti biser doma. Vedel je namreč, da so mu mogoč-ijaki t deželi nevoščljivi tega bisera, in zgo- diti bi se znalo, da bi se ga kdo s silo polastil med tem, ko bo on z doma. Izročil je torej biser svojemu najboljšemu prijatelju in ga prosil, naj pazi nanj kakor na najdragocenejše blago. Prijatelj ga je pomiril: »Idi brez skrbi svojim potem, jaz bom pazil na biser kakor na punčico v svojem očesu.« In je šel prijatelj ter zakopal biser v kotu svojega vrta. Zvedel je pa kralj tiste dežele od nekega nezvestega služabnika tega prijatelja, da zdaj ta hrani tisti biser trgovčev. Poklical je kralj moža k sebi in mu rekel: /Jaz vem, da imaš ti zdaj trgovčev biser, ki je meni noč in dan na misli, odkar sem ga videl. Daj mi biser, jaz te bogato poplačam. Prijatelju boš pa rekel, da ti je biser ponoči ukradel tat.« Prijatelj je odgovoril: »Predragocen mi je biser. Pusti mi ga, o kralj, le še osem dni in jaz ti bom dal za to polovico svojega premoženja.« Kralj je bil zadovoljen in prijatelj mu je poslal na belem konju vrečo cekinov. Cez teden dni ga je kralj spet poklical. 2Izgovorjeni rok je minil. Daj mi biser ali pa si ga s silo vzamem!« Prijatelj je odgovoril: »Le še osem dni mi pusti biser, o kralj. In jaz ti dam za to drugo polovico svoje lastnine.« Kralj je bil zadovoljen in prijatelj je prodal vse svoje posestvo tei- poslal denar kralju v grad. Tako je obubožal, da je bil kakor berač na cesti. In čez osem dni je bil spet poklican pred kralja. »Kje imaš bisere?« gaje vprašal kralj. »Ne bom več dalje čakal!« — »O, kralj, hčer imam doma, lepšo kakor vse princezinje naše dežele. To ti dam, ako mi pustiš biser še en teden.« Kralj si je vzel ljubko deklico v poroštvo in je videl, da je res najlepša v njegovem kraljestvu. Zaprl jo j« v grajski stolp in čakal daljnih osem dni na biser. Ko je spet minilo osem dni, se je oglasi) prijatelj pri kralju in rekel: »Biser mi je dražji ko moje življenje. Pusti mi ga še osem dni in potem stori z mano, kar hočeš.« — Mas 11 oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje proster velja za -enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Kravo s teletom, lepo, težko in mlado proda Jenko, Medvode. j. „„ po nizki ceni Froda SB Sobro ohranjen bencin motor s 6 K. S. ter velika žitna mlatilnica z dvojnim čiščenjem. — Cena po dogovoru. Poizve se pri Kmetijskem društvu v Trbojah, p. Smlednik. Posojila daje brezobrestno daol°gaVUin nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Iščemo poverjenike. poätavite si lasten uom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 d. v stroj vse vrste na podplate, notranjke, črno in ruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. sprejema J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. naročite čevlje od Jerneja Jeraj, Zapoge pošta Smlednik ali pa pridite osebno ponje. Pekovski vajenec se sprejme z vso oskrbo pri Ilinko šašelj, Mokronog. Mlatlinice, »Deering« čistilnike, slamorezni-ce, goplje, trijerje in druge poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Stupica, železnimi, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. »Dobro!« je rekel kralj. »Ako mi bisera ne prineseš v osmih dneh, zgubiš življenje.« Cez tri dni se je pa vrnil trgovec s svoje ' poti. Zvesti prijatelj mu je takoj izročil biser in rekel: »Dobro, da si se še pravočasno vrnil, kajti dlje bi ne bil mogel hraniti tvojega bisera.« Srečni trgovec je odgovoril: »Vedel sem, dragi prijatelj, da mi boš zvesto čuval biser. Tisočera ti hvala!« Ves vesel je bil prijateljeve vdanosti; o kraljevi zahtevi mu pa prijatelj ni nič povedal. Ko je spet minilo osem dni, je šel prijatelj h kralju in je rekel: »Lastnik bisera se je vrnil in jaz sem mu biser izročil, kakor sem obljubil. Tebe, o kralj, sem pa od tedna do tedna le zadrževal, da sem mogel biser ohraniti. Zdaj pa pokliči rablja!« Toda kralj je rekel: »Ali mar misliš, da nisem že izpočetka pregledal tvoje namere? Hotel sem te le preizkusiti, če si nepodkupljiv. Preizkušnjo si dobro prestal. Prosim te zdaj, bodi moj prvi minister in moj zvesti prijatelj. Svojo hčer pa mi daj za soprogo! Tako si boni. pridobil dva bisera, k. uii bosta dražja kakor oni, ki ga nisem mogel doseči.« Poziv vojnim Mbalidom, vdovam in sirotam, Z invalidskim zakonom iz leta 1929 je zgubilo večje število vojnih invalidov, vdov in sirot svoje pravice, pridobljene z invalidskim zakonom iz leta 1925. Udniženje vojnih invalidov središni odbor v Belgradu je podvzel akcijo za priznanje invalidskih pravic vsem, ki so bili z zakonom iz leta 1929 reducirani. Radi tega pozivamo vse prizadete vojne invalide, vdove in sirote iz Ljubljane in okolice, ki so zgubili svoje pravice s tem zakonom, da se javijo v pisarni krajevnega odbora, Sv. Petra vojašnica, soba št. 3 v Ljubljani, med uradnimi urami od 9—13, najkasneje do 20. t. m. V interesu vseh prizadetih je, da se sigurno javijo, kajti upoštevalo se bo le priglašene. — Krajevni odbor Ü. V.l. v Ljubljani . Česa ne smemo ako hočemo, da se dobro počutimo,l Ne smemo uživati slabo prekuhanih jedi, ne Smemo požirati slabo zgrizeuiinjedi, ne smemo prehitro in preveč jesii; ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavljena jed obtežuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gorečice in krčev, ne smemo Čutiti vzdigavanji in dušljivostl, ampak je treba, da se brigamo za dobroprebavo in redno odvajanje, ker brez tega ni zadostne cirkulacije krvi in naravno tudi ne zdravja. Ako smo s prebavo in delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagale Feilerjeve »Elsaopilule, 6 zavitkov Din 30'—, 12 zavitkov Din 50'— in Elsa švedske kapljice (2 steklenici Din 50 —) vse že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Elzatrg 16. Sav. banovina. Odobreno od Min. soc, pol. in nar. zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932. DELO v teh težkih časih so more Se najlažje dobiti z ustanovitvijo domajje piotarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci »a pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo ■/.»hvalnic. PlBlte iu dan«? po gr&tts- prospekte tvrdki Domača PleUraka Industrija, odd.4, Joalp Kalls, Maribor, Trubarjeva • f »DOMOLJUB«, dne 13. julij» 1932. Vrsta 2927-11 Okusni moški polčevlji iz rujavega govejej, boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobr/ oblika daje čevlju posebno eleganco. Lufov vložek Din 5' Vrsta 0167-00 Cižme iz močnega mastnega usnja r. gumi. jastim podplatom in peto. Za dober materiji! jamčimo. Za delo na polju in vsak štrapv Vrsta 3661-00 Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno. Vrsta 2944 00 Sandali ne iulijo ne nog ne žepa. Otroški it 22-26 Din 39—, št. 27-33 Din 49 — ženski M. 34-38 Din W—, moški št,- 39-46 Dìn 69 — Vrsta 3967-22 Udoben čevelj Široke oblike iz močnega boks. z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat -> liko kot usnjat podplat. Za gospodinje: Vrst» 3945-03 Za vsakdanjo vporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 4435-05 Ženski platneni čevlji v sivi barvi in t gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39'—. Pri nas dobite dobre in cenene Mlatilnice J^ s Širokim bobnom in «R razne motorje nudi za bližajočo »e letev Gospodarska zveza v Lfttbtyani SUHE GOBE kupujemo po najvišji dnevni ceni. SSVia A KOMP. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 5. nogavice: Moške Din 5'—, otroške Din 7 —, ženske Din 19—. Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine i» čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. po najaiiji eeai dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana St. Petra naoip 7 (sa redo). CEBELM VOSEK, «ist, kupujemo. Ponudbe : M-vedbo najnižje cene poslati na tovarno inotvoa, Grosuplje. ZAHVALA. Vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojo blagopokojno ženo MARIJO POVŠE roj. JARC na njeni zadnji pot: na farno pokopališče v Mirni peči, izrekam v svojem in v imenu otrok nsiiskrenejšo zahvalo. Nadalje izrekam iskreno zahvalo gosp. Alojziju Smrketu za poslovilni in tola-žilni govor ob odprtem grobu, gasilnemu društvu in občinskemu odboru v Mirni peči, vtem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so blagopo-koino v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Dol. Podboršt, dne 7. julija 1932. 2alujoči soprog Alojzij Povi« in otroci. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesia IO) Teieton st. 2057,2470.2979 PODKUZNICE: Bled. Kavi Sad, Kraaj, Sibenik, Brio javni naslov: OOSPOBANEA Vloga nad Din 500.000.000 ESÄÄ Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 laswitife vse bančne posle najlciilantiieje Poslovne «verne • prvovrstnimi lavodl na vseh trClieih v tu- ln Inozemstvu ■BWBBHiBBnBHKBBBBBBtiiMHBfi v Izdajatelj: Dr. Fraac Kaltree, Urednik: Jote Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C«i