Mir v Južni Afriki. Mir v Južni Afriki je sklenjen in že slovesno proglašen. Angleški vojskovodja Kitchener je brzojavil iz Pretorije, da so dne 31. maja burski odposlanci podpisali predložene mirovne pogoje. Zadnji dan meseca maja je prinesel torej Burom in Angležem, česar so si na obeb straneh že dolgo želeli, namreč mir. Vojska v Južni Afriki je trajala blizu 33 mesecev, torej nad poltretje leto. Vsi omikani narodi so stali s svojim sočustvovanjem na strani Burov, ker je na niihovi strani bila pravica. Gospodstvaželjni Angleži so se hoteli polastiti burske zemlje in burskega premoženja. V za6etku vojskovanja se je godilo Burom slabo. Takrat so se Buri v velikem Stevilu postavljali na odprtem bojnem polju svojim nasprotnikom v bran, a niso imeli sre6e. Zato so spremenili naein vojskovanja. Na skritih mestib so se pojavljali posamezni burski oddelki, iznenadili so nepripravljene Angleže, jih dobro naklestili, potem pa zopet izginili. Če prav so bili v teh majhnih bojih Buri ve6inoma sre6ni, vendar so si tudi želeli pravi6nega miru. Vsi moSki so bili v vojski, doma so ostale le žene in otroci. Poljedelstvo je nehalo, ž njim pa tudi obrt in trgovina. Buri so 6utili, 6etudi sre6ni v svojih bojih, vendar tudi vso težo in krutost vojske. Še bolj veseli pa so sklenjenega miru Angleži. Njihov ugled, ker so se slabo vojevali, je pred vsem svetom mnogo trpel. Nepregledno število vojakov in 6astnikov je umrlo na bojnem polju. Na milijone denarja se je potrosilo za vojne stroške. Mnogi Angleži so tudi uvideli, da delajo krivico Burom in to jih je bolelo. Zato je zavladalo po Angleškem nepopisno veselje, ko se je dne 1. junija, zadnjo nedeljo, razglasilo, da je mir gotovo sklenjen. Miru se veseli posebno tudi kralj, kateri se da v kratkem z vsem sijajem kronati. Pogoji, pod katerimi se je sklenil mir, so slede6i: 1. Buri odložijo takoj orožje in je oddajo. Angleškega kralja Edvarda VII. pripoznajo kot svojega vladarja in se mu ne bodo ve6 upirali. 2. Vsi Buri izven: domovine, tudi taki, ki so bili v boju proti Angležem, ako sedaj pripoznajo pokroviteljstvo Angležev, se smejo vrniti. 3. Vsem Buronjt;*, se vrne prostost in njih imetje. 4. Ne bo se postopalo proti onim, ki so. se bč>ieyali proti Angležem. ' '[. ¦ Glavna to6ka, neugodna za Bure, je pa6 prva, v kateri morajo od;lej pripoznati angleškega kralja kot vrhovnega vladarja. Sedaj še natančnosti o tej to6ki niso znane, zato je mogoče, da angleSki kralj vkljub temu ne bo imel pri Burih mnogo govoriti. Potem bi bili imenoma sicer Buri odvisni od Angležev, v istini pa ne. Vsi prijatelji majhnega burskega naroda upajo, da se je pogodba sklenila v tem za Bure ugodnem smislu.