ISSN 0350-5561
u kon9c tedna
Tudi konec tedna bo le vroče. Možne so le posamezoe
neviiiTe. Dež lahko pričakujemo »lev sredini prihodnjega tedna.
CO
o
53 let
šteufIka 30
četrtek, 37. juti/a 8006
Vroče Je, neznansko vroče. Na srečo se za veliko večino začenjajo koleiftivni dopust/. Nanje odhajajo zaposieni Gorenja, Premogovnika, Vegrada in verjetno se mnogf drugi. Voda Je v teii dneh se kako dobrodošla in te je tUdI v ms/ okolici na srečo zelo veliko. Vse tH>U oblegano postaja, četudi tam nI uradnega kopališča, Velertfsko Jezero. Lepo je urejeno, voda odlična. Škoda /e, da se kolega razvoja turizma, M bi k temu dodala še tieto, kar sodobno kopailšce potrebuje, vrtijo tako zelo počasi. Že pred desetletji so hodiie delegacije na avstrijsko Koroško, lijerztiajo v turistične namene
smo zapisali, zn&jtl se Je treba. Ce ne drugače, z otroškim bazenom.
Vode je še v izobilju
Na Komunalnem podjetju Velenje pra\^jo, da se redukcij uporabe pitne vode še ni bati - Tudi če zalivate vrt, ne »grešite«
Velerýe - Ob koncu minulega ledna, ko na Pnm(»rskcm in Krasu /e ra/^lasiii visoko stopnjo ogroženosti zaradi siiše, marsikje pa je v vodovodnih slsicmih /ačclo primanjkcv vali piine vode. smo v KomunaJneni podjetju Velenje preverili, kako kaže v Šaleški dolini. Na PE Vod druge Šaleška dolina hv Drevnam je povedal da je letošnja suša že
resen problem. »Visoke lenipera-lure so zaenkrat naredile precejšnjo škodo predvsem na travnatih površinah, kjer ocenjujemo, da lahko na en odkos pozabimo, tako da je /daj vidon izpad vreden že od 25 do 30 odstotkov.« je ie pov^ dal. Na vprašanje, če bi morebitno deževje pomagalo, je odvrnil, da bi »blažilo vsiy nadaUnjc odmirauie koreninskega sistema, čeprav sc
škoda, kije bila storjena, ne da več popraviti.« Vsekakor bi dež polre-bovall čim prej.
V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina se že 14 dni pripravljajo na ukrepe za blažitcv posledic suše. »Vemo, da je suša po vsej Sloveniji» zato poskušamo pridobili nadomesino krmo in /itarice iz drugih držav, predvsem iz Madžarske.« je povedal Dřev. Tre-
nutno nudijo predvsem krmni ječmen in pesne re/ance, ki pa so precej dragi. Že opažamo povečajmo ponudbo bikov in telic, saj hribovskim kmetom zmanjkuje pak in krme. »tako da že zdaj krmijo letošnji pridelek in bodo imeli v zimskem času resne težave.« je še dejal Drev.
■ mk
300 SIT ■ 1,25 EUR
I!illll0
wim.
Če tepeš aH ljubiš, plačaš!
Bojana Špegel
Ko se zveCer v nmtu začnt^o prižigali luči v smovanjih, se, rvi/y zcJfire, Naredi !eport, ker je res ležkv osfati zbran in delaven pri /enif^eralurah, ki Jih nismo navajefii. Ker se jih človek sploh navadili ne more. Zalo, ker smo se v minulih dneh ludi v našem urednislvu vehko iih'ar-jali z Javnim redom in min»n. Najprej lislim v okolici velenjskih Jezer, ki V' čakanju na velika gradbišča, ki naj bi ob njih postavila še bolj moderne, mnsiom všečne obiekie. ione v spanje. Postaja Ir-miljčica. In Je žal vse manj urejeno. In vse manj nadzorovano, Ker je v VeJe/iJu že dolgo \eliko premalo policistov, zato ne zmorejo biti povsod, kjer In si občani želeli. Kol da 5i Velenje ne zasluži reda in miru kol ostala večja slovenska mesta. Po veljavnih državnih pravilnikih bi namreč morali imeti v Velenju vsaj še 10 policistov već. Pravzaprav skoraj 20, a o tem si x'erjeino na policijski posiaji sploh ne upajo razmišljali. Medtem ko so .skuiHif s kriminalisii oh koncu tedna uspeli končati pol leta dolgo preiskaw. v katero Je vpletenih kar nekaj velenjskih prekuf)če\alc€v z mamili. 1)0 domače dilerje}'. ki so sedaj že za za/>aiu\ Jev veljavo stopil nov zakon o javnem redu in mint. Ta policis-lom nalaga še več dela in tudi možnost za izreke denarnih kazni ob prekrških, ki so doslej romali v velike kupe spisov, ki so čahili na obravnavo na sodiščih. Tako bodo sedaj lahko izrekli kazen možu. ki bo. KcJmo. pretepal svofo ženo. v višini i>d SO do 130 iLso^ čokov. Ce bo žena tepla moža. kazen ne ho nič ni^a. predvidevam. Če bo z\'ečer iz siatunanj donela preglasna glasba, ne bodo le opo zarýtli. da hip bilo dobro utišati, ampak bodo ludi napisah polož-?Hco za 25 tisočakov. Ce bodo preglasni na kakšni veselici. bodo po noven lahko policisti poklicali tudi elekiro in odklopili elektriko. Vse za več reda m miru!
Mladoletniki, vsaj tisti mlajši reme vzgoje prelaga na uči-lelje, vzgoJUe^e in celo policiste, je to z zakonom uredila država!
Ce boste izkoriščah tople poletne noči za kakšne ljubezenske što-rije. pazile. Ce vas dobijo, boste plačali. Ker se to v javnosti, četudi malce skriti, ne sme več početi. Ob tem naj napišem, kar }nije na dušo pohtil mkdo. ki ima na Konovem prekrasno iHircelo z malim gozdičkom, kjer se imgosto ustavljajo avtomobili, ki v tenu noči iščejo primeren [mstor za ljubezen v avtu. Sploh ga ne motijo, saj se Utdi sum še spomni, kc^Je počel, ko je bil mlad. Moti pa ga. ker za seiio/ ne /xi'ipmvijo. Kondonun' namreč. Te ixilyira on. kar ga vedno znova razjezi. In za to zaenkrat Se nikomur ne bodo nič zaračunali.
jjjijjj'/i^JiJ u Si
9770350556014
lokalne novice
v
Gospodarstvo na Žalskem se krepi
Žalec - Po podatkih Upravne cnoití /alec seje slevilo malih in sreOnjih gospodarskih družb na območju obdn Tabor. Braslovce, Pol/ela, Prebi) I d, Vransko in Žalec lani se povečalo. Med 1.909 gosptïdarskiml družbami in samo s loj nimi po dj ciniki je kar 96/> odsUHka niallh podjetij. Stoptija regisirlrane brezposelnosti se je v zadnjem Iciuin pol zmanjšala )z 15,1 odsioikana n,4odsioika. vendar pa na Žalskem ^e vedno zaostajajo /a slovoiîskim poprečjem (10,2).
■ mkp
Na izredni seji o šoštanjskem trikotniku
Šoštanj - Danes ob 11 h sc bodo zbrali na Izredni seji svetniki Občine Šoštanj. Župan Milan Ktipusar se je ndinčll za izredni sklic zalo, ker so zbrane vse poirebne smcniicc in mnenja postopek sprememb in dt>polnilev odloka o pn^slorskilî uredilveniJi pogojih za dele mesta Šoslanj z imenom Šošlanjskl trikotnik. Pobudniki sprememb omenjcnei» odloka (Konpmmis, Novalja Mimlmovič. nepremičnine, in Bt)ris .Strniša) so lastniki zemljišč na omenjeni lokaciji ob cesiah Heroja Cîaspeija in Maiije Cîubca. Po veljavnem prostorskem dokumentu je bila tu predvidena graduia stanovanjskih his, s spremembo pa bo dovoljena gradnja veêslanovanjskiîi blokov. Gostota poselitve bo tudi, če bodo îivclniki spremembe odloka potrdili, omejena na največ 250 prebivalcev na hektar. Dopustne bodo največ iztiri upiîrabne etaže (objekti bodo v glavnein vkopani, večina jih bo imela klet, pritličje in dve nadstropji),
Uspela bralno-literarna delavnica
Šmartno ob Paki • Dtîber teden je potekala v llišl mladih bral-nivliterama delavnica. Mladi so si jo zamislili kot ustvaijalno izobraževalni projekt približevanja k besedi, knji^^am in ustvaijal-nemu procesu. Delavnico jc vodil pisatelj Jurij Iludolin.
■
Nove asfaltne prevleke
Nazage - V Gornjem gradu Imajo razvejano cestno obrežje, P<»-treb po posodobitvah je veUkti, četudi namenjajo iz občinske^ra proračuna v te namene znatna sredstva. To poletje so posodobili in asfaltirali odseka cest Preseka-Žert)vnik in Podmiršek-Mlaker.
Sanirajo pogrezninska območja
Med urejanjem pobočja
Velenje - Na območju posestva Turn je ktnelijska zadruga Šaleška dolina, kol nam je povedal njihov direktor Ivo Drev, skupaj s Premogovnikom Velenje sanirala pogre/ninsko območje. Glede iVA to, da sodi lo področje na mejo pogrezoiciske^a območja Premogovnika Velenje, na njem zaenkrat ne bodo sadili sadnega drevja, ampak uredili travnik, saj še ni jasno, kakšne posledice bo imelo nadaljnje izkopavanje premoga nanj.
14« dnevi turizma
Solčava - Ta k čin, Vlsek pa ho kot vsako leto prikaz življenja solčavskih oicaijev. ki bodo tekmovali v spravilu lesa.
Začenja se predpopis nepremičnin
Sam popis, s popisovalci na terenu se pričenja decembra, končan mora biti do aprila 2007 Do novembra morajo biti s posebnimi nalepkami označena vsa stanovanja in poslovni prostori - Ta čas največ dela za upravnike
MHena Hrstič - Planine
Vlada je prižgala zeleno luč začetku popisa nepremičnin, ki se začenja ta mesec. Cilj je vzpostavitev kakovostnega sistema evidence nepremičnin, ki bo prikazala dejansko stanje nepremičnin pri nas, nujna pa naj bi bila zaradi vzpostavitve pmstorskega reda. Obdobje predpopisa se začenja ta mesec, medtem ko se bo sam pt)pis pričel v decembru. Vsi objekti morajo biti popisani do aprila leta 2007.
Navodila za popis na spletu
(leodetska uprava je prejšnji leden predstavila podrobnejša navodila za popis nepremičnin. Ker računajo na sodelovanje lastnikov nepremičnin, so na spletni strani www.popis-nepremicnin,si predstavili na-Viîdila za i/jnero stanovanj in seznam pi> datkov, ki naj bi jih lastniki pripravili vnaprej. Sredi novembra bodo podnebna navodila v obliki zioženke po poiiU prejela vsa gospodinjstva.
Do novembra bo treba v Sloveniji z nalepkami opremili stanovanja in poslovne prcv store, kol to določa Uredba o označevanju sta-novarti in poslovnih prostorov. Ocenjuje se, da bo treba s posebnimi nalepkami označiti okoli 380.000 stanovanj in poslovnih prostorov.
Ponekod so upravniki stavb, ki so zadolženi za ta del priprav na popis stanovanj in poslovnih stavb, za to že poskrbeD. Nalepke, i/ katerih je razvidna številka stavbe in številka stanovanja, !noraj(» biti nameščene nad glavtiimi vrati stanovanja ali ob njib, poslovnega prostora ali bivalne enote. Namenjetîe so popiso valcem, ki bodo decembra (popis bi sc moral pričeli že septembra, a so ga premaknili na december) prišli do vsakega stanovanja, da jim bceni in jo bo ireha kmalu podnjžiri. Navadnim odjemalcem električne energije je IHiC težko doimedati, da je dejavnost lfoÍdin%a mtio^o širša. Preproslo bi fiač pričakovali, da ob lakem dobičku še ni treba biti plati zvona zaradi višine cen; in jim tndi ne tolikokrat poslušali, kako dotrajano je na^e prenosno obrežje in zalo lahko obsežna območja doživijo mrk. Oni pač preprosto wť razumejo povezano in med sabo odvisno. Bliže ljudem. predv.\'em tem /la na.^em območju, so podaiki o lem, koliko električne energije je v skupni .lilovenski jtioneco daia šoslanj ska elektrarna, še {>olj Zagitžnoro obvestilo, da je leš že prejela energetsko do-voljenje za imtavite^- 60()-meiiavatne^a hhka. Kur,ie seveda močno pomembno tudi za Premogovnik. S premogom iz te^a premogovnika pa tudi s termoelektrarno je iwvezatio tudi ime konjiškega {xnijeinika Iranca Riemcrja. A tokrat nje^ove^a imena ne omenjamo v pcrvezavi s tema šaleškima energetskima družiwna, ampak zaradi le^a. ker naj bi kupoval rudnik iinkove rude v Crni ^ori. fini se pač s/)oznaJo na posel in imajo kaj pixi palcem, da si lahko privoščip take nakuiK'. Medtem ko delovne »operacije^ HSE očitno potekajo dobro, se je znova zapletlo prf dobavi ne.'irečnih operaci/sklil miz, Celjska dntžba Mollier se sicer drži obljube, da se tokrat ne bo priložila in zahtevala revizije, a sia to naredili dve drui^i in sfvar se je znova zaplcila. Bolj
zdrave naj hi bile stvari v naših kfítiaiiščih. Vsaj delavci zavoda za zdravstveno varst\tf pravijo, da je voda r kopali.sčih na širšem celjskem območju primerna za kopanje. Ponekod odstopanja od zapisanih vrednaui sicer so, a ne velika in tudi ne taka, da hi terjala ukrepe. Je pa tudi res. da lahko na kakova'it veliko vplivajo tndi kopalci .Kami: predvsetn da v vodi ne jyočenjaio tistega, čemur so namenjeni dru%i prostori. V Sloveniji pa se ho kmalu začela še efia pomembna /»operar cija«. Izbor mesta za naziv evropska kulu{n}a prestolnica. To sicer velja šele za leto 20/2, a tudi časa za pripravo fHitrebnjejo velika Slovensko kuhurno ministrstvo,je razpis že olya^'ilo, med mesti, ki se bodo za 10 pote^iovula, pa je tndi Celje (ob fjjent še Maribor In Ptuj). To kandidaturo so že tudi podprli mestni svetniki. Celjani pa se telijo za kandidaturo dobro pripraviti.
Vtem času. ko je večina šolarjev na počitnicah, pa vsaj nekateri, ki bodo v naslednjem šolskem letu končali osnovnošolsko šolanje, le niso povsem mirni Vsaj tisti ne, ki se nameravajo vpisati v katero od srednji šol. kjer je zaradi večjega navala omepn. Poboje naj bi spre-menih in namesto ocen zadnjega letnika naj bf spet veljale ocene zadnjih treh lei osnovne šole. »To ni pošreno.*r mi je zadftjič poiarnala ena od mater »Mojemu sinu, kije končeval osmi razred in je hi I pri enem od predmetov med ocenama , je učiteljica rekla, da ve bi bila že ta ocena všteta med ti.\te za vpis. bi mu jo zaokrožila navzgor. Tako pa je ostalo pri šiinci. Zdaj pa minister načrtuje .spremembo in spet naj bi upoštevali ocene zadnjih treh let. A je lo pošteno?!^ Veliko jih misli, da ni, a tudi v novih razmerah obiCxijno glasu »ljudstva*' pač nihče ne posluša. Pa to .še zdaleč ne velja le pri tej problematiki niti ne le v šolstvu. tudi visokem, kjer se je, kot kaže, zdaj nakopičilo veliko težav.
m
NA$ ČAS iiiiaj»: časopbna-ziložDliki le RTV družbi, ita. Wui». I2ita|s (A čiirUlL Cena posameznega cvo« je 300 STT e) iSi % af^oçri ODV. 23.SÛ ST {0.1 e), cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.14 i)). Pii pi^ilu i»ine naroinne 20 %. ocilsim 15 K, feUlletne M % in mesečne 7 % popust
tiridništvcc 6onsZaJva}ec) Protaginto: Jug (^ja piopagarids), Sašo Konečník. Jure BerlčniK ipropagandltia).
Sri« uridnHtv« lo vpmt: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon 10^ m
17 âû. matu m)9ffHÍAX
TRR- Ncp^ tB. Velenja: 02426«020133d54
E-nilfc presstnascas^i
Obf krnica In gral. prlprnt: řas
TI&Tskarra SET dú. MíMkS 400 Nanarmtiih fatograll lo nAofHm oa «ačuiol
Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen maď poi7k>o4e IniiynsiKifiega ;rtačap kalere se ptAnfi davdk po zri^ stocnj. letno izide 52 ^t&vflk.
AKTUALNO
»Sašini« poslanci govorijo isti jezik
Resna opozicijska stranka, kakršna Socialni demokrat smo, pra\^ poslanec Bojan Kontič, vabila v Partnerstvo za razvoj ni mogla odkloniti - Napovedovati volitve v pokrajinske svete za leto 2008 se mu zdi preveč optimistično - Pri pomembnih odločitvah poslanci SAŠA regije ne razmišljajo o strankarski pripadnosti
Milena Krstič • Pfan/nc
Poslanec dr^vnega zbora je iretjj mandal. Medlem ki)}C bil v dveh, prvem in sedanjem, v opoziciji, je bil v drugem v vladni koaliciji. Dobro torej ve. kako je, ko si na eni. in kako, ko si na drugi strani. Zdaj nosi. koi pravi, manjšo ndgovtirnosi za napake, ki se dogajajo. Zdaj so boli i/postavljeni tisli, ki so za upravljanje države dobili mandai.
v mandalu 2004-2008 je član Odbt^ra za zdravstvo, Odbora za lokalno samoupravo. Ustavne komisije in predsednik Komisije za poslovnik. BiU sie nu'(I tislimi p<»slarn'L hi so v času oNikora' njo now vhife najbolj /lanpmUnvIi rsU>p/i Socialnih demokratov v vlado Janeza Janše. Bi danes razmišljali drugače g/ede na to. da je vas predsednik Bomi Pahor skozi Partnerstvo za roîyoj pristal na sodelty vanje. Pa tudi viste bili za. »Drži, da sem nasprotoval vstopu Socialnih demokratov, oziroma takrat se /I.SD, vvladn Janeza Jansc- Nisem pa temu nasprotoval v samem začetku. Takrat sem bil med tistimi, ki so dali mandat predsedniku stranke, torej Borutu Pahorju, da se po govaija z mandatarjem in da poskuša z njim doseći primeren dogovor. Tak, ki ne bi bii dober samo za vlado Janeza Janše, ampak bi bil dober predvsem za državo Slovenijo. Potem so ^le zadeve v smer, ki Socialnim demi>kralom, će bi vstopili v kt)alicijo, ne bi zagotovile položaja, iz katerega bi lahko pomembno vplivali na politiko vlade in s tem prevzeli del odg{> vornosti za njene odločitve. Seveda sorazmeren z močjo, ki jo posamezjia poslanska skupina zjiotraj vlade ima. /ato sem bil na koncu proti temu. da Socialni demokrati vstopimo v vlado.«
Resna stranka vabil ne odklanja
Partnentvi> za «zwy? Tuste luli pa za? »lo idejo sem podpiral od vsega začetka, /ato, ker po i/kušnjah. ki sem si jih pridobiJ v državnem zboru, vem. da imamo opozicijski poslanci pri sprejemanju zakonov zelo omejene možnosti, /akoni so pripravljeni tako, kol narekuje vladna večina v parlamentu. Opozicijski poslauci sicer lahko opozaijamo na napake, kijih vsebuje ptisamezna zakonska reši-lev, lahko tudi predlagamo nove, vendar smt) t)bi-čajno pri sprejemanju zakonov preglasovani. Bil pa je in še vedno obstaja interes, da tudi opozicijski pdaje. Ko je bila podana pobuda predsednika Boruta Pahoija, da bi v Sloveniji oblikovali šir^e partnerstvo, nekoliko kasneje jo je prevzel predsednik vlade Janez Janša, se mi je zdela to dobra zamisel. Pomenila je možnost sodelovanja že v fazi priprave z.akonov, torej v fa/j vsebinskih obravnav. To zJaj počnejo koalicijske slraiike, vsi tištali pa smo iz tega procesa izhv
če ni. Ko smo bili povabljeni k so de va nju. tega nismo mogli zavrnili. Kot resna opozicija, kot resna stranka, vsekakor ne. Vredno je poskusiti in oceniti, ali je to. kar smo želeli, možno,« Dosedanje izkušnje?
»Pri nastajanju zakonov, vsaj teh, ki so bili že obravnavani, naši predlfjgi v večini primerov niso bili upoštevani. Na to pri sprejemanju zakcmov ludi op(v zarjamo v državnem zbt>ru. Vsakič povemo, kaj je usklajeno in kaj ni. Pri zadevah, ki niso usklajene, nimamo nobenih obvez v smislu, da bi jih bilo treba podpreti. Prihaja pa vroča jesen, kn prihajajte v proceduro najpomembnejši zakoni iz paketa reform. Šele takrat bomo lahko dejansko ocenili vlogo v partnerstvu in vpliv, ki so ga poslanske skupine imele pri pripravi.«
Poslanci SAŠA regije držijo skupaj
Najbrž pa je iz opozicije težje zlohirati kako stiHtr, ki hi bila dobra za bleško dolino, od ktfder prihajate, in ki bi vanjo prinesla kak tolar? Pnj je bilo lošje ... i*V leiih vladne koalicije SDS. /LSD. DeSUSa in SLS je /a prostor posluh vsekakor bil. Veliko naložb je bilo vodenih v tem času. iz državne blagajne pa pridobljenih precej sredsiev. Tudi koalicija, ki danes upravlja državo, mora slediti interesom posameznih razvojnih območij.
Rečem pa lahko, da lobiranjc za posamezne rešitve velikokrat poteka ne gle^ie na lo, ali je poslanec ali poslanka v opoziciji ali koaliciji. Ko gre /a interes okolja, iz katerega prihajamo poslanci, hiln) najdemo skupni jezik. Osebno imam dobre izkušnje z vsemi, ki prihajajo iz okolja SAŠA regije. Dober primer za lo je moj atnandma na proračun za leto 2006, s katerim smo prerazporedili dodatnih 150 milijonov tolarjev na ceslo Arja vas-Velenje, Ta amandma so poslanci podprii ne glede na to. ah prihajajo iz koaJicije ali opozicije. Drži pa, da je lo eden redkih amandmajev, če že nc edini, ki je bil sprejel, podal pa ga je opozicijski poslanec.« Poslanska vprašanja pa so tista, s katerimi ivs je v Zitdnjeni èasit največkrat slišati. Recimo, koliko ste jih postavili v tem mandatu in kako sle kaj zado-vtiljni z odgovtiri nanje?
»Od oktobra oziroma novembra 2004 pa do danes sera postavil štiriinpetdeset poslanskih vprašaty. To jc lepo število, / odgovori nanje jc pa tako: včasih jc kako vprašanje ali pobuda poslavijeno zato. da pristojno ministrstvo zazna icžavo. s katero se soočajo posamezniki oziroma skupine. Včasih na podlagi lega tudi ukrepa. Sami odgovori na vprašanja pa so zelo i)dvisni od tega, komu so za s lavlje ni. Nekateri odgovarjajo /ato, da odgovorijo, da izpolnijo obvezo, ki jim jo daje poslovnik, aekaleri pa se res po-
Bojan Kontič: "Spremembe ustave so sprejete^ a bo treba do ustanovitve po(Iegi v parlamentu obdržali voljo, ki so jo pokazali doslej, in spremenili zakonodaj«) tako, da bi do pokrajin prišli še v tem mandatu,« Bo pa to dejansko pravi projekt? »Tako kolje bil vslop v LU projcki desetletja v prejšnjem mandalu, mislim, da bomo lahko za mandat ocenili, da je bil pnyekt desetletja uslanovitev pokrajin. Te bodo združile vse razvojne potenciale posameznih območij in ne bodo zgcOj stn^šek za lokalne skupnosti in državo. Slovenija se bo z njimi dejansko decentralizirala.« y tem trenutku imamo líD občin. »Vem, da nekateri pravijo, da smo že z ustanavljanjem občin decentralizirali državo, da smo lokalm» samoupravo približali ljudem, dejansko pa smo državo še bolj centralizirali. Vsaka vlada je vedno znova ugotavljala, da so občine tako raznolike, da pristojnosti državne uprave ni moč prenašali nanje. Na vse že ne.«
Ni veliko zgodb s srečnim koncem
v občinah, v bodočih pokrajinah in državi Slweniji pa živi veli/io ljudi, ki se dnevno uh'arjajo z dn)h-nimi. a zanje zelo pomembnimi tegobami. Prihajajo zaradi njih tudi v vaši poslanski pisarni? j:no imate v Velenju» eno v Slovifnj (/'radcu? »Prihajajo, Običajno so to ljudje, ki so izkoristili že vse možJDosli. za katere so vedeli, da obstajajo in bi jim lahko jîomagale najii pot iz zagate. Pa niso uspeh. Potem najdejo pi)t v poslansko pisarno, i^az-ložijo. kaj jil) tare. iščejo nasvet, pomoč. Težave, s katerimi sc ljudje srečujejo tako v Šaleški dolini kol na Ktm)škem. pa se ne razlikujejo bistvenem
Na prvem mestu so osebne stiske ljudi, ki so ustali brez pogojev za dostojno žJvljenJe, brez dela, brez sredstev za preživljanje. Običajno temu sledijo še druge težave, ostanejo sami, zjipustijo jih lisli. ki so pred tem delih življenje z njimi. Težave, na katere opozarjajo, vciikokral niso v moči poslanske pisarne. So pa med slvamii. zaradi katerih ljudje prihajajo, tudi take, ki so rešljive. Včasih z malo več razumevanja tistih, ki hI bili težave celo dolžni odpravili. Včitsih iz kakega pogovora nastane poslansko vprašanje, pobuda, včasih tudi sam kam pokličem. da opozorim na težave ... Skratka, poskusiš vse. da bi pt)Samcznik svojo zgodbo rešil s srečnim koncem. Takrat je uspeh popoln. Je pa res. da je lakih primerov malo. Veliko manj. kol je takih, pri katerih ugotoviš, da kljub prizadevanjem zadeve ni bilo moč prestavili z mrtve točke.«
Odmevi
Odmev: fakulteta za energetiko - prvi<
Gospa Bojana Špegcl, ki jo sicer zelo cenim kol dtîbro novinarko, si je v zadnji šicvilki Našega časa privcv ščila hud spodrsljaj in zapisala dve veliki neresnici. Četudi je novico označila kot neprevedeno, si tako velike napake ne bi smela privoščiti.
Zapisala je, da na zadnji seji » republiški svet za visoko šolstvo ni podpri ustanovitve l-akultete za energetiko v Velenju in Krškem bi da naj hi dobil zeleno luč višješolski študij ekologije, ki ga pripravlja Sarm«.
Svet Republike Slovetnje je na seji, ki jo novinarka omenja, obravnaval Vlogo za ustanovitev Fakultete za energetiko, ki jo je vložila Utiiverz-a v Mariboru, Kolje bilo za pričakovati. Svet o ustanovitvi Takullete ni sklepal. pač pa je zahteval dopolnitev v ta namen izdelanega elaborata. Dopolnitve, ki jih je potrebno izdelali, se nanašajo na učne načrte, na analizo potreb po kadrih ter na zagotavljanje nekaterih pogojev za zagon in delovanje novega visokošolskega za-
voda. V delovni skupini bomo pripombe oziroma zahteve po dopolnitvah elaborata proučili in nanje skladno z možnostmi tudi odgovo rili. Zavedamo sc, da ustanavljanje ni>vega visokošolskega zavoda nikoli ne naleti na odobravanje pri vseh, ko o lem soodločajo, posebej se temu upirajo fakultete, ki se čutijo ogrožene zaradi konkurence. Oe k težavnemu vzdušju, kije sestavni del pomembnih pnijekiov pripomore še netočno informiranje lokalnih sredstev obveščanja, je delo listih, ki na pnv jekiih delujemo, pač nekoliko težje.
Popolnoma neresnično pa je poročanje o »višji šoli za ekolr^ijo, ki naj bi jo ustanovil SaRM«. V bran članov áARMA naj povem, da ta program ni bil posredovan v obravnavo na Svet RS za visoko šolstvo, saj ta oi^an za to tudi ni prist<îjen. Tovrslni študijski program tudi ni izdelan.
Svet Republike Slovenije je dal Si> glasje za ustanovitev Visoke šole za varovanje okolja, za katero je. v imenu ustanoviteljev - ."^2 občin in obeh regijskih gospodarskih zbornic, vhgo ptisredovalo Regijsko študij sk< j središče Celje. Na jesensko sejo Sveta bo Regijsko študijsko središče
posredovalo še vlogo za odobritev študijskih načrtov. Tltdi usianavljauje navedenega visokošolskega zavoda se je vlekJo skozi kar uekaj sej sveta, tudi za ta zavod smo morali Elaborat kar nekajkrat dopolnjevati.
Prav je, da za koncc zapišem še, da so svetniki Mesine občine Velenje na julijski seji sprejeli sklep, da bodo za področje uresničevanja strategije ustanavljanja novih visokošolskih zavodov v Mestni občini Velenje ter v SAŠA regiji ustanovili strokovni svet, ki bo vse aktivnosti v njihovem imenu usklajeval ter zagotavljal poenoteno strategijo delovanja. Prepričan sem, daje to modra odločitev in da bo le tako mogoče dbčaaov in občank, zato nam je še toliko bolj nerazumljiva poteza novinarke Bojane Špegel, da na lak način objavi vest, kije nepre-veijena in neresnična.
■ Bojan Kontič, podžupan Mestne občine Velenje
Pofasnllo
v majJini veslički, ki sem jo napisala v okviru pogovora z županom MO Velenje Srečkom Mehom samo zaio, ker mi je omenjal tudi načrte ua področju izobraževanj, sem res izrecno poudarila, da gre za nepreverjeno informacijo! Će se le da, in zelo redko se zgodi, da se nc da, informacije vedno preverim. Tokrat n\\ tii uspelo, čeprav sem poskušala. Zdelo pa se mi je prav. da zapišem, kar sem izvedela, saj sem izvedela od osebe, ki ima ponavadi preverjene informacije. Tokrat seje žal motila. Ravno zalo pa sem dopisala, da bomo več o tem področju napisali v tej številki, saj sem želela opraviti intervju z dr. Francem Žerdi no m. ki ima največ informacij s podmčja novih programov visokega šolstva. Ob dveh lako izčrpnih t^dgovorih, ki sta si v enem delu celo povsem indentična, pa mIsUm, da to ni več potrebno.
Pa še to. Svet RS /m visoko šolstvo seje sestal in o tem odločal skoraj leden pred zaključkom redakcije prejšnje številke Našega časa. Glede na lo. da se na MO Velenje znajo pohvaliti z vsakim uspehom iii imajo (tudi kadrovsko) zelo močno službo za stike z javnosijo. bi pričakovala, da bodo obvestilo za javnosl napisali tudi, ko kaj ne gre gladko, Pa ga niso. In tudi zato smo objavili nepreverjenih vest. Kol je bila rahlo nepreverjena tudi vest o tem, kaj gradijo v atriju KSC-ja. Ker nam na MO Velenje prejšnji teden niso uspeli najti sogovornika, ki bi nam znal po vedaii kaj bolj konkretnega o invesiiciji in gradbišču v samem centru mesta. Ljudje pa so imeli tudi ru pravico izvedeti, kaj gradbišče pomeni.
■ Bojana Špegel
Šoštanjski bloki spet s polno paro
Hidrometeorološke razmere so se v tej poletni vročini poslabšale, zato so na potezi termoelektrarne - Kljub vsemu vlada v teh poletnih dneh v šoštanjski pravo zatišje, po dolgih letih brez remonta
Mira Zskoš^k_
Ibrmocleklrarna Šošunj jc ludi 10 pt>lelje na preizkušnji. Ilidro-mcieorološkc razmere so se m-nireC po izjemno z vodo bogaii zimi in pomladi močno posiab-sale in v lem času obralujejo vsi hîoki s poluo močjo in ludi presegajo naCrlovane cilje, kijih do konca pomladi niso dosegali. Temperalurc so visoke, večina proizvodnje še obratuje in potrebe po elektriki so ludi zaradi nujnega hlajenja prosiorov visoke. »Na lo smo navajeni in usposobljeni, da se na povećane oziroma zmanjšane poirebe d{>-bcscUno v irenuiku odzovemo,« pravi direktor dr. Uroš Rotnik.
Kljub lolikšnj proizvodnji pa lo poleije skorajda nimajo ekoloških
namreč že navajeni, da so v poletnih mesecih najbolj obremenjeni zaradi remomnih in vzdrzevaliilh del. Letos pa v skladu z njihovo novo varčevalno sira leg i jo (remontne cikluse 80 s ireh prenesli na štiriletno obdobje) ni nobeden na vrsti. Po nacrlih potekajo ludi
vse ra/vojne aktivnosti, tako namestitev plinske lehnolt>gije (naložbo U udejanjajo), dobili pa so tudi že enefgciskt) dovoljenje za gradnjo novega 600 niegavainega bloka, ki naj bi začel obratovali leta 2011.
Dr. Uroš Rotnik, direktor termoelektrarne Šostan): •Lani je tiHo v tem času v termoelektrarni Šoštanj kot v mravljišču, ietos pa je pr&vo poietno zatišje^ tako da lahko tudi naši deiavci normalno koristijo ietne dopuste."
težav. »BIt>ki I. Ill, A^ in V so tako ali tako priključeni na čistilno napravo, pri obremenitvah drugega bloka pa smo zelo previdni. Obremenimo ga res sanui takrat, koje to nujno potrebno, ob lem pa skrbno spremljamo emisije in obremenitev po potrebi zmanjšamo, preden bi prišlo do prekoračitev dovoljenih emisij,« pravi Rotnik, ki dodaja, da vlada v tem času v njihovem kolektivu pravo poletno zatišje. Nekako so
Načrtovan/ cilji so opredeljeni. Leta 20Í1 ho začel obratovati šesti, najsodobnejši biok Termoelektrarne Šoštanj,
Odlični poslovni rezultati HSE
Poslovanje HSE v letošnjem polletju odlično - Uspešna gradnja novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije - TEŠ že ima energetsko soglasje za izgradnjo šestega bloka
Mira Zakošek
Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne jc skupaj z vodstvi vseh njenih družb v četrtek v Tacnu na novinarski konferenci predstavilo polletna gospodarska gibanja tega največjega slovenskega proizvajalca in trgovca z električno energijo. V prvih testih tnesecih letošiijega leta so z usklajenim poslovanjem in nastopom družb, ki sestavljajo skupino USE. ter z ustrezno kombinacijo proizvodnih virov, je poudaril direktor dr. Jiv.e Zagožen, dosegli
zastavljene tržne in poslíwne cilje. Dosegli so ne le dobre, ampak odlične rezultate. Cisti dobiček IISH, d. o. o., je znašal K,6 milijarde tolarjev, čislí dobiček skupine USE pa 10,9 milijarde SI T.
Družbe skupine HSE so v obdobju Ú0 konca junija letos proizvedle ^.555 CîWh električne energije. kar 72 odstotkov pa so je prodali na domačem irgu. Preostanek so Izvozili, največ v Italijo, Inteiuiven nastop HSE na tujih trgih seje odražal tudi v sodelovanju na evropskih borzah z električno energijo, na katerih proda-
jajo električne energije. V primer« javi z enakim obdobjem lanskega leia seje ta prodaja povečala skoraj za štirikrat, nakup pa za več kot dvakrat. Poleg tega pa sta se pred dvema letoma ustanovljeni hčerinski družbi v Italiji - HSE Italia. S. r. I., v začetku letošnjega leta pridružili hčerinska družba Ilsn Balkan T.nergy, d. o. o,, v Beogradu in pred mesecem dni ustanovljena hčerinska družba HSr Hungary Kft. v Budimpešti.
Skladno z zastavljenimi strateškimi cilji, mod katerimi pomembno mesto zaseda gradnja
HSE je z vidika preživetja na globalnem energetskem trgu zelo pomembna
Razmere na trgih z električno energijo so v prvem polletju 2006 znova pokazale, da je za skupin<ï HSH z vidika preživetja na globalnem energetskem trgu zelo pomembno, da se še naprej uresničuje osnovna zamisel o skupnem nastopu slovenskih hidro In termo proizvodnih družb. Z usklajeiiini poslovanjem uj ustrezno kombinacijo proizvodnih virov je USE uspelo izkoristili sin-orgije skupnega nastopanja, zaradi česar čisti do biček IlSl!. d. a d,, v obdobju 1.- 6. 2006 znaša K6 milijarde SI'K cisti dobiček skupine kol celote pa lO.y milijarde SIT.
HSE no tujih borzah z elektriino energijo
v prvi polovici leia 2006 je pr<^daja električne energije na tujih trgih v prhnerjavi s prvijn šestmeseč-jem leta 1006 količinsko narasla za I!).6 % (1.8 'Wh prodane električne energije). Največji delež prcidane električne energije v tujino predstavlja ital-
ijanski irg: prodaja električne energije v Italiji je količinsko narasla za H,9 %. Velika je bila tudi aktivnost HSI: na tujih bomh z električno energijo, na kaierih seje pri)daja električne energije v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala skoraj za štirikrai. nakup pa za več kot dvakrat. Skupno se je trgovanje borzali zelo pcwečak» tudi Ziiradi vstopa HSE na italijansko bo rz^) GME, vendar seje tudi na TUX (I .eipzig) m EXAA (Cîraz) trgovanje praktično podvojilo. IISE se že pripravlja rudi na članstvo na francoski bond električne euergye Pow-ernext in s tem m vstop na francoski trg.
Trgovanje z emisijskimi kuponi
Januaija 2006 je IISI: na borzi električne energije v l.eipzjgu (EUX) sklenil prvi posel prodaje emisijskih kupon1co za emitiranje ene tone C02).
novih zmogliiv-vici letošnjega leta potekale ludi aktivnosti za izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih objektov, V sredii^ču pozornosti je bilo gotovo odprtje nr, B-dilne vloge na domačem trgu in prevzemanja vodilne vloge na trgih J V Evrope tudi razvoj sloven-
7S Si/
NA KRATKO
Največje je Gorenje
Gospodarstvo savinjsko-šale^kega območja zaznamujejo predvsem velike gospodarske družbe, ki so lani ustvarile 77.5 odsloikt»v prihr>dkov, srednje gospodarske družbe nadaljnjih 8,1 odstotka, male pa imajo le delež 4,4 odstotka. V Sloveniji je ta delež skoraj 2X-odstoten.
Največje ostaja po ustvaijcnih prihodkih še naprej Cîorenje. d. d., sledijo pa Termoelektrarna Šoštanj, Era (podatki so seveda za lansko leto pred prodajo trgovske mreže). BS] 11 lišni aparati. Premogovnik Velenje, Vegrad, Gorenje (iTl, Gornje Notranja oprema, ITTZ in Davidov hram.
Uvajanje elektronskega poslovanja
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbt^rnica bo ptimagala podjeijem pri uvajanju elektronskega poslovanja. "Takoj na začetku septembra bodo pripravili seminar na to temo. IJdcleženci se bodo naučili, kako izmenjati dokuniente v eleklronski obliki, pri čemer naj ti ohranijo pravno veljavnost v skladu z Zakonom o elektri)nskem poslovanju in elektronskem podpisu. Rešitev je verificirana na Davčni upravi Republike Shjvenije.
Trgovci morajo pravočasno oceniti, koliico evrov bodo potrebovali
/druženje za trgovino priporoča malim in srednjim trgovskim podjetjem tersamoslt^jnim podjetnikom, da se čim pred odzovejo na pripon>čila bank in pravočasno ocenijo, kolikih cvro gotovine bodo potrebovali ob kc^ncu letošnjega leta, da si bodo s tem zagotovili normalno gotovinsko poslovanje po novem letu. ko bodo sprejemali evre in tolarje, vračali pa izključno evre.
Zmanjšali stroške dela in obresti
Zgornje savinjska kmetijska zadruga je lansko poslovno leto sklenila uspešno. Ustvarili so kar 5,5 milijonov tolarjev čislega d')-bička. Rezultate direktor Andrej Prcscčnik pripisuje predvsem zmanjšanju stroškov dela in obresti.
NajpomembnejŠi letošnji dogodki skupine HSE:
- v januarju 2006 sc zaključi odkup deleža manjšinskih družbenikov v'HiB in TEŠ:
'27. maja 2006 se po štirih leiih gradnje odpre HI" Boštanj:
- 16. junija 2006 HSE prid^íbi licenco za opravljanje enci^eiske dejavnosti v »Srbiji: isti dan tenderska komisija za privatizacijo TE in rudnika Plevija objavi predlog rangira nega seznama ponudnikov: IISI! se s 57,16 točke uvrsti na drugo mesto:
-9. junija 2006 nadzorni svei HSI; sprejme letno poročilo družbe in skupine HSE za leto 2005;
- noveliran je razvojni načrt skupine HSE, s katerim soglaša nadzorni svet družbe in čaka na potrditev vlade RS:
- oskrba Sliweiiije z električno enenřijo je tudi po zaslugi HSE varna, zanesljiva in po konkurenčnih cenah,
NajpomembnejŠi dogodki v TEŠ:
- v mesecu maju l EŠ praznuje 50-leinico sv<îjcga delovanja; jubilej zaznamuje s priložnostnimi slovesnostmi in z izdajo posebne knjige z naslovgospodarstva in znanosti ter njuna uveljavitev v mednarodnem okolju. USE bo v prihodnjem obdobju sistematično pristopil k proučevanju razvoja energetskih resursov na področju države kot ludi ostaic problematike, ki je neposredno vezana na zagotavljanje varne in zanesljivo oskrbe z elekiričm> energijo ter reševanje okoljskih vidikov v po-
vez^avi z najnovejšimi dognanji na področju evropske zakonodaje. Aktivnosti na tom področju bodo usmerjene predvsem v izdelavo strokovnih študij, sodelovanje s fakultetami ter informativno-iz-ohražxjvalne kampanje, med kaic^ rimi se prva, vseslovenska kampanja o racionalni rabi energije, začne že icseni.
MED NAMI
»Vihar v žlici vode ni potreben
«
Predsednik Komisije za ocenjevanje škode zaradi rudarjenja Karli Stropnik o tem^ kako so začrtali delo in kaj naj bi sploh delala komisija, ki ji nekateri
napovedujejo kratek rok trajanja
Bojana Špeg^l
Velenje • Na junijski seji svcia MO Velenje so sveiniki po burni ra/pravi podprii usianoviiev Ko misije /a ocenjevanje škode zaradi rudarjenja. Za predsednika so imenovali Karika Stropnika, ki ga je v komisijo imenovala njegova siranka LDS. Siropnik je ludi osebno doživljal posledico rudarjenja v dolini, saj se je morala njegova družina zaradi le-lega preselili. Njegov spomin seže daleč nazaj. Ker je v času od ustan / ^ .,
Karli Stropnik: "Imamo številno zgodovinske dokumente, ki jih bomo uporabni tudt pri delu komisije,"
delamo vihar v /lici vode. kar sploh ni potrebno. Leta 1957 sem skupaj starimi starši, starši, seslro in bratom Velenjsko jezero. To poudaijam zato, ker nekateri govorijo o zgodovinskih dejstvih, pa so mnogo mlajši in nimajo lastnih izkušenj glede tega. Brez žrtev in napredka pa žal ni razvoja. Ta razvoj pa zahteva ludi pravo oceno in prikaz realnosti. Res se je veliko vlagalo v samo izgradnjo Velenja in Šaleške doline. Vendar so ostala odprta nekatera vprašanja, kijih moramo s pogo vori in dogovori tudi rešili. Namen komisije ni metanje polen pod noge ne vodstvu Premogov-
novega mestnega sveta. »To drži, zalo mnogi komisiji napovedujejo kratek rok trajanja. Vendar sem človek, ki sprejeto zadolžitev skušam ludi izpeljati. Pričakujem, da bo komisija delovala kar nekaj časa in to ne glede na izide volitev. /ato, ker ima globlji (vimen.«
Komisija se je prvič sestala že 7. julija. Podpredsednik komisije je postal Herman Arilc, strokovni sodelavki pa pravnici iz MO Velenje Suzana Žlnič in Zdravka Vasl-Ijevic. Slednji sla zadolženi, da pripravita pravne podlage za delovanje komisije. Sklenili so. da bodo problemaliko ocenjevanja škod zaradi rudarjenja obravna-
vali po obdobjih. Stropnik pravi; »Prvo obdobje bo problematika do leta 1945. ko seje formirala služba rudarskih škod. Drugo nb-dobje bo čas, ko jc ta služba delovala, tretje obdobje bo obravnavalo stanje danes, potem pa se bomo lotili še časa ptj zapiranju jame Skale. Na podlagi razprave smo sklenili, da je pomembno, da komisija deluje povezano s Holdingom Slovenskih eleklrarn. Premogovnikom Velenje in Ministrstvom za okolje in prostor RS. Pri zapiranju jame Skale ho namreč potrebno tudi sodelovanje države.«
Sklenili so. da na vse omenjene naslove pošljejo dopis in jih povabijo k sodelovanju v strokovni komisiji. Določili bodo tudi obseg nalog, odgovorne osebe in roke za posamezne izvedbe. «Posebej se bodo pogovarjali s krajani in vodstvi KS Pesje in Skale, ki sia bili najbolj oškodovani. Obstajajo ludi ra/Jični zgodovinski dokumenti, ki jih bomo pri delu upoštevali. Menim, da ni pri začrtanem delu komisije nič bo goklelnega,« je še poudaril Karli Stropnik. »Želimo le. da skupaj iztržimo sredstva, ki bodo potrebna za zapiranje jame Skale in ostalo problematiko, kije nastala zaradi posledic rudaijenja. Z njimi bomo poskušali odpravili poslcdice rudarjenja iz prelt^ klnsli in ludi tiste, ki bodt> še nastale.«
v Berlin zadnjič s tolarji v žepu, z evri v zlato Prago
38 udeležencev tradicionalnega izleta z vlakom v Berlin v organizaciji Turističnega društva Šmartno ob Paki in tamkajšnje občine na poseben način zaznamovalo dan državnosti in največje jubileje -Naporno, a vredno - Prihodnje leto z vlakom v Prago
Tatjana Podgoršek
Po umiritvi nogometne mrzJice ob koncu spomladanskega domačega in svetovnega prvenstva, po nekoliko upočasnjenih vsakdanjih obveznostih zaradi dopusl-niškega časa so strnili svoje viise udeleženci izleta z vlakom v Berlin. ki sta ga od 23. do 25, junija organizirala Turistično društvo Šmartno ob Paki in tamkajšnja občina. Bilo jih je različnih poklicev in starosti, naslovi njihovih prebivališč pa so v občinah Saša regije. Ob tej priložnosti sosizjavnimi prevoznimi sredstvi ogledali nekatere največje kulturne, športne in zgodovinske znamenilo-sii lega sodobnega evrtjpskega mesta, srečali pa so se tudi z znanim slovenskim župnikom Izi-d Oljem Pecovnikoii) Dorgem. To je bil peti izlet z vlakom, ki sla ga pripravila omenjena organi-zatoija, po tradiciji zadnjo soboto v juniju in 7 razi t )gi. To-
krat so bili v ospredju trije jubileji - 750-ieLnica omembe kraja Šmartno ob Pakl. 115 let železniške proge Celje-Velenje in 15 let samostojne Slovenije.
In po čem si bodo zapomnili izid? Po tem. da je bilo sicer naporno. a vendarle ne lak^i hudo. Večina med njimi je začutila Netnčijo drugače, kot jo je pf>-znala doslej. Tb evropsko državo, sploh pa Berlin, so označili kol mesto tolerance, ki lahko turistom pokaže marsikaj zanimivega. Pri
tem ne smemo spregledati slovenskega d t mi a Sv. Elizabete, kjer so prespali. Mnogim bo ostala v spominu priložnostna pmslava. ki so jo pripravili na berlinski železniški postaji v počastitev 15-lei-nice samostojne Slovenije. Večina v množici mimoidočih jih je imela /a nogometno navijaško skupino. Našel pa se je Meliičan, ki ga je zanimalo, kdo so, kajti, prašino je ugotovit da slovenske nogometne reprezentance ni na svetovnem prvenstvu v Nemčiji in da
mora mahanje s slovenskimi zastavami in prepevanje slu/.iil drugemu namenu. Kar nekaj je bilo tudi takih potnikov na vlaku, ki so hoteli biti krajši čas v dobri družbi veselih ljudi, kije z ubranim petjem slovenskih pesmi poskrbela za družabiit) razpoloženje.
»Tako kot vedno doslej je ludi tokratni izlet zvlakom potrdil, da je to pruncrno in po krivici zap(v stavljeno prevozno sredsivo. To zgodbo smo sicer zaključili, ne pa sodelovatija s Holdingom Slovenskih železnic, s katerim pri spo-znavatiju zanimivosti domovine in tudi tujine tvorno sodelujemo,« je povedal pobudnik in organizator vseh izleU)V z vlakom Marjan Knez in nadaljeval: »Idej nam ne manjka. Novost, ki se obeta državljanom Slovenije prihodnje leto. ko bo tolar kot plačilno sredstvih zamenjal evro, bi^mo zaznamovali z izletom na Ćeško, konkretneje v /Jato Prago.«
Danes, ko je pat že za njimif udeleženci izleta v Serfîn ugotavljajo, da Je bilo naporno, a vredno vsega.
Sirote iz BIH na počitnicah
Veleiue-Jasmina Imsirovič. predsednica Mladinskega bošnjaškega kulturnega društva Velenje, pravi, da društvi) zelt) dobro sodelujejo z različnimi inštitucijami. Lno bolj plodnih je sodelovanj z zavodom RUJ iz Velenja. s pomočjo kalerega so izpeljali že več humanitarnih akcij. Ravno to sodelovanje pa bo obrodilo še eno pomembno akcijo - avgusta bodo v Velenju gostih otroke i/ Bosne in jim skušali pí)lepšal i počitniški čas.
Jasmina dodaja; »V Velenje bomo pripeljali 45 sirot iz Bosne in Hercegovine, To so otroci, ki so poleg tega, da so v vojni izgubili starše, dtvjveli še spolno, psihično ali fizično zlorabo. Seveda prav tako v času vojne. To je /^gotovn problematična skupina otrok, ki nimajo tiič, so pa ludi malo travmalizi-ranl. /ato se dogaja, da se jih ljudje bojijo iji jih odklanjajo. Tudi v Velenju velikokrat slišim, da inîamo reveže ludi v Sloveniji, zakaj bi torej sem na počitnice pripeljali Bosance. Res imamo revščino tudi pri nas. A mi nismo doživeli Srebrenice, nismo doživeli genocida in ne tega. kar oni še vedno doživljajo in to kljub temu, da so se vrnili na svoje domove. Po mtjjem ves čas čutijo primatij-kljaj, nimajo tistega, kar imamo mi in otroci v Sloveniji.«
Projekt je velik, Ziito se je društvo povezalo ludi z bosansko-hercegovskimi študenil iz Ljubljane. Vsem udeležencem morajo namreč zagotovili vizc, čeprav so mladoletni, uredili prevoz in v Velenju in Sloveniji najti dovolj dobrih ljudi, da jim bodo pomagah izpeljati ta nemajhen projekt, »ljudem, ki pomagajo, sc je res treba zahvaliti, saj jih ni veliko. Sonja Bercko iz zavoda Ruj je ena od njih. Otroci pridejo v Velenje 11. avgusta, nastanjeni bodo v dijaškem domu. Uspeli smo pridobiti nekaj finančnih sredstev, še vedno pa bo vsaka pomoč dobriv došla. Zahvalila bi se rada tudi Gorenju gostinstvo, ki nam bo pomagalo pri prehrani. Veste, danes je težko dobiti že eno kosilo brezplačno, veliko ljudi pa je vseeno dobrih m nam bodo pomagali, da bomo sirotam iz Bil i pričarali lepe počitnice!,« je še dodala Jasmina.
■ Bs
3,2,1... MEET EUROPE!
Jasmina Imsirovič: 'Prihajajo otroci, ki so bili med vojno zlorabljeni,"
Skoraj jc že lu 29. julij, ko bodo mladi iz cele Hvrope prispeli na mednarodni tabor Meet Europe. Potekajo še zadnja usklajevanja in priprave in pričelo se bo zares.
Udeleženci bodo nastanjeni v avtokampu Jezero. Tti bodo spih znavali užJike kampirauja in življenja na prostem. Dan se bo pričel zgodaj, /a premagovanje utrujenosti bodti priskrbele jutranje igre v obliki telovadbe, po zajtrku pa bodo v dopoldanskem času potekale delavnice. Ustvarjali bodo v petih različnih delavnicah. igralski, likovni, glasbeni, medijski 1er še tisti, ki bo skrbela za dobro voljo in presenečenja udeicžcncev. Prvi dan delavnic bo predvsem spoznavne narave, kjer bodo spoznali načine in ciljc dela. predzadnji dan tabora pa se bodo delavnice ludi predstavile.
V igralski delavnici bodo ustvarjali predstavo, ki bo zaigrana v obliki senčnega gledališča. Člani likovtie delavnice bodo prenašali svoja občutja in domišljijo v kiparska dela. »Glasbeniki« bcido nabrali odpadni material, ga spremenili v glasbila in nanje za konec ludi zaigrali. Z glasN) bodo spremljali tudi igralsko delavnico. Medijska delavnica se bo razdelila v dve skupini, lina bo ustvarjala dnevni časopis, ki bo obveščevalne in razvedrilne narave, druga pa bo pripravljala dnevnik in po večerii s pomočjo igre predstavila dogodke preteklega dne. Delavnica, ki bo skrbela za dobro počutje in zabavo, pa bo organizirala tematske večere in razna tekmovanja.
Popoldnevi bodi> adrenalinsko obarvani. Ogledovali si bomo lokalne muzeje, se odpravili v dva
različna podzemna svetova, bov-lali. tekmovali v painl baJlu in ostalih špori.nih aktivnostih. Zvečer se bodo predstavljale države udeleženke, Slovenci se bomo potrudili in pripravili slovenski večer s slovensko jedačo, pijačo in glasbo, udeleženci pa sc bodo lahko pomerili tudi v polju pesmi, značilnih njihovo držjivo.
Tabor se bo v celoti odvijal rta področju širše Šaleške doline. Udeleženci bodo lako imeli priložnost spoznati naše mesto, njegovo okolico, imeli stik z našo kulturo in s prebivalci. Organizatorji upamo, da jim bo vse to všeč, da bo celolno doživetje zanje poučna zabava, polna lepih spominov in prijetna izkušnja.
Vabimo mlade našega mesla, da se nam pridružijo in si pobližje ogledajo potek tabora.
Program dnevnega dogajanja je na ogled na www.mc0teurope.org.
■ Špela Janenc
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina tega članka js izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja staii§č Evrop^e komisije. Prav tako ne odraza stališč Nacionalne agendje.
mBebBurnpE
org
*****
lzobfaž«vAnJe In kultura
Program Mladina
Alpski vrt žari v novi podobi
Goite so zanimive tudi poleti - Za novo sezono so raTiširili in ogradili alpski vrt in postavili zeliščno hišico - Sredi lastniških sprememb in priprave prostorske dokumentacije za nadaljnja vlaganja
Mira 2akos»k
Rckrcadjsko-turislični ccnlcr C/oltc poslHja vse bolj prcp(mia-ven s svojo smučarsko ponudbo, medlem ko IcLna so/ona še ni /a-/jvcia lako, k^i si želijo. Seveda bi morali /a njen vcćji ra/cvel uresničiti mnoge naložbene načne. Direklor hrnesl Kovač jih pripravlja vdiko, je pa v leni času z mislimi že pri novi smučarski sezoni. t.anskaje bila zelo dobra.
»Vsekakor je bila n^uspešnejša. odkar vodim družbo, in ludi ko pobrskam po arhivih, vidim, daje bila ena boljših. V i^semdeseiili le-li)i so zabeležili namreč osemdeset tisoč obiskovalcev, mi pa smo se ludi močno prihli/ali lej številki. Za to sezono velja, da je bila dobra po količmi snega in po sle-
MA
vilu snežnih dni. po obisku in seveda ludi pf> prihodkih.« Pravzaprav SfK odkar delujejo dohe rvoifzanizirano in z mnnmi tasíniki. T.'wiske sezoni* zadovo-tjive, poletne, pa nekako ne morejo pravzaiivťti O tem ste gavi*" rili tudi na zadnji skupščini, Bitsie akiiimosti za večji poletni obiik poivi'ali?
»Že v nasi dolgoročni sirategiji smo opredelili, da bo to leino-ziniski center, v njem pa ima leina sezona, ki je ludi veliko daljša od zimske, zelo pcv membno mesto, /anjo imamo ogromno možnosti. Ciolteso krasen krajinski park, narava je tu prečud(wiia in prepričan sem, da Ke da lo tudi trditi. /. obiskom ko zdaleč nismo zadovoljni, a se ta iz leta v leto povečuje. Pred tremi leli, ko smo začeli poslovali, smo prepeljali v poletnem čhsu na Golte le dobrih dva tisoč gostov, lanj (mimogrede, sezona je bila zaradi neugodnega vremena izjemno si a bal smo jih našteli štiri lisoč, lelos pa so vremenske napovedi bolj ugodne in upam. da jih bomo šest lisoč.« Kaj je pm)'zapi'Qv tisio, a čimer želite ze v tem času, ko načrto-wni projekti še niso uresničeni, privahêri ^tsfe?
»Odločili smo se, da bomo v lem letu ponujali manj sivari, le pa smo skušali čim bolj izpopolniti. Kar nekaj dodatnih sredstev smo vložili v alpski vrl, ga ogradili. ob vhodu smo p;>stavili zelo
NLP-ji napadajo zemljo?
v prejinji šlevilki Nagega časa smo o morebitnih pristankih neznanih etečih predmetov na polju v Šentilju pomcall. Ibda nekaj dni za lem seje na sosednji njivi zarisal še en podoben krog. V isieni tednu pa so se podobne, kar sliri stvariive pojavile v Prekmurju in dve v bližini Ajdov^čiiíe, Zalo smo obiskali velenjske ulice in mimoidoče povprašali kaj o nenavadnih dogodkih mislijo oni.
Luka Lah: »Za kroge v žiiu sem /ň slišal, vendar se po mojem mnenju nekdo zafrkava, saj v NLP-je ne verjamem. Mislim, da smo zaenkrat na sveiu samo mi in nibče drug, vendar pa je res, da je se vedn? vcliki> neraziskanih sivari. Vsekakor pa je nemogoče, da bi uckdo iz drugega planeta prikl sem in usivaijal kroge po niivaK«
Vesna Varga: »Za kroge v žitu je kriva človeška
dejavnosl. Najverjetneje se je z vsem skupaj pozabavala mladina. .Sicer v NLP-je ne verjamem. verjamem pa, da obstajajo objekli, ki se prikazujejo po nebu, a ne zunaj zemeljskega območja. Ne dogaja se lo samo pri nas. saj sem slišala za podobne primere ludi iz Amerike.«
Mladn Podgorski: j^Glede na filme, kijih delajo, se mi zdi mogoče prav vse.
Vseeno pa v N[.P-je ne bom verjel, dokler jih ne bom videl na lastne oči Možno pa je tudi, da se kdo norčuje, nikoli ne veá. Vsekakor pa morajo imeti za kaj takega smisel in polno idej, ki so najbrž njihova skrivnost.«
Silvester Zabukovnik: »Mislim, da NLP^ii zaenkrat še ne obslajajo. Slišal pa sem, da naj bi se pristanek neznanega letečega predmeta zgodil v naši okolici. Ljudje v listih krajih naj-verjeineje iščejo pozornost, da privabijo ljudi v svoje konce in lako nekaj zasluzijo. Ib bi laJak<î naredili na lisoč in en način, z raznimi improvizacijami in podobnim.«
Aniela Krehmič; »Za kroge še nisem shi^la. v Nl.P-je pa verianiem le delno, in sicer listo, kar pokažejíí na televiziji, Kajli govoricam ne pripisujem kakšnega posebnega pomena. Za kroge, ki so nastali, mislim, da bi lahko bili odgovorni kakšni NLP-ji, mogoče pa so si kakšno salo privoščili tudi ljudje. Slišala sem že. da se s lem ukvarjajo, in sicer lo napravijo s kosilnicami.«
■ v^p mt
f
simpaiičDo zeliščno bi-šico, uredili nove grade» nasadili veliko dodatnega gorskega cvetja, tako da mislim, da bo to zelo privlačna in zanimiva poživitev naše poîeine sezone. Uredili smo tudi poi po Golu primerna je za prijeme sprehode. Z nje je čudovit razgled na vse sirani Savinjsko-šaleške regije. Poskrbeli pa smo ludi za gorsku k{jlesarstvo. Seveda se lahko kolesarji na našo planino povz-pnejo po cesti, ki vodi do sem. vendar pa jim bolj priporočamo, da se pripeljejo na planino z gondolo in izkiîristijo gorske poti. ki smo jih uredili za to.«
Je /lofe! v tem času zaprt?
»Hotel je sicer odpri, vendar za najavljene in zaključene skupine. Pripravljamo različne menedier-ske pakele, gostili smo »Sončno mesto« (v sodelovanju z občinsko zvezo prijaleJjev mladine Velenje). zadnji vikend smo pripravili kolesarski športni dan v sodelovanju z Olimpijskim komilejem Slovenije. Začel se jc z vzponom na Ciolte na spodnji posiaji gondol-ske žičnice na višini okoli 400 metrov. Udeleženci so do zgornje poslaje žičnice premagali kar lisoč nîetrov višinske razlike. Zanje je Inl to velik izziv, zanimiva in mamljiva pa je bila tudi nagrada, sezonska smučarska vozovnica.«
Kako pa je i' tem času z gr^stinsko
ponftdhif?
»Reslavraciia v hotelu je redno odprla, odprta pa je ludi koča na Treh ploiih, na Starih slanih in pastirski slan. Koče je mogoče
najeli tudi za piknike, vsekakor pa ponujajo svoje spécialité le in seveda pijačo in prijetno okolje za počitek.« Pi)leije se je sicer komajda zares zsčeh. pa midarle ste z mislimi f£ pri naslednji zimi? ^V času, ko se moji sodelavci opcralivno ukvariajt» s poleino se-zoEo, sem jaz noyirvene, i^rtevalna
in razi^tff^a de k?
»Dtíločcna vzdrževalna dela smo že opravili nekaj pa jih btmio še septembra in oktobra. Skrajšati moramo vrv na dvoscdežnici Ročka. pi>praviii utež na nihalki, opravili nekaj popravil na dvoscdežnici Smrekfivec. Med drugim bi radi obtazinili sedeže. Aviomalizi-rali bomo umcino zasnežcvanjc, lako da bomo dosegli boljšo kvali-leio in prihranili energijo. Vzporedno s lem pa pripravljamo dokumentacijo za uresničitev naših razvojnih ciljev. Tako je v postopku sprememba pri^storskih ureditvťř-nih načrtov, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj centra. V mislih imam postavilev nove štirisedez-nice na področju Ljubnega, od Kladja do vrha Starih slan. Poleg lega bi radi ptwzali Planinske rav ne ( pa rkirišče na moziiski strani) z Mozirsko kočo, seveda pa
hi radi obiumli ludi hotel in pDve-čali prenočil vene zmogljivosti tako v dolini kot tia vrhu planine. Najprej je seveda ireba uredili pr<^stor-ske načrte, pridobili vsa dovoljenja. ptUem pa računamo, da bomo Zii ureditev načriovanega uspeli pridobili tudi kakšna nepovratna državna in evropska srcdsiva.« Kako pa ho na ►we to vplivala spremetiiha lastniške slrukîure družbe, kise fH'itno obeta? »To je seveda stvar lastnikov, li odločajo o prodaji svojih deležev. Vsekakor pa je bila pri dtjmačih družbenikih na zadnji skupščini izražena ponudba za odkup 50-odstotnega deleža italijanskih lasinikov. Vodstvo Goli si vsekakor želi, da bi, če bo prišlo do jasi-niške spa'membe. dobili lasinika, ki bo pripravljen vlagali v nadaljnji razvoj centra,«
V Velenju Plaža ped zvezdami
Ekipa Mladinskega centra vsak petek v juliju skrbno pripravljala zabavne večere, s katerimi so poskrbeli za morsko vzdušje. Mladi navdušeni.
('e poled Velenje podnevi i/gicda. kot daje na robu izumrtja, se slika vsaj mal(^ spremeni zvečer. Ko se stemni, na plants pokukajo srednješolci in starejši, ki se zabavajo dolgo v noč, Ivkipa Mladif^skega centra je ravno zato vsak peîek v juliju skitno pripravljala prav p(^scbne klubske večere, s skupnim imenom »Plaža pod zvezdami'^.
Ob petkih v juliju je bilo prav zanimivo pogledali, kaj se je dogajalo za Rdečo dvorano. Na lerasi pred mladinskim centrom je bila namreč pričarana nadvse zanimiva scena. Zunaj so postavili mize in siole za obiskovalce. okn)g
in krog pa goreče bakle, ki so pričarale pravo morsko almosfero. Večeri so irajali od osme ure zvečer, a se je pravo dogajanje začelo šele, ko se je stemnilo. Sara Škoris^nc (ena od obiskovalk): «Zdi se mi ok, bilo pa bi popolno, če bi bila tu še mivka in palme. Škoda, da se takšne stvari ne dogajajo večkrat.«
Mize so krasile svečke in dodale piko na i celotni dekoraciji pnisiora. Prisotni so imeli možnosi klepeta, lahko bi igrali ludi karte. č€ bi jih prinesli, lina izmed obiskovalk Kaiarina Koprivnikar je povedala: »Na plaži pod zvezdami sem prvič, Skoda, da ni več ljudi, všeč pa mi je vzdušje. Bakle in svečke pričarajo pravo romaniikcK Tudi glasba je v redu. ker je raznolika - všeč mi je. da ni le en stil. Predvsem pa so lepe zvezde!«
v petek. 21.7., seje večera udeležilo okrog 30 obiski)valcev, beicžijak za vsako stvarjo je še veliko drugih sivari (finance Drugače je pa super - mal za relaksacijo.« Večeri bi bili popolni, če bi bila na »plaži« še mivka, ki so jo oiganizatorii imeli v načrtu. Žal se ta ni uresničil. Mogoče pa naslednje leto. Se vedno lahko rečemo, da so večeri, ki so trajali do ene dogajanje v Velenju in podobnega deležni ludi
■ Tjaša
OBJAVA
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS
Tokrat nekoliko drugače - spremembe, ki so zaznamovale kakovost življenja tudi v mestni občini Velenje
Po šlevjinih spremembah, ki so sledile po osamosvojUvi. se je uko kol mno^e druge tudi skupnost mestne občine Velenje znašla na kri/polju. Pol bi sicer lahko nadaljevala, vendar drugače, kot je bila vajena, /. drugačnim pristopom in po le-mcljiiem razmisleku, ki pa ne bi smel trajati v nodo^iled- Vztrajanje na tem, kar se je Janezek naučil, to Jane/ek znH.je naso lokalna skupnost /al /e već kot deselletje trdno prikovalo na tem križpoiju. Raz-unnie^a razloga za to ni bilo in ^a se danes ni. ker so lako kol pri drugih skupnostih obstajale številne mo/ne poti, po katerih bi lahko in morala kreniti naprej. Rezultat prikovanosti je več kol opazen, če se o/.renio na nekatera druga printer-l.iiva okolja. Nismo samo izgubili razvojni korak z drugimi, ko so nekoč pridno kf> rakale generacije pred nami, ampak smo ccio krepki) zaostali. Pa /n to ni kriva po litična preteklost Velenja, kol se rado zatrjuje ob takih priložnostih, ampak ne-zjiiožnost vodilne občinske politike, da bi dojela novo stvarnost, nove čase.
Spremembam bi bilo potrebno sledhi tako kol vselej, v njih tudi sodelovali in se nebrat i vn i h pos I e d ic zavedat i. Zla st i tisti li posledie. ki so neupravičeno prizadele človeka, njegovo kakovost življenja, in bi jih lokalna skupnost lahko ublažila« če bi bila pravočasno izbrana razvojna pot. Predvsem so to bile posledice številnih površnosti pri izvajanju načrtovanih sprememb v državi. Nekatere površnosti so se zgodile povsem nakJjučm>. mnoge pa so se zgodile tíačrtovano z močjo ptv samoznih elit. ki so želele od sprememb čim več pridobili. In na koncu so tudi ne-sramtio veliko pridobile. i?al na račun mnogih, ki te moči in elitnosti niso imeli,
Lahko bi se strinjal, da je ta vihar že od-viiiral in bi se morali s tem sprijazniti, če se ne bi mi vsi skupaj v skupnosti mestne občine Velenje še vedno otepali težav viharnega časa zgodnjih develdesetih let. Žal predvsem za to, ker razvojne poli nismo znali ali hoteli pravočasno premisliti. V iskanje le te smo danes prisiljeni, sicer nam bo v življenju vse težje. Ravno zaradi tega seje več kot smiselno tudi nekoliko ozreti nazaj, da bi bila ta naša razvojna pot dobro premišljena in da bi končno do nje tudi prišlo.
Nedoslednosti pri spreminjanju družbenega vrednostnega vzorca
Vsak družbeni razvoj temelji na izbranem vrednostnem vzorcu, ki je v bistvu splosen način življenja, zato njegove korenite spremembe usodno vplivajo tako na način klektivizma z izključno kolektivnimi vrednotami. Reklo se mu je ruski model socializma. K sreči je trajal kratko, ker bi sicer v načinu življenja zapustil pravo razdejanje, àele kasneje z uvajanjem individualnih vrednot, ki so spreminjale dojemanje socialne pravičnosti za kakovost življenja, se je socialistični model postopoma preoblikoval v za človeka spiïdobno ureditev, a Je zaradi znanih po-litičniii omejitev postal ekonomsko in po litlčno povsem neučinkovit. Danes se ga kljub temu še vedno radi spomiiijanio kot nekaj dobrega, čeravno je Imel številne pomanjkljivosti. Zlasti ni več omogočal razvoja in je s tem povečeval prepad med nami in razvitim delotn svela. Kaj je razlog za to? Odgovor je preprost in sicer, jS ker seje pri spremembah skoraj pozabilo
na človeka, kot da bi bilo vse drugo veliko bolj pomembno. Pozabilo se je. da ni uspešne države brez uspešnega in zadovoljnega človeka, družine in vseh nas in da je vse drug«^ ravno zaradi lega.
V takih primerih, ko na obstoječem vrednostnem vzorcu ni več mogoče zagotavljati razvoja in kakovosti ^vljenja. je treba nekaj storili. In bilje sprejet indivi-dualiz.em, ki naj bi temeljil na človekovih pravicah kol univerzalni civilizacijski vrednoti. Torej na vrednotah, ki so svojstvene človeku, in ne na ideološko namišljenih vrednotah, ki s človekom in njegovo stvarnostjo nimajo kaj di>sti skupljega. To je bilo izhodišče, na katerem naj bi bile zasnovane spreniembe v deveideseiih Iciih. Na tijcm sla ludi utemeljena parlamentarna demokracija in tržno gospodarstvo. Oboje naj bi se razvijalo v sodobno socialm> državo. Ali se je tudi v to smer razvilo, lahko odgovorimo z da in z ne. Na mnogih podmčjih smo lahko zadovoljni za nekatera pa žal tega ne moremo reči. lemeljni razlog za to je, ker se je pri nekaterih spremembah z individualiziranjeni pretiravalo, liberalizacija je pri teh šla predaleč, tudi kar zadeva sodobno družbo, /lasti seje pretiravalo s tistimi spremembami, s katerimi se je odgovornost za človekíwo kakovost življenja skoraj v celoti prevalilo na pleča posameznika in družine. Sicer je res. da je tteprecetiljiva vrednota, čc si posameznik in družina lahko svobodno izbira na-
Franc SEVER
Predsednik Mestnega odbora SDS Velenjem kandidat za župana
(e bi aa$a svetniška skupina imeb posiuh za pelje, 6/2fash' dolgoletnemu prvemu obanskemu poUtiUu zapela tisto od Tonje Ribii: Zbodi se mati princ
Po katerih naieUh in vrednotah naj se rozvijomo? Po tistih iz preteklosti se ne moramo, novih si nismo ustvarili. Pravzaprav/e vseeno, aUsijih nismo ustvarili zato, ker tega nismo znali, ali pa zato, ker tega nismo hoteli, ie bomo hoteli spodobno živeti zdaj in tukaj in s skrbjo za prihodnost, bomo to morali storiti. He bo teiko, saj so tukaj med nami, le bolj jih bomo morati kot skupnost upoštevati^
čin življenja, vendar si te svobode brez možnosti v skupnosti ne more zagotavljati, Dostopnost dobrin za življenje je pri tem nepogrešljiva, a ta ni bila in i^e ve4:ltio ni za vse enaka. Predvsem je to izraženo v okoljih, ki si ob upoštevanju lakih razmer niso opredelila lastnega razvoja. da bi se ustvarilo več življenjskih dobrin in s tem tudi večja dostopnost, In tu bi Mestna občina Velenje lahko storila bistveno več. kol je, kajti njena osnovna skrbjo morala bili skrb za človeka in njegovo blaginjo. Ne glede na to, ali ravno zaradi tega. ker so se nekatere vrediiote iz vrednostnega vzorca preprosto odpravile, preden se jim je uspelo dati nov pomen. sodobnejši in primeren novemu na-citmalnemu razvojnemu izboru.
Najbolj je prizadejala človekovo kakovost življenja skoraj dosledna odprava nekdanje neživljenjske vrednote, in sicer pravičnosti kot enakosti v vsem in piv vsod (vrednota enakih žclodcev). Njen nov pomen pa bi moral biti glede na ev-
ropske in ludi naše socialne korenine v pravični porazdelitvi vseh življenjskih dobrin iz družbene produkcije. S tem se druž.bene produkcije ne bi v ničemer pri-zjidelo, le dostopnost do življenjskiJi dobrin ne bi bila več loliko odvisna od moči in elitno sli, ker tega velika večina ljudi preprosto ne premore.
'le in pod povedati, da je tudi dobro za nekaj siabo. In v lem primeru se je dobro izJiazalo kot slabo z.a z.ačeiek nove razvojne poti. ker seje ta ravno zaradi dobrih privatizacijskih učinkov lahko odlašala v nedogled. Namreč, ne veijamem. da bi lahkí> lako dolgo zdr-ž-ali brez razvoja, čc bi privatizacija opustošila naše lokalno poslovno okolje. Tako kol se je to /godilo marsikje, tudi v našem sosedstvu. Lep printerje ( eJje.
Neizkoriščene danosti globalizacijskih procesov
Cîlobalizacijski procesi so že vrsto let stvarnost in jih moramo dojemati predvsem z razvojnega vidika. Od tislili, ki jlli vodimo in upravljamo mi. lahko pričakujemo več. ker nanje lahko vplivamo. Na druge pa se ne da pretirano vplivali, ker so vsiljeni z neko realno močjo in se z učinki teh lahk<5 le soočamo ter neželene posledice poskušamo bolj ali manj uspešno blažiti, /lasti z izkoriščanjem danosti iz združitve v fivropsko unijo, ki je bila za nas načrtovan in voden globali-zjicijski proces. !n to se v Sloveniji di>kaj uspešno izvajamo.
V mestnem odboru SDS Velenje menimo. in to smo že večkrat tudi zapisali, da je za nas v mestni občini Velenje z razvojnega vidika državno ok<^Ije prvo globalno okolje. Danosti tega okolja moramo izkoriščati za lastni razvoj. Predvsem potenciale, ki gredo nam v prid. V uspešni in hitro se razvijajoči državi jih ni malo. le zazjiati jih moramo. Doslej smo se žal obnašali tako, kol da bi bila globalizacija nekje daleč stran, nekje, od koder nas ne more doseči, a v resnici je tukaj in je del nas. ?!c dolgo ni prisotna satno na makro ravni Čedalje bolj je prisotna v našem vsakdanjem življenju in s tem v našem načinu življenja. Že djjlgo globalizacija tudi ni več neznan pojav, da bi se mu upirali. Poleg slabosti prinaša številne priložnosti za napredek. lega se v mestnem odboru SDS Velenje zavedamo, zato smo tudi temu primemo zasnovali prograjn. Ravno zaradi tega je nekoliko drugačen - namreč, razvojne lokalne vizije se umeščajo v globalni kontekst, torej v sedanjtisi in ne v preteklost.
Pred štirinajstimi dnevi sem vam zaželel obilo užitkov v teh poletnih vročih dneh, tokrat vam ž^lim, da bi na sončni straui življenie živeli.
Kapitaiizent/ v katerem živimo, temeffi no lastarefem odnosu med kapitalom in delom. Za sodobno družbo je tak odnos prevei zožen in zaradi tega preiiVet.
Mje^ova roi^einost morala femeffífí ito razvoju odnosa med kapitalom in ljudmi v smeri partnerstva, saj so tudi dijaki, nezaposleni in upokojend del tega odnosa.
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS
m
Od srede do tork« • ivet ia doBOTita
Starih potnih listov ne bo treba zamenjati do fzteKa njihove veijavnosti.
Sreda, 19. julij
Na prvemu sestanku Sludcniskc oTi/aiii/acije Slovenije hi predsednika vlade pí) majskih proiesUh sla obe siraiii niciiilJ, da bodo vsebinske dele pogajanj o visokem s(5isivii in doiiodMinskemu položaju siudcniov brez le/av /aCeli septembra in i/hajali i/ « dt>go-vofjeniii siališc. V ŠOS pa vendarle nasprolLijejo ncjveli zakcma o subvencioniranju sludeniske prehrane, saj se jim zdi sporna predvsem ukiniiev možnosti pt)lclnega prehranjevanja, ko imajo nekateri programi siuJijsko prakstj.
V Sloveniji bodo 28, avgusta začeli izdajati nove p(Une lisie z vgrajenim Cipom z biomeifičnimi podatki o podobi <>bra;?a. Siari sc bodo lahko uporabljali do poleká veljavnosti in jih nc bo ircba zamenjali z nc-vimi. Slovenija uvaja bio m e t r i č n C polne lisle zaradi uredbe Sveta \IV. pa tudi zaradi
zahicve, ki stî jo /DA posuvilc državam z hrezvi/umskim režimom vsiopa.
Na seji ekonomsko-sacialncga sveta so govi)ri]i o predlogu zakona o minimalni plači. Ta naj bi po 1, avgustu ieios znašala 125.050 lolaijcv. po 1. X. 2007 pa 127.550 sn:
Četrtek, 20. julij
Ker Svei za splošno izobraževanje ni podprl nobenega nd predlogov meril za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa Je ^)lski minisicr dejal, da bo dal svetu še eno pri-lo^jiosi. Če svetu še enkrat ne bo uspelo, jc Zver odločil, da bo sam prevzel <^dgi>vornost in sprejel merila. Minister jo poudaril, da mora svet v skladu z zakoni sprejeli odločitev, vsekakor pa tudi sam potrebuje predlog strokovnega organa, na osnovi katerega se ho lahko odločil, kako naprej.
Janez Drnovšek je ja&iio dejal, da si ga vlada ne bo podredila. Povedal jc. da bo med njegovim majidatom institucija predsednika za razliko od gospodarstva in medijev ostala samostojna. Na očitke premiera .laneza Janše o il euskl e no SI i njegovega zu n a nj e-poliličncga udejstvovanja z državnim ter o neprimernosti obiska princa Karadjordjevica je Drnovšek odgtwt)ri], da jc g<îsia povabil na vljudnostni obisk, stroške katerega naj bi kril urad predsednika republike.
Stanovanjsid sklad je tued 300 inicresenli izbral kupce /ii 200 stanovanj v Kamniku, Mariboru. Misliuji in Kungoli. 29 kupcev je bilo izzrebanUi s pomočjo računalnika, saj so spfidali v isli prioritetni razred. Cenaz^i kvadratni meter je znašala med K50 in 1150 evri.
Petek, 21. julij
Vlada jc sprejela spremembe proračuna za leli 2007 in 2008 in odločila, da bodo proračunski izdatki prihodnje telo višji za 20..^ milijarde lolarjcv. Javna poraba naj bi se prihodnje leto znižala za 0,4 odstotka, vlada pa pri tejn računa predvsem na višjo gospodarsko rasi. Letos je bilo za kulturo, šport in nevladne organizacije namenjenih 44,7 milijarde tolarjev, leta 2007 bo slo v la namen 49.4 milijarde tolarjev, leta 2008 pa 50,5 milijarde tolaijev. Največ pa je namenjeno sredstvom za socialno varnost, Leios bomo porabili 19.3.1 milijarde, naslednje leto 201.4 milijarde. 203.5 milijarde pa v letu 200K.
Iz Davčne uprave so spiuočili, da v avgustu zaradi dopustov davčnih zavezancev ne bodo izdajali dohodninskih odločb. Doslej so jih odposlali dobro polovico. do konca julija pa naj bi število naraslo na okoli 800 tisoč. 'Usti, ki odločb še niste prejeli, jih lahko pričakujete septembra.
Na Primorskem se je razplamtelo 19 požarov, ki so zajeli 15
nanciraiýe podiplomskega studija namenilo 900 milijonov tolarjev. Javni razpis za Onanciranje študija za pridobitev magisterija znanosti in dokioraia znanosti v šolskem letu 2006/07 je že objavljen, rok za prijavo pa se izteče 11. septembra. Studij bo financiran studentom, ki se bodo vpisali v 1. letnik podiplomskega študija in jim šolnina za 10 še fii bila (niatîcirana, in študcit-tom, 2.. 3., ali 4. letnika, ki redno napredujejo in jim je šolnina že bila fniancirana v preieklih letih,
Nedelja, 23. julij
Davčne reforme se poleg di)hv bodo verjetno zjiizali s petih na tri. stopnja obdavčitve najvišjega razreda pa naj bi sc znižala zz 10 odstotkov.
1, avgusta naj bi v gospodinjstva prispeli računi za elektriko, ki bodo višji za odstotka
Ministrstvo za gospíídarstvo je navladt) naslovilo predlog, da bi se cene za dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem zvišale. Vlada bo o predlogu še odločala. Agencija RS za energijo pa je že sporočila, da je razlog za podražitev v tem. da so za dobavitelje električne energije nabavne cene višje kot njihove pro dajne cene.
Cene ifvddrdtne^a metra stanovanj v Sloveniji se vrtijo tudi od 2000 do vrtoglavih 6000 evrov.
Vzajemna bo s septembrom povišala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Aktivisti No Border Campa so pred centrom za tujce Veliki otok organizirali protest, v katerem so se zavzeli za zaprtje centra. Protesta pod vodstvom Andreja Kur-nika se je udeležilo ok(jli 150 ljudi, ki trdijo, da so v centru Veliki otok zaprti ljudje, katerih željo po svobodnem življenju krimi-nali/irajo in teptajo gospodarji ekonomije strahu.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znauosi in tehnologijo je za soil-
žabia perspektiva
Črna z belimi črtami ali bela s črnimi
Živa Vrbič
r,
Tok radio pi.sanje Je vr/wí/^wt/// lío^ek. ki fueJe šokira/, preiresel, na koncu predvsem razjezil. Prejšnji leikn seje na CeMki cesii v Ijuhljam /nanfici prevrnil oiraski voziček z dq/enčkoni. Promelno Uiripasovfiico je hotela prečkati tam kjerniprehoda, sicer komaj dvajnet metrov od setnaforja. torej pravega prehoda za i^ešce. Bržkone Je mislila, da Je lo dovolj hlizu in daje njem> iH){etJe varno. VoziCek se je prevrnil, na sreài otrok ni pade! ven. ••erjetno je z tijini vse ok. So pa ven ix)padule vse stekleničke. dude in pieničke, in k enkrai. k sreči, takrai ni bilo no-bene^iO avtonK>bila. Lahko bi bila dmgaCe. 'Zaradi nenmnosii Nekje na imernetu sem prebralo, da se nu označenih p/ehodih za pešce z^odi skoraj dvakral več prometnih nesreč kot m neoznačenih. Vznyk term naj bi bil zmoten občutek varnasii pri prečkanju na označenem prehodu. Torej gre za nekakšno f^zaupanje*' wzni-koni ki naj /;; ustavili lakoj ko zasleda/n pešca. Tega nas seveda uč^o v am^olah, Stvar posameznika pa Je, če bo to ii{H>šte\'al (udi kot samostojni voz}iik. In če sem iskrena, slovenski šoferji zelo neradi nstavijajo. Ko mi kdo ustavi, velikokrat ix)giedan} regi.slradjo avtomobila. Naiprijazne/ši »ustavljalci^ so ponavadi Nemci in Ai^-strijd. Tujci iCiteJ.
Kiiitura \ožnje se pozna tudi na avtocesia/i. Na splosno opažani da io tujd sirpuejsi vozniki kol Slovenu. Slednji imajo obupno navado: »imrkaitje^ počasnejšemu avtomobilu pred sabo. Tudi kadar vidijo, da se nima kam umakniti. Najbrt bo zvenelo precej ol> raf)ljeno. če nupikni. da so tečneti poten\ni moški s hitrimi avtomobili. Ti avtomobili so iz meni neznanega ncloga po večini temne hanv (to sicer ni ne vem kako pomembno za la članek, je pa za/:inuvo) In jim služijo kot [XhialJ^ek za "saJ veste kah. Kol ie rrčeno, precej znana trditev, za katero ugotavljam, da velikokrat dr^. In da ni le feminisiično blebetanje, kot velikokrat slišimo. Taki pred zebro nikoh ne ustavijo. Oprostite, ustavijo se, kadar na prehodu stc^iJoškasta fúondinka z dolgimi nogann. (n si vzamejo čm, da si jo dodobra ogledajo. Pa brez zamere tisli. ki uslavljate ludi ienmolaskam.
Nasploh se ml zdi ves cirkus okoli avtomobilov precej smešen. V današnji drutbi avto tal vetja za statusni simlwi Na nek način lahko lastniku txivzdlgne na druiben! lestvid. Dviguje nm samozavest. Avlo daje občutek pomembnosti in cenje/tosti. Vzbuja spoštovanje. In privlači hejbe^
Zanimiva Je lestvica najhdj priljubljenih Jeklenih konjičkov. Med vsemi frajerskimi igračkami se je na drugem meslu za ktmborgi-nijem \iurcielago znašel dobri stari rugo. Pred poršejem in ferari-Jem. ki sta šele na sedmem in osmem mestu! Jugec pa Je najbrt tudi edin! avto na tej lesTvid, ki sem ga kdaj videla v žiw. (lutp://in vwju\inaJ si/index, php ?menn ^loplestvkvči o?»-lent^príkazlestviceÁ chart_categor\ ^lestvica %20priljubljeno.^-ri%20a vlornobilov )
Ce se vrnem /la začetno lemo: v Velenju ne vidifn posebej nevarnih mest, kjer bi Iludje prečkali cesto ^ilegalno*. Morda še najbolj izstopa del Sakške med bloki in travnikom To je priljubljeno '^preCkailščef sprehajalcev psov in ponočnjakov, ki se vrača/o iz lokalov. Se pa včasih ne '.splača', ker na bencinski zeioradi usta\'-Ijajo velenjski policaji.
Obstaja šest korakov prečkanja ce.ste. Prvi korak naredimo, ko izbere tno kraj prečkanja. V drugi fazi opazujemo siuiadjo. v tretji situacijo zaznumo, v č-etrti fazi jo presodimo. Nato sledi korak od-ločir\'e in nate izwdbe. (ril€:///C:/WINmWS/IhniH)rary%20l^ lernei%20FM/ConteniJi:5/APW.W-iQl/265.l0.6 korakov prečkanja ces(e)
'Zdi se mi. da je včasih prečkanje ceste, kjer se ne sme. večini ljudt kol adrenalinski šport. Bo ratalo? Ne bo ralalo? Kot loto. Razburjenje prvih nekaj sekund. Nekakšna hoja po r<éu, če malo pretiravam. Največkrat od jaze ena preidemo kar k odločitvi in izvedbi. Brez ofyazimnia in prescjanja. Ciciban i>a menda oinizuje.
Oglašujte na
Bomo iahko uživaii najvoĆ 30 aii na/več 35 dni?
X.
Vaš og as bo ahko videlo 17.000 gospodinjsiev.
Pokličite 03/ 898 17 50
KULTURA
Plesalci na poletnem kampusu
Plesalci plesnega studia N in Plesnega teatra Velenje so pod vodstvom priznanih koreografov pridobivali nova znanja
Polona Bonita
Izola • Velenje • Ko se večina îjudi odpravi na počitnice, na /a-slU/^on dopusi, plesalci / nestrpnostjo čakamo, da počitnice lahko izkonslimo /a izohraževa-nje na plesnih seminarjih, /akaj / nestrpnostjo? Zato. ker je posebno doživetje delali s priznanimi svetovnimi plesnimi peda-gc)gl, in /alo, ker pleses á Fvropo v malem m enem mesiu.Tako smo se ludi letos plesalci Plesnega Studia N in Plesnega tealra Velenje udeie/ili Plesnega kam-pusa v I/oli, ki dr (/DA) s tehniko modem ja/z, Michail Rynia (P<îljska) s tehniko hip hop, v najbolj zapeljivi plesni tehniki nas je zapeljala Špela Stramšek-Shayaía (SLO), ki je poučevala trebušne plese, Krislina Pojbič - Cham-paigne (Sl-(3) se je predstavila s čistostjo in natančnostjo tehnike floor barre, Aaron Kouassi N' Cîuessan (FRA) je ples ne opa/no prelevil v divi spekiakel teles z afriškimi plesi, s preciznostjo in primesjo italijanskega sarnia in am^ rifkcga postmodemizma nas je
zastrupil Michele Pogliani (ITA) s svojo plesno tehniko cunning-ham, med škotska višavja nas je na italijanski način ponesel Ric-cardo Me neg hini (ITA) s sodobno plesno tehniko.
V drugem delu Plesnega kani-pusa, ki se je odvijal od 21. 7. do 2fi. 7. 2006. so se predstavili naš slovenski igralec Brane Zavrsan, ki je plesalcu predstavil svet drame in zakulíme odra, Maya M. Workman (/DA,SLO) s tehnikih Cunningham, v svet jasne plesne tehnike liorton nas je popeljala
Plesalci so iz izoh prinesli košček nove energije In znanja in si polepšali poletje.
Kjara Starič (SIX)), salso nam je predstavil Jose A. G. Trujillo (KUBA), £ baletom pa očaral baletni mojster Kraljevega baleta Nove Zelandije Tim Couchman, 7. lastnim lelesom je eksperimentiral Ibmaž SimatoviČ (SLO) & sodobno plesno tehniko.
V času Plesnega kampusa sla potekali tudi dve predstavi, na kateri smo se predstavile s plesno to-
čko Tango in plesno točko iîUnd (Hsmeralda Jukan) pod mentorstvom in koreograiijo Nine Ma-vcc Krenker ter plesno točko Mozart v meni (Helena Plazi) pod mentoRtvom Rosane Horvat.
Zagotovo vsak udeleženec Plesnega kampusa ob koncu semi-naija s sebcy odnese ko^ek nove energije iii znanja, ki gaje v času seminarja dobil od različnih ples-
nih pedagogov in plesalcev. In kar je najboIjSe. jc lo, da čutiš gib, dih in povezanost, stik med plesalci in pedagogi v vroči, polno nabili dvorani, in si kljub vročini še vedno želis plesati in brez oklevanja čakaš na naslednje leto. da se vse ponovi.
v v
SSK
V • « •v« •
počitniški pozdrav
i Ija. pa ste mislili, da smo žc vsi pobegnih na dopust. Mi smo še vedno lu in pridno delamo za dobrobit vseh nas. Ssk-jevci smo se pravkar vn^ili s tradicionalnega jadranja po Jadranu, ki jc bilo kot vedno nepozabno, Na jadrnici ti ni nikoli dt»lgčas. Doživeli in pr^ živeli smo hudo neurje, medu/c. delfine, vodo v kabinah, poplavljene wc-je, 4-dnevno poslušanje zataknjenega CD-ja Mise Kovača ... Skratka, bilo je noro in nepozabno: vsi Rmo se vrnili kolikor tolikor čili in zdravi.
/daj pa že načrtujemo nove podvige, ki bodo popestrili tc diîlge in vroče poletne noči. Oe niste neKic na morju ali pa na kakšnem drugem odnv čnem kraju, se nam pridružite na taborjenju Salelkega štu-
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI
www.ssk-klub.si
dentskega kluba v Rjbncm pri Bledu. Taborjenje bo potekalo od četrtka. avgusta, pa vse do nedelje. 6. awusía. Obetajo se vam nepozabni trije dnevi kajakarjenja. lokostrelstva, vožnje s kolesi, športnih iger z žogo, sinjske alke, painl-balla, rošti y ade, norih /aba v...
Vse prijave in informacije glede iabor;ieiija pa na 041/775-567 (Aco) oz. 031/327-105 (Miha): www.ssk-klub.sl
Ne pozabite, da je /a va?? vsak dan v delavniku od X h -15 h odprta računalniška učilnica, kjer lahko na 10 računalnikih brezplačno »surfalet ipd.
t.ep študentski pozdrav in na svidenje v l^bnem.
Jutri četrti Smallfest
Šosrtanj - Jutri n v soboto sc bo zgodil že četrti Smallfest. ki ga zelo uspešno pripravlja Zavod za kulturo Šošlajij, To bi^ pravi mednarodni festival Šestnajstih neuveljavljenih skupin iz okolicc in Italije. Pripravili so še več spremljajočih dogodkov. V soboto bodo ves dan igrali nogomet. od IX h dalje pa bo /namenilo obmetavanje s tortami.
■ mz
Prva mlinarska nedelja
Dobrna - Kulturno društvi» Dobrna in Aktiv kmečkih /ena Dobrna vabita to riedeljo. .^0, julija, od 16. ure dalje v dolino mlinov in na prvo mlinarsko nedeljo. Pripravljajo bogat program, v katerem bodo sodelovali pevski zbori kulturno-unieuiiškega društva Dobrna, sestre Jaktfb. folkhirna skupina in vaške pevke iz Dííbrne. Posebej vabljeni na stojnice s pecivom, medom in napitki, ki jih bodo ob zgornjem miinu pripravile članici aktivov kmečkih žena z Dobrne in Vinske Cîore.
Namesto kravjih dirk otvoritev kozolca in
I IttVV
kegiijsca
Caberke - Da kravjih dirk letos ne bo, je /e znana in v glavnetn tudi razširjena novica v naSi dolini. «Lansko leto smo imeli zaradi dežja ogromne stroške in velikih izgubo,« je povedal predsednik Kulturnice Oaberke Franc Šiehamik. Pripravljajo pa zato v Gaberkah nekaj drugega - v nedeljo oh 16, u"! organizirajo na lokaciji bivšega gasilskega doma Ciaberke (če ne veste, kje to je, se pripeljite ua nekdanje prizorišče kravjih dirk in poglejte prek ccste) otvoriiev kozolca in kegljišča. V uvodnem kulturnem prc»-gramu b<îdo uaslopili Kullurno-prosvetno društvo Bazovica i Reke na Hrvaškem z dramsko skupino, Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu z ljudskimi
^F0RiPâ8Hi0N&
mur^n
EVROPSKA HISA MODE
Prešernova cesta 1 a, Velenje
(NASPROTI S0015ČA),
V kozolec so v Halturnicl vložili veliko dela.
pevci in godci Pt)riui pa počini. Konovski oktet In ljudske pevke Ciaberški cvet. Otvoritev kozolca in kegljišča bo zaupana županu Občine Šoštanj Milanu Kopu-šarju in predsedniku društva, oboje pa bo blagoslovil naJdekan
Jože Pribožič. Po dobri, stari navadi bo sledila zabava, »na kateri bo poskrbljeno za glasbo, liraao in pijačo,« pravi Šieharnik. Kot obljubljajo, bo na voljo tudi sreče-lov. domač kruh in pecivo vaških gospodinj. »Verjamem, da se
ljudje sprašujejo, kaj pomeni otvoritev kozolca, kaj bomo z ojlm počeli in zakaj ob tem praznovanje.« je skrbelo predsednika društva. Najbolje, da si radovednost potešite kar sami.
■ mk
50%
.....MMB*>, saj so nastopili 2e na nekaterib festivalih, na katerih so svoje sposobnosti pokazali tudi drugim. Pred čascmi pa so bili naravnost odlični, saj so v Mariji Reki v Občini Prebold premagali vso glasbeno konkurenco. Sloje namreč za četrti Festival domačih ansamblov za nagrado Savinjske doline. Kot na drugih podobnih tekmovanjih se je tUdI tu predstavilo veliko ansamblov. P Carmen, saj je 10 bill) cnn najsrccncjsili močjo Številnih imenovanih in neimenovanih sponzorjev. Njena /eUa je sedaj, da napise se knjigo zgodbic za oiroke. In spjl nc oslaja le p željah, ampfik jih ludi uresničuje. Ker si s pisa-njenî hvimi mediji. z internelom. O leiu nisenî imela
Tudi tokrat /e Carman Škoflek napisala ijubezanski roman. -Uresničene &anje-je odeia v ciklamno trarvo, zato je knjiga opazna že ita daleč.
pojma, v lo sta me vpeljala moja otroka. Ko sem vi-
dela. kaj vse se tam dogaja, sploh v raznih kle-pclalnicah. sem dobila idejo za knjigo. Tako je nastal roman, ki govori o ljubezni, ki seje »zgtv diia« s pomočjo medmrežja, po tem, ko sla si glavna junaka dolgo le dopisovala.«
Nastal je lorej šc en ljubezenski roman, ki bo. upa Carmen, dobro sprdel pri bralcih. »Vso odvečno ejiergijo pri pisanju spravim i/ sebe. Ko napisano čez nekaj časa berem še enkrat, pa se zalotim ludi pri tem. da se vpra-^m, ali sem lo res jaz napisala,« še doda.
Tudi tokrat je knjiga izšla v nakladi 500 izvodov. «Vsi so mi govorili, da naj ne izdam knjige na pragu poletja, ker je velikt) ljudi na dopustu. Ampak moja želja je bila, da knjigo izdam prav poleti. Bom pa s predstavitvijo knjige res počakala na jesen, ker vem. dazii to čas res ni pravi. Moja distributerka je Zoranka Vadnov iz Ljubljane, ki je že dobila nekaj mojih knjig. Ona je lista, ki poskrbi, da knjiga pride v knjižnice in knjigarne. V Velenju je knjiga na prodaj v Kul t urni ci, bo pa na voljo tudi v Mladinski knjigi, /.c kmalu naj bi bila ludi na policah velenjske knjižnice.«
Carmen je prepričana, daje bila Rdečelasa Pia, njen prvi (ubczenski roman, dobro sprejeta predvsem pri bralkah, nova pa bo verjetno všeč tudi moškim. Tak občutek jc dih bila. ko je dala knjigo prebrati svojim bližnjim. Knjigo priponka ludi v dopusiniškem času, saj pravi, da se hiln^ in gladko bere in da je kol nalašč za branje na plaži.
Fotoklub Zrno na ulid
Kljub slabšim »življenjskima pogojem prostora, velikega več kol 100 kvadratnih metrov, so se presehli v okrog 15 kvadratnih metrov velik prostor) je razstava velenjskega foiokluba nastala ludi letos. / naslovom ^Fotoklub Zrno na ulici« je od ponedeljka 17. 7. na ogled v avli Mestne občine Velenje.
Letos se tako z barvnimi kot črnobelimi (atografijami pred-
stavlja 9 avtorjev. Če bi za skale park lahko rekli, da mu jc bila občina naklonjena, za FK Zrno lega nikakor ne moremo trditi. Naslov razstave »Na ulici« ima pravzaprav dva pomena. Pred več kol pol lela seje Totoklub iz kul-lurnega doma začasno preselil v majhno sobico v vili Rožle. Poleg delovnih prostorov so člani i/.gu-bili ludi razstavni prostor za svoje foiograllje (ena galerija je bila v
bivšem foioklubu, ena pa na Cankaijevi ulici v irgovioi. ki je sedaj zaprla). Padla je ideja, da bi bil eden od razstavnih prostorov kakšen majhen košček (stena ali pano) galerije Velenje, kije že lep čas precej velika. Ideja je zašla na stranpoti, se večkrat ustavila na občini, tam pa sc je verjetno izgubila, saj do cilja i5e ni prispela. Pravzaprav je ni videti niti blizu
Totoklub je tako praiiiično na ulici, saj svojega pravega doma še nima. lidina razstava, ki jo lahko pripravi, jc na Mcsini občini, pa
šc lo v i. i. mrtvi sezoni - juliju. h) so vsi na dopustih. Da ne (»menjamo, da je avla občine (v kateri je razstava) uradno odprta vsak dan od 8.00 zjutraj do 16.00 popoldne, v peiek pa samo od i^.OO do 15,00 ure. Torej večina ljudi ne pride niti iz službe, ko je razstava že /Mpna..,
Drugi pomen naslova »Na ulici« pa a' bolj nanaša na razstavo - večina foiogralij je bila posnela na ulici. Tisie, ki menijo, da fotoklub ne počne nič pametnega b si nc zasluži drugih pros-toDv. naj opomnim samo na uspehe, ki so jih člani dosegali do sedaj: v zadnjih treh letih so dosegli} prve nagrade na državni ravni, več fotografů je bilo nagrajenih na natečaju »Fotografija meseca Velenja«, velikokrat so uspešno sodelovali na različnih drugih nalečajih in ex-iemporih, da razstav, ki so jih pripra\nli (ko je bilo 10 šc možno) sploh ne začnem šteti.
Ce boste v doptjldanskih urah hodili po Velenje, priporočam, da se ustavile tudi na občini. J-na redkih razstav z dobrimi fo-ttïgralljami bo svoje obiskovalce čakala d svetu pauije te ^e z nizkœetiowimi prewztiiki. je pomanje z av-low sicer daljše, a zalo daje člo\ekii čas opazovarýa in razmišljanju. Poluješ skozi nove in fehi luje pokrajine, ki so jih dnfgi ljudje naselili in jih obdelali 1er spremenili po svojem okusu. Takšna Í7hiš}>ja bogali in spremiiija načine rarmi^ljanja a okofju. v kalením običajno bi\'aš ali delaš. PiH, ki se začne v Slovenyi. pelje skozi Iialffo I' Francijo. Oil lam v Španijo in nalo še na Pi>rni-f^alsko. Zanimivo je oiK/zovali okolJco, ki se spremiiya Iz ure v urt). Sčasoma si izoblikuje.^ določeno znanje, ki U pomaga f)reixtzmii imamezne značilnosti pivsiora. skozi katerega se pelješ, in i^lede na državo, po kaieri se wzlš. Ko začneš pol v Sloveniji, se li zdi, da si začel na zelo urejenem koncu Evrope, kar li je jasno še mulo bolj, ko se pelješ po liuliji. Sloven.'skih imtajališč ob avíoeesluh si-cer ni veliko, a so zalo bol] ali manj dohro un^ern in čisla. Nadvozi in osiala Jn/rasiruklura ob cesiah je povprečna in nikjer m' vi-ded preseikov. Predvsem se zdi. da na slovenskih aviocesiah vlada mir in nikjer ni nobenega kaosa. Vstop v halilo napove ludi vstop v Kvroi)o. ki je veliko bolf zazidana in v njej vlada večja S'^eča, lako na cesiah kol na postajališčih in ob tyih. liaijanska pi^Hi^ali-šča slutijo fHip(ilf}oma hilrmm načinu p^^tovanja. kije v modi na italijanskih aniah. Prii}elješ, se rniaviš, spiješ kainičino in že si spet na poti. Zato so dostikrai pomankljiw opremljena in jim po-nekofJ manjka osnovne čistoče. Popolni kom ne nudi/o popoinotna nobenega dodulne^a udobja, ki bi inu omogočalo s/mje in nišira-tye vsaj na prostem. Marûkje so postajališča majhna in tovorni promel 1er avtotnobilski promel prewč pomešana, Vendar /ta. od-\isno sicer, kje po Italiji se iwljete, v \ečini primerov na vseh posla-jališčih dobite odličen kapucino.
italijanski nadvozi in promelna infiw^imklura so ponavadi oblikovani brez doml.^ljije in jih pogosto načenja zob časa. Nekoč betonske priključke in nadvoze daties pospešeno men/ujejo za kovinske, ki nato bodejo v «Y s svojimi zaščitnimi premazi. Ob vstopu na Azumo obalo se podoba ifoftajališč in /Hikrajine ob cestah začne postopoma .spreminjali. Nekako se zdi, kot da stopil v sUko Van (iogha. Cesta se zlije s ijokrajino in začne teči po robu knliiviranih gozdov, dolin ... začne siiremifdoti obiiko in se prilagajo lerenu. Pokrajina uspešno skriva rane. kijih je nekoč jmzročUa čloteška roka. ko sije utirala pol skoznjo. Postajališča si sledifo v enakomernem rimu/, postavljena v boro\e gozdičke, od maknjene od avtoceste, nudeč vso udobje, ki ga moderni poiMniki potrebujemo na svojih !)Oieh. Povečini so vsa francoska iH)staj(dišča
Ažurni obaîi kakovostna in imajo poleg bencinske postaje ter restavracije tuJi javne tuše, kloin in mizice ter prostore za spatýe. V bistvu so pravi mali kampi, ki jih ni t^itrebno tilačati. Seveda jih ni ireba uporabili, a je lo priporočljivo narediti vs(d enkrat, ker so cestnine tako vlKoke, da hi bilo škoda, če ne bi tzkorisliU motrwsti, kijih avtocesta ponuja. Posebnost francoskih postajališč so tudi njifme pozicHï. ki skoraj vse nudijo lepe poglede na doline ali hribe v bližnji okolici. Francozi so se izs'irno lotili ludi urejanja nadvozov nad aviooislami. .saj skoraj ni enakega nadvoza. Pt>ve-čini so to sicer mah bolje izdelani povprečni nadvozi, a so med týimi tudi izredno lejie arhitekturne stvaritve, ki se skladajo z oko-lico in jih je melje pogledati. Nemalokrat se vprašaš, kako je kaieri narejen, in ob tem moraš občudovali drzna\l, s katero so si polepšali vožifjo na avtocesti.
Prehod v Španijo Je krut in padec iz zelenih 1er undenih postaja-lišč na betonske ploščadi, sredi katerih stoji bencinska pastaja in restavracija brez kančka sence, boleč-. Zdi se. da .so to oaze. namenjene voznikotn tovornjakov, ki so .v/ jih priosiajališč Je dostikrat čttdna in usiavlianje mt njih se zdi. kot da padeš v kakšen res slab film.
Kaj bo s portugalskimi postajališči, vam še ne znatn iK>vedati. a vsekakor upam. da bo velilco bolje, kolje španskimi. Vožnjo po avtocestah in pomožni iníraslrukturi ob t\jih nam dostikrat pove veliko o narodu in državi, skozi kalero se ffeljemo. V tej primerjavi smo Slovenci s sví}iimi avtoce.siami še zelo nerazvit/ ter daleč za lîvropo. 7.ato r imenu vseh avtomobilskih popotnikov kličem - čim dražje proda/1:/o lo ^vojo ?ieraz\'ilosi
VELESSJe
M9 fi* ».«.•., 2«. mM«)*
107,8 MHz
R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE
Glasbene novičke
Nagrada meseca avgusta: potovanje na Nizozemsko
S lem tednom se v veliko delnvnih kolektivov zaključujejo delovni dnevi in začenjajo se lako želene In pričakovane počil-nice. Tudi mnoge oddaje Radia Velenje odhajajo na počilniee, nadomestili jih bomo z bolj spro;>ceniini, manjkalo pa ludi ne bo nagradnih iger. Največja, iiajpboto oh 17. uri. ku bomo predstavljali Madžarsko, in seveda tudi kviz bo sestavljen iz vprašanj o zanimivievaii. ranja je zadnje čase na veselje moSkili veliko pojavlja kot manekenka spodnjega perila, seveda pa jo oblegajo ludi liskáni mediji- predvsem listi z mo§ko bralno populacijo, /a enega Izmed takšnih me- ' sečnikov je v zadnji številki izjavila, da pri seksu zanjo sieje predvsem inovativnost in ra z-no-
likosi, No. da ne hi razočarali kai:šncga "inova-livnega machoia". pa so v icj reviji pozabili pripisati, da je Tanja že nekaj časa zvesta svojemu Miranu, ki je nekaj lei nazaj veljal za uspešnega DJ-a. sedaj pa si kruh služi v slovenski vojski. Naj pa Se dodamo, da so Tanjo odkrili ludi tuji agenli. lako. da lahko njene slike v kratkem pričakujemo ludi v kakšnem zahodnoevropskem katalogu!
DVOJČKA
Ko so blondinki povedali^ da je lodila dvojčka, se je globoko zamis* lila: Le kdo bi bil lahko oče drugega?
&
Obletavanje
Nekateri menijo, da nas obletavajo neznani leteči predmeti. Kot bi slo za kakšne selitvB. Nič ćud-nega; kar navadite se. Kmalu nas bodo začeli obletavati tudi bolj ali manj neznani ljudje. Bližajo se volitve.
Pod streho
če res držijo opozorila nekaterihj da se zaradi čudnega eksperimentiranja nad slovenskim os^ novnim šolstvom zbirajo temni oblaki, potem se cesa hudega v Velenju ni bati. V načrtu imajo obnovo kar nekaj streh na osnovnih šolah.
Biser
Na Solčavskem se začenjajo dnevi turizma. Za svojstven turistični biser v tem kraju so poskrbeli bančniki. Ukinili so bankomat. Da ljudje ne bi preveč zapravljali.
Prehitevanfe
Da center Velenja umira?! Ja, eni bi ga res radi kar pokopalil
Pokvoriene poHtnue
Nekdanji poslanec Jože Kavtičnik je imel po* kvarjen začetek šolskih počitnic. Ostajalo mu je upanje^ da se bodo uspešno končale.
Poslanski večeri
Pri nas so vse bolj popularni razni poslanski večeri. Nekateri jih imenujejo tudi promocijske. Za voditelje in nastopa* joče.
Plodnost
Evgena Dervailča so še za štíři leta imenovaO za direktorja Premogovnika. Morda je pri vno-\0čnem imenovanju kaj pomenila tudi dobra plodnost. Premogovnik je namreč v pilčakova* nju še štirih hčera!
Povezovanje
Po tem, ko je nekdanji Gorenjčan dr. Jože Za* gožen izpregel kot predsednik NS Petrola, je postal predsednik NS Gorenja. Res ne bi bilo »higienično«, da bi ostal tudi predsednik NS Petrola, Gorenje pa bi se povezovalo z Istia-beruom.
Ribiška
Ljubenski in lučki ribiči bi radi vsak svoj revir. Pri tem so nekateri kar glasni. Le ribe pametno molčijo.
REPORTAŽA
Hočemo skate parki
Skejtanje postaja vse holj priljubljena oblika rekreacije mladih. V Velenju so jim delno prisluhnili in uredili skate park pri velenjski Rdeči dvorani. Nekateri so z njim zelo zadovoljni, spet drugi, pa si želijo še veliko veC\ Prisluhnili smo obojim in z dveh zornih kotov poskušali osvetliti eno od zelja mladih za njim prijazno preživljanje ^ prostega iasa.
Noben tolar ni vržen stran
Po enem letu je skate park dobro obiskan - Tu se redno zadržujejo tudi tisti, ki ne skejtajo - Brez pomislekov lahko rečemo, da gre za dobro naložbo Mestne občine Velenje
»Hočemo sknie park!« so že nekaj Ici zahievali velenjski skc-Jierji vsakič, ko jini je kdo prepovedal skejlanje po Tilavem trgu. pred slaro Nanui, razslaviK'CJn IJarbara ali lye družic. TeMa je kmalu posula dovolj velika, da je priromala da občine. Začela so sc pogajanj». Vzirajnosl iii polr-pc/Jjivosi obeh sirani (bodno izraza nje in veliko in Sc več gib«nja
ni raš. ireningi navadno niso ob enih popoldne, ko udari največja vročina, ampak zvečer Tudi tu ni nič drugače, zalo je največ skej-larskih navdušencev v parku zvečer ali pozno popoldne. Takrat smo za izjavo prosili ludi dva redna cîbiskovaica: Darko Lukič. 17 let: »Treniram že Iri lela. Na irenulni lokaciji v skale parku nam je všeč lo. da do sončnega zahoda ni sence • ves dan je sv^ lio, Z vsemi objektu ki so nam na voljo, pa nismo popolnoma /radovoljni.tf
Denis Piskač, 17 let: »Tudi jaz treniram ze ifi leta. Tako med pociluicami kol med šolskim letom skejlam lakraU ko imam čas. Odvisni» od daigib ob-veznosii. Skejlam ludi drugje po Sloveniji in ne le v velenjskem skale parku. Tu si želimo Se kakšnega objekta.«
Skejtarji pravzaprav še čakajo na
dvorano sla: čisto nov 9 milijonov lolarjev vreden skale park.
Uradna otvoritev je bila sicer šele septembra, ampak glavni cilj je bil dosežen. Skejleiji so si izbo rili svoj lastiin košček pod soncem, kjer lahko neomejeno počnejo, kar jih najbolj veseli • skejtajo.
V času počilnic je skale park še bolj obiskan kol njed ioiskim l^ lom, Zanimivo je, da se lu pravzaprav dosMkral zbere več mladih. ki se s ski^jlanjem spíoh ne ukvarjajo, ampak pridejo samo
(za katerega vemo. da je dobro za zdravje, torej posledično lahko skejlanje opredelimo koi zdravju koristno ). Ne gre za drag spori, saj je vsa oprema, ki jo večina uporablja, skale (logično), nepogrešljiv je le ^e po gum. Skejtajo lahko vsi, ki jih to zanima - dekleta ali fantje, tudi starostne meje praktično ai (res je, da se mora otrok naučili h(v dili,..) - posamezniki začnejo že pri petih letih.
Kot smo že ugotovili, gre za vrsto sporta. Ne glede na to. kaj tre-
svoj res »ta pravi« skale raj (beri:-park), saj je trenutna lokacija le vmesna posiaja do končnega cilja. Končno nahajališče naj bi bilo na velenjskem zunanjem bazenu, ki trenutno precej sameva. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, je jasna ena stvar - niti en tolar, odštet za park, ni vržen stran in upajmo, da bo ludi v prihodnje mlade doletela še kakšna podobna naložba.
■ TJasa
Mladi skejterji so vrteli metle
Športniki so se odločili, da se urejanja adrenalinskega parka v dnu nekdanjega letnega bazena lotijo kar sami - Metle so »pele«, kupi smeti so končali v odpadkih -Bojijo se vandalov, a vseeno bodo tvegali
Velenje - l.anskt) leto je Mestna občina Velenje pripravila dve odlično obiskani okrogli mizi, na katero so povabili mlade Velenj-čane. ki se v prostem času ukvarjajo z skejtanjeni in vožnjo s kolesi BMX. To so športniki, ki za svoj trejiing potrebujejo tudi raz-ličQe športne objekie, kot so različne rampe, skakalnice ... Izrazov niti ne pc^znam natančno, ker so slengovski. zagotovo pa vsi dt> liro vemo, kaj misliui, Kaki) izgledajo, lahko vidi prav vsak. ki si je že ogledal skale park pred velenjsko Rdečo dvorano. Lani ga je postavila MO Velenje, plačala vse objekte in takrat fudi obljubila, da bodo še naprej iskali primer-ne ši prostor za tako imenovan ad"enalinski park. Investicija spbh ni bila majhna in dejstvo je. da so ukrepali lakoj po omenjenih okroglih mizah. Oe so bili prej luladi športniki prepuščeni uli:i. irgom in različnim lokacijam v centru, kjer so ogrožali tudi varnost mimoidočih, so zagotovo s tem naredili velik korak k reševanju te zadeve.
Ijem vrteli metle in odpadke spravljali ne v kupčke, ampak kar kupe, je bil prav prijeten. ý!elja. da dobijo večji skate park. je očitno res velika. Kol so mi povedali, v Velenje hodijo trenirat tudi fantje iz Polzele. Mozirja. I.uč ... Največ pa je seveda domačinov.
Igor Kuna: 'Bojimo se, ća bo kmafu vse uničeno in uma» za no, a bomo poskusi/i.«
Igor Kuna. njihov menda najbolj zgovoren predstavnik, nam je povedal: »Že nekaj časa si želimo prav na tem prostoru imeti
na tem mestu dobili urejen adrenalinski park, fantje vedo. «Dej-sivo jc. danasni malo, ki ses lem športom ukvarjamo aktivno. 15 nas je» ki vadimo vsak dan. še veliko pa je takih, ki pridejo vsaj dvakrat tedensko. Trenira nas okoli 40. Redno se udeležujento ludi tekmovanj po Sloveniji," pripoveduje Igor. Zanimalo meje. kako so tovrsini parki urejeni po drugili slovenskih mestili. »Parki S(î povsod, kamorkoli gremo, veliko večji, kolje naš, Po mojem je velenjski najmanjši skale park v Sloveniji. Objekti so drugje boljši, več jih jc, več je prostora med njimi, la šport tam veliko bolj živi, povsod pa jih urejajo s pomočjo občin.«
Korito nekdanjega letnega bazena je. tako kol je danes, pravzaprav zch) nevarno. Zaradi d^Jtra-janih tal. še bolj pa mo. ker je bazen ponekod zelo globok, zaščitne ograje na zgornjem delu bazena pa seveda ni. Ce bi kdo padel v korito, bi se lahko grdo poškodtwal. Se fantje tega zavedajo? »Zavedamo se, ni kaj. Pokazati pa hočemo, da imamo voljo, da smo pripravljeni za park kaj naredili ludi sami. Ne vemo si:er, kako dolgo bo skate park sploh stal, saj se bojimo vandalov. Ce bodo oni mazali, bomo mi čistili. Postavili bomo lastne (Objekte, ki jih imamo sedaj doma. pri svojih hišah» izdelujemo pa sijih sami. Naša želja pa je, da bi sem presia-
Fantje so se z veiiko vnemo lotiU čiščenja korita že dolgo zapuščenega letnega bazena.
Gnala jih je želja po večjem in boljšem skate parku.
Minilo je leto, nove lokacije pa še ni. V javnih razpravah seje kol najprimernejša omenjala Sončni park. kjer pa letos obnova »stoji«. Mladi so bili sicer že lani bolj navdušeni nad drugo lokacijo • to pa je korito nekdanjega letnega bazena, ki že dolga leta sameva in propada. Lokacija je res fantastična, saj je v samem centru mesta. hkrati pa očem zakrita. Dno bazena je sicer že krepko najedel zob časa, luknje in razpoke so močno vidne. Vseeno so se skejterji odločili, da se sami lotijo urejanja začasnega vadbišča. V torek dopoldne, malo po deveti uri, so se zbrali na letnem bazenu in se lotili dela. Pogled na okolí 20 mladcev, ki so z velikim vese-
urejen skale park, Veseli smo bili, ko smo ga dobili pred Rdečo dv(v rano. Vendar je prostor majhen, zdi se nam neustrezen, avtomobili. ki parkirajo pred dvorano, se nenehno vozijo mimo. zaîo je vožnja nevarna. Tu se nam zdi idealen prostor, /ato smo se odločili, da ga bomo očislili sami in si v bazenu uredili začasen skale park,«
^>Po$tavili bomo svoje objekte«
Igorja sem vprašala, če so o svoji odločitvi obvestili odgovorne na MO Velenje. Odgovoril je: »Se sami smo se komaj obve-sfili med sabi), občine nismo ob-veščaii.^i Da obsiajajo idejo, da bi
vili tudi objekte izpred Rdeče dvorane.«
Želje in pričakovanja so eno. možnosti, predvsem pa varnnst. pa drugo. Dejstvo je, da je MO Velenje v preteklih štirih letih ogromno vlagala v obnove piv sodobitvc športnih objektov. Pro računska malha pa žal ni vreča brez dan in vsi naenkral ne morejo priti na vrsto. Župan Srečko Meh nam je povedal, da imajo v načrtu ureditev adrenalinskega parka na tem mesiu. v proračunu pa za lo ni sredstev. Ce bomo uspeli denar pridobiti na različnih razpisih, ga bodo uredih, sicer pa bo treba i^e počakati. Kaj pa do lakrat?
■ Bojana Špegef
Do drugega leta zaprli vrata predsodkom
Mladinska izmenjava mladih iz Nemčije in Velenja je res podirala meje - Gostje so s fotoaparatom prekrižarili Velenje in ustvarili razstavo
Veler\ie • V Mladinskem ccniru Velenje so oj 13. Uo 21. avgusla gostili 12 mladih i/. Nemčije, iz mesla Kneia v skupini iz Nemčije je bilo cnajsi mladih» ki so bili neposredni udeleženci projekta, in dva mladinska V(îdiieija. Ker gre /a raladinsko izmenjavo, je biki iz države gosiiieljice. Slovenije, ravno lako enako število udeležencev iz Velenja. Pri mladinski izmenjavi je biln zanimivo 10, da je hila skupina Ncmcev in Slovencev sestavljena iz kar osmih različnih narodnosti. Med njimi so bili priseijenci iz Afganistana. Ilirčije, Poljske, Iraka. lrana> izSlovetiije pa mladi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Mladinsko izmenjavo z delovnim naslovom »Zaprimo vrata predsodkom« so uspešno zaključili. s<( Mi z mladimi vzpostavili zelo di>ber dialog in se áiy govorili za medsebojno sodelovanje, ne samo v okviru mladinske izmenjave, ampak tudi na dru^iih področjih.
Udeleženci izmenjave iz nemškega Koelna so bili kar osmih narodnostif vsi pa sose tja preselili iz muslimanskih držav.
Prostovoljci mladinskega cet Ura Velenje so mladim iz Nemčije pi)d vodfilvom vodje projekta Lotke Maric in dveh pomoćni-r'^^^ïïT] Matija
JjJ^^^ÊS Vovka in Melite jP ^ ij Kovač, pripravili S! V? zanimive
aktivnosti, Med drugim so opazovali mesto Velenje s fotoaparatom v roki in ustvarili veliko zanimivih fotografij. Najboljše sti izbrali za razstavo, ki sojo odprli v četrtek zvečer. Fotografska razstava z naslovom Mesto Velenje skozi oči tujca je na ogicd v Mladinskem centru Velenje vsak dan. razen ob petkih, od 9. ure do 16. ure. Z tïgledom ra/stavc lahko spoznale, kako mladi iz Nemčije dojemajo in vidijo mesto Velenje.
In prav zanimivo je. da so v mestu opazili tudi drobce, kijih do macini <:ploli ne opazimo vec.
V Velenje se bodo še vrnili_
Po besedah Jurgna Lenzna, so-voditelja skupine iz Nemčije, je
mladinska izmenjava zelo lepa priložnost, tako za udeležence projekta kol tudi /a voditelje. »VJeč mi je. da ^^^ smo izpeljali ^^ mladinsko
—" izmenjavo in naši udeleženci komaj čakajo, da bodo Velenjčani drugo leto vrnili obisk. Prepričan sem, da smo naredili korak naprej k bolj strpnemu in boljšemu dialogu med mladimi različnih verskih,
rasnih in kulturnih pripadnosti ter tako spodbudili mlade k bolj strpnemu razmišljanju, zmanji^e-vanju diskriminacije in ksenofobije. Zdi se mi, da je zelo pomembno. da se tovrstne aklivn(v sti začnejo vzgajati in pripravljati v rani mladosti. S tem bomo dosegli skupno in strpno IZv-ropo.« Na k(mcu je Se dodal, da je mesto Velenje prijetno mesto in da mladi lahko v njem. če želijo. izkoristijo veliko priložnosti. V Velenje se bo zagotovo ^e vrnil, če bo le imel čas, saj imajo mUdi zelo veliko dobrih roker-skih skupin.
Azbive Kokol. sovoditeljica skupine iz Nemčije: »Navdušena sem nad mestom in njegovo arhitekturo. Presenečena sem tudi. da so prebivalci mesta lako prijazni, odprti in simpatični. Projekt te mladinske izmenjave je zelo div ber. Se posebej, ker so nekateri naSi u deležen ci z njim dobili priložnost prvič p(v tovati v drugo dr/av(3 in spoznali Slovenijo in Vetenje. Veselim se sodelovanja z mladimi iz Velenja tudi v prihodnosti in rada bi jim pokazala mesto Kocin v naslednji mladinski izmenjavi. S tem bomo naše prve stike še t>olj utrdili in si riajveijet-neje izmenjali tudi kakšen dober projekt.«
Abasin Rasul, udeleženec ml»-
dinske izmenja>i> iz Nemčije, je
dejal, da je zelo presenečen nad tem. da je v mestu pa veliko mladih ležave z drogami." Na koncu jc še doda), da je mesto Velenje lepo in prijazno mesto in idealno mesto /a pripravo zanimivih vsebin za mlade, »V Velenju sem se imel lepo, saj je bil program zelo pester in zanimiv, vendar sem malo pogrešal letni bazen, kakšno kinodvorano ali celo zabaviščjii park.«
Kaj pa gostitelji? Lolka Maric, voditeljica skupine iz Velenja, pravi, daje mladinska izmenjava uspela. »Doživeli smo veliko presenečenj, kulturnih razlik in navad. vendar je lo bistvo izmenjave. Med mladimi In v mestu Velenje smo z aktivnostmi, za katere si bomo prizadevali tudi na do^i rok. zaprli marsikatera vraia prcdsodk<^m. Zanimivo je to, da so se mladi v več kot enem tednu /elo dobn odrezali, navezali Slike in s tem, ko so živeli skupaj v eni skupnosti, spo/nali način življenja enih in drugih. Bre^ dvdpira Nacionalna agencija MLADINA. Temeljni namen mladinske izmenjave, v katem je vključenih veliko prostovchi-cev Mladinskega centra Veli-nje. je bila promocija strpnega življenja in drugačnosti 1er vzpostavljanje strpiiega dialoga med mladimi iz ra^ ličnih držav, narodnosti in veroizpovedi. Pt^leg tega r^ so se imeli mladi priložnost učiti in uriti v nemškem in angleškem jeziku. Urez dvoma pa so tudi aktivno in koristno preživeli prosti čas nted počitnicami. ■
Mladi iz Nemčije so se v Velenju imeli zares lepo, tudi po zaslugi sponzorjev. Restavracija Mladost je priskrbela, da so lahko jedli hrano, ki jo zahtevajo njihova pravila, picerija Velun je poskrbela, da so lahku Nemci za Slovence organizirali tradicionalni piknik. Terme Topolšica so jim omogočile prijetno popoldne v termalni vodi. Knjižnica Velenje pa brezplačna vstopnico na gradu na koncertu Katrinas. Poleg vsega zahvala tudi Mesini občini Velenje za topel in prijazen sprejem nabili gostov v mestu Velenju. ■
Povej naprej
V tednu oc 2. 7. do 7. seje v sklopu župnije Aniona Martina Slomška BI. na osnovni $oli Gorica v Velenju odvijal drugi oratorij pod geslom Povei naprej. Oratorij smo vodili štirje voditelji s pomočjo 29 animatorjev. t.eio^ njega oratorija se je u deleži o 75 otrok.
Ves teden nas je spremljala Zgodba našega s*vetnika in zavetnika misijonaiicv Frančiška Ksa-verja. Vsak dan smo spoznali vrednoto dneva, ki nas je spremljala skozi ves dan. Prijaieljsivo, obljuba Bogu. pripravljenost, solidarnost, vers je biser. Cerkev.
Sledile so kateheze, v katerih smo poglobili svojo duhovnost, se pogovarjali o vredjiolah dJieva in si izmenjali vsakdanje izkušnje. Sledile so razne ustvarjalne delavnicc, kjer smo izražali svojo kreativnost. Izdelovali smo izdelke iz slanega testa, okviije za
slike ... Imeli smo tudi plesno, pevsko in naravoslovno delavnico.
Seveda pa tudi petja in igre ni manjkalo. Oh prostem času smo igrali razne družabne in sptjrlne igre. prepevali banse. Ves teden je potekala oratorijada. v kiiteri so se otroci po skupinah pomerili v igrah z različnih področij (kviz, športne igre ...). Vsak dan jc izhajalo glasilo, v katerem je bil predstavljen polek celotnega dneva.
V sredo smo se z avtobust^m odpravili na izlet v Izolo novim dogodivščinam naproti. Prav tako, kot se je naš junak iz
zgodbe odpravil z ladjo v daljno Indijo, smo se tudi mi z ladjo peljali do Pirana. Tam smo si ogledali samostan, kjer smo imeli tudi sveto mašo. Ob vrnitvi v Izolo smo odšli v župnisče, kjer nas je izolski župnik pogostil z zuano primorsko jedjo - pašto. Kcmčno jc prišel čas, ko smo se odpravili na plažo. Siti in željni morja smo skočili v vodo, ki je bila malo mrzla, a nas lo ni prav nič motilo. Proti večeru smo se polni lepih spominov odpeljali domov.
Zaključek oratorija je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je p peš poieh podijo 7. niotoiji, je to mogoče le z moioijem. Imajo pa samo enega. Izvedeli smo se. da si želijo nabaviti vsaj se kak^ nega skuieija. saj bi bili z ujim veliko bolj mobilni,
Velenjski župan Srečko Meh pa nam je zatrdil, da občina s lem píídročjem nima nič. »Premogovnik Velenje je lam postavil pro nietno signalizacijo, občina zato
i nadzorom nima prav nič,« je še dodal. Zato sem obiskala direktorja TRC Jezero Petra Pušnika in z njim pripravila pogovor o varnosti in redu, pravzaprav neredu na področjih okoli velenjskih jezer. Pa čeprav je jasno, da smo zanj v prvi vrsti odgovorni obiskovalci sami. listi torej, ki napake tudi opažamo in glasno kritiziramo,
w
^>ZeIiin si^ da bi bilo več nadzora«
Kdo jc torej odgovoren za nadzor in »delanje« reda na področju 1"RC Jezero?
»/ MO Velenje in z Policijo Velenje že več lot spremljamo pojave krSenja reda In miru v TRC Jezero. Vesel sem, da je lo atraktiven prostor, ki ga vsak dan obiskuje vse več ljudi, ^c več pa na
organizirainh prireditvah. S tem pa se seveda pojavlja vprašanje reda in varnosti na pes poteh, le so sicer označene kol pešpoti in je na njih promet prepovedan, vendar so 10 javne pí>vršine, zato bi red na teh poteh morala zago loviti prometna policija, l.ahko povem, da so lo v pretekUïsti že počeli. Prometna situacija pa se jc v zadnjem času zelo spremenila. Kt) se konča pouk. imajo mladeniči in mladenke veliko prostega časa, ki ga izkoristijo tudi za lo, da pridejo k nam, v TRC Jezero. Vse več jih je. ki imajo različna prevozna sredstva, predvsem niotorje. / njimi kršijo vse cest no promet ne predpise. Ne znam si predstavljati, da bi lahkznačcne ludi kol poti /a jezdenje. Pa nisem edina, ki me kupi gnoja sredi poti mt?iusto omenijo tudi drugi sprehajalci. Zanimalo me je, kdo je dolžan počistiti za konji, sploh ker vemo, da odlok o psih predpisuje 50 tisoč tolarjev kazni, če lastnik psa ne počisti izirebkovza
noči na tem področju tudi veliko zasebnih žurov. Sploh mladi ga radi obiščejo v nočnih urah, saj lam, kar se motenja nočnega miru in »nadležnih« pogledov odraslih tiče, nikogar ne motyo. »Prostor je vanivan samo na nekaterih točkah. 24-urno varovanje ima le kamp Jezero. Redarske
Letos je z novo kategorizacijo pridobil 4 zvezdice, odprt pa je od 1. maja. Doslej so dnevno gostili dii 20 gostov, ob večjih prireditvah, kot je bil recimo »Adventure race«, veliko več. Novost letd svoj članek (kot vedno) predpisala. mnogi pa pluvajo čez red in nered tudi v TRC Jezero, potem pa se skrijejo pred javnostjo, tako v spletnih klepetalnicah koi pismih bralcev, podpisanih z ini-
svojim psom. »Enako bi veljalo tudi za lastnike konjev. Počistiti bi morali za sabti. Mi se s tem precej ukvaijamo, nekateri tcj naredijo, večina žal ne. Zakonske podlage na tem področju pa res ni. Tisti, ki so veliki ljubitelji konj, zagotovo počistijo za konjem, če ta opravi potrebo na sredi sprehajalne poli. Zal je teh premalo.«
službe so neučbkovilc, če negre za res premišljene varovalne ukrepe. Zelo smo osvethli tista področja, ki mladim največ pomenijo za zbiranje. Večjih incidentov ni, največja težava so pravzaprav odpadki, ki ostanejo za njimi.« je prepričan Peter Pusnik. Di>dal je Se, da se slika ponovi na kopališču pod čolnarno.
cialkami. Kritiki bi morali biti uv liko kritični, da bi tudi povedali, kdo so! DejslvtJ namreč je, da imamo v Velenju enega najlepših rekreativnih področij v državi, njegove lepote pa prej opazijo obiskovalci od drugod kol mi sami. Salečani očitno znamo iskati lese napake. Teh pa je največ prav zaradi našega obnašanja. ■
'"H'JiS
Uspeh mlađih nogometašev NK Rudar Velenje
v času oU 18.do 22. julija jc v Wolfsbcrgu v Avi.riji polekal mednarodni iiogomcini lurnir za mlde nago melase »Alpen cup«. kaicrega se jc udeležilo clesoi evropskih dr/.av. Na turnirju ^la Sloveniji) prcdsiavijali selekciji NK Rudar iz Velenja, in sicer selekcija U14, leltiik 1992 in 1112. letnik 1994.
Po siirih dnevih igranja je selekcija U14 osvojila 6. mesio. selekcija U12 pa je kk> nila šele v fmalu. ko je morala priznati premoč ekipe Wienvald
Smučarski skoki
Minuli koncc vikenda so se nekateri mlajši dečki, claiii Smučarsko skakalnega kluba Velenje, udeležili močnega mednarodnega tekmovanja v nemškem Roi-henburgu, kjer jc nasiopili) preko 100 skakaJcevvveč starostnih ka-lcgt)rijah. Zelo izkazali so se velenjski skakalci, saj je pri cicibanih do 9 let zmagal Vid Vrhovnik. Píitrik Vite/ pa jc zasedel 4, meslo. V kategoriji dečkov do 10
iz Avsirije, kije bila boljša s 3: 1. Nasa ekipa je na kancu ^Kral-
di^mov. Da pa se ne bi prehitro poslovili od prečudovite dežele, smo polovali ob zgornjem loku reke Tare do Mojkovca, skozi kanjon Morače do Podgorice, si ogledali Celinje ter se preko Lovčena spustili proti Boki Kotorski. Tudi črn i )g o rs ko morje smo okusili, zvečer pa le nemo opazovali lepoic Dubrovnika in žalovali za praznimi žepi po obisku le lega. Izmučciii smo za-tisnili oči in se po zaslugi prizadevnosti In /,anesljivosti obeh šoferjev prebudili šele doma - kot v pravljici. Bilo je noro in nepozabno. ■
SPORT IN REKREACIJA
Kaja Breznik prvakinja
Nadaljujejo sc letošnja prven-siva Sloveniji v plavanju. V Mariboru so konec pretekle^« ledna imeli svoje prvenstvo mlajši clećki (mjeni 1994 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 1996 in mlajše). Nh dvodncviiiim poSHniični:m In ekipnem iekmovanju seje /bralo 280 najmlajših píavalccv in plavalk iz 2; slovenskih klubov. Med njimi je nastopilo ludi II tckmovalccv velenjskega plavalnega kluha, ki so dosegli /clo do brc rcAJllaie bi uvrsliive. To velja predvsem /a Kajo Bre/nik. ki je osvojila dve medalji, v disciplini 200 ni prosio pa je osvojila naslov državne prvakinje. Poleg tega je Naslja (xovejšck v mlaj-i^m leiJiiku dosegla še eno prvo, iri druga ir eno ireljc mesto. Med mlajšimi «Jecki je bil najboljši Žiga Cerkovnik, ki se je v posameznih disciplinah uvrščal lik za dobilniki medalj. V ekipnem vrslnem redu, kjer so upo-šicvail iri najbi>lja' posan^eznike iz vsakega kluba, so velenjski plavalci dosegli končno dobro osmo meslo.
Rezultati (do 20. mesta):
Mlajše deklice - 50 m prosto: 8. Nastja (iovcjšek 36.19; 100 m prosto: 6. Kaja Breznik 1:16,.^1. 10. Nasija (iovcjšek 1:19.26; 200 m prosio: 1. Kaja Breznik 2:41.12, 6. Nasija Govejšek 2:53,47; 400 m prosio: 4. Kaja Breznik 5:36.94. 7. Nasija Gove-jšek 6:01.98; 100 m prsno: 19. Nasija GoveiSek 1:47.56; 200 m prsno: X. Kaja Breznik 3:32.60: 50 m delfin: 1. Nasija Govejšek 40,44; 100 m delfin: 5. Nastja Ciovejšek 1:36.33: 50 m hrbtno: 7. Kaja Breznik 40,57; 100 m hrbino: 4. Kaja Bre/iiik 1:27,52; 200 m hrblno: 3. Kaja Breznik 2:5H.97; 200 m mešano: 6. Kaja
Breznik 3:OK.S5, 15. Nasija (iovcjšek 3:1X.60; sialela 4 x 50 m pn^slo: 9. Velenje 2:43,78 (Kaja Breznik, Nasija Govejšek, Nuša ï'rjavcc, Urša liijavec); šlafeia 4 X 50 ni mešano: 10. Velenje V09.75 (Kaja Breznik. Nik« Špoljar, Nasija (»ovejšek. Urša I; rjaveč).
Rezuliali mlajši dečki - 50 m
lenje 2:32,00 (Boris Nikic'. Igor Dukanovič, /iga ('erkovnik, Mario Dvoršek).
likipni vrstni red: 1. Fužinar Ravne 25.170 lock, 2. Meril Triglav Kranj 25.03X ločk, Ilirija Ljubljana 23.657 ročk. ... X. Velenje 16.904 lock ild,
■ M9rko Primožič
Mali čolnički bodo tekmovali na Norveškem
V soboto se na pot odpravlja devetčlanska slovenska reprezentanca - Zadnji trening pred svetovnim prvenstvom opravili v Velenju
Velei\je - Leira • Naslednji teden se na Norveškem prične svetovno prvenstvo v modelarskem športu, nalančneje, tekmovanje z nitidell čolnov na daljinsko vodenje kategorij FSR. Prven si vt^ bo potekalo v Slrandefjordenu Fnlidspark. mestu Leira. To je kraj v bližini mesia LiHehamnier. kjer so bile zimske olimpijske igre. Oe bo slovenski reprezentanci. v kateri je kar pet članov druSlva Modelar, čas dopuščal, si bodo i.illehamer tudi ogledali, /adnje priprave pred odhodom reprezentance so bile v soboto na Velenjskem jezeru. V ekipi je devei tekmovalcev, Na pot bodo
prosto: 9. Žiga Cerkiwnik 31.20: 100 m prosto: 8. /iga Cerkovnik 1:09.05; 200 m prosto: 5. /iga Cerkovnik 2.27.34. 20. Boris Nikić 2:39.0«; 400 m pmsio: 7. /iga Cerkovnik 5.12.50. 14. Boris Nikić 5:20.27; 50 m prsno: 16. Jgor DukantiviC 43,31, 100 m prsno: 9. /iga Cerkovnik 1:30,54, 20. Igor Dukanovič 1:35.30; 200 m prsno: 17. Igor Dukanovič 3:22,43; 100 m hrblno: 12. Boris Nikic 1:20,64: 200 m hrbmo: 14. Bons Nikić 2:53,30; 50 m delfm: 7. Žiga Cerkovnik .34.42; lOO m delfin: 7. /iga Cerkovnik 1:19.71; 200 m mešano: L3. Žiga Cerkovnik 2:52,19; štafeta 4 x 50 m prosto: 12. Velenje 2:16,90 (/iga Cerkovnik. Mario Dvor šek, Kristjan Meža, Boris Nikič); štafeta 4 x 50 m mešano: 10. Ve-
Nov podvig Srebotnikove
Katarina Srebolnik je ob koncu minulega ledna igrala na turnirju v Cincinnaliju z nagradnim skladom 175,000 ameriških d-lcini Rok Jelen iz Velenja 1er najsia-rejši, leta 1932 rojeni Vladimir G« iz Radelj oh Dravi. Med ženskami je bila najstarejša Antonija
Pi&atta množica ko/esar/evje nestrpno pricaiiovaia start desetega y^zpona na S/eme.
lam navzgor proti /avodnjam in do cilia na Slemenu. Tekmovalce je čakal 16 km dolg vzpon in premagali so morali okrog 720 m višinske razlike. V prvih zavojih se Je od večje vkal za najšievQncjšo ekipo je prejelo Društvo za rekreacijo Ch> renje. Ob desellelnici vzponov na /avodnje in Sleme so člani KK Energija Velenje namenili priznanje predsedniku kluba Romanu Bom. piîsebna pri/nanja in plakete pa je klub podelil Šport-
nemu društvu Zavodnje. /drav-sivenemu domu Velenje, Policijski posiaji Velenje. Oostišču pri Vidi. Ant ào 40 let; Damjan Čl bej (Banibi), Mario Vračlč (Bike LK Haloze), Borut Vovk (Banibi), cb 50 lel: Igor Sedej (Peklenk), Boris Vrhovšek (Celje), Brane Škoberne (Ghost íeam). do 60 Id: Matej Mihovec (Medvode), Anton Govekar (*sD lurbo M), Obřad Lazic (KK
kleka, Vasia Jerčlč. ženske: I leda Kralj, Bernarda Štiglic, Miliaela Siiglic: Premogovnik: Danilo Do bnik, Primož Vedenik. Peter Sever. Termoelektrarna Šoštanj: Mitja Hiičevar, Robert Nadvež-nlk. Roman Drcv.
■ Hinko Jerčič
V veljavi "hora legalis" in kazni za pretepače
Novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je nadomestil starega iz daljnega leta 1974, je začel veljati v petek - Med drugim sankcionira nedostojno vedenje, vsiljivo beračenje in ponujanje spolnih uslug ...
Novi zakoi prinaša kar nekai novih omejitev ludi za nilajáí od 16 lei. Tem bo namreč v noćnoni času pn novem prepovedan vstop v lokale, kjer se točijo alkoholne pijaco. Policisii in inesini redarji 80 z njim dobili nova. večja pooblastila. Med drugim bodo lahko z denarno ka/nijo na licu mesia oglobih vso. ki bodo krmili nočni mir, ptclepaB parinerje, pri-jaielje ali neznance ...Temeljni cilj zakona o van^ivu iavne^a reda in miru, ki je bil doslej eden najstarejših «veljavnih predpisov, je učinkovito zagoiavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika dn varnosti in dostojanstva.
Prekrški, ki bodo sankcionirani
Zakon med prekrški denimo navaja vsiljivo bcraceujo, ne« spodobno )n drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih uslu^. zbujanje nestrpnosti, moienje miru s povzročanjem lirupa, prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmelov. poškodovanje uradnega napisa, vandalizem. nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje d<ï uradnih oseb.
Po novem bodo imeli nekatere nove pristojnosti ludi občinski redatji. Tako bodo lahko kazmv vali nedostojno vedenje, beračenje. poškodovanje javnega napisa, pisanje po objektin. vandalizem. kampiranje na javnem kraju ter uporabo nevarni!; predmetov.
Kazni se bodo poznale v denarnici
Med sankcijami prekrške zakon denimo za pretepanje predvideva med 100.000 in 300.000 tolarji kazni. Kdor koga udari, pa bo kaznovan z 80.000 do 150,000 tolaiji globe. Za nedostojno vedenje, prepiranje in vpiije na javnem kraju bo treba odšteti med 25.000 in 100.000 lolarji. za takšno vedenje do uradne osebe
/akon uvaja tudi posebno policijsko pooblastilo za zagotovitev javnega reda, in sicer izključitev energetskih vimv, elektrike, plina ali vode. To bodo verjetno uporabili predvsem na javnih priredil-vaii- Pri kršitvah javnega reda in miru so kazni od 20 do 50 tisočakov, 25 tisočakov pa lahko znaša kazen, če si bo kdr pa ne smemo pozabili na zastavo in himno, ki so jo prepevali na vsakem koraku, Obiskal jih je čebelar, ki je s sabo prinesel med in nekaj živih čebel, slikar, ki jim jc predstavil svojo obru prav posebni gcnjtje pa so bili trener s svojimi varovanci borilne veščine tekwoudo iz kluba Sun Braslovče. Ti so otrokom prikazali nekaj osnovnih ko-akov. Sami pa so obiskali igrišče Spori neg a društva Cîavce-Veliki Vrh, kjer so
jim pripravili športne igre, golaž in pravi taborniški ogenj z živo glasbi), z vlakom so se ludi odpeljali v Velenje, kjer so jim v Rdeči dvorani predstavili tenis, squash, badbimon in plezanje, od tam pa so bili povabljeni ludi v vilo
Mojco na pico in sok.
Prav posebno presenečenje, za katerega so se člani morali dogovarjati več mesecev, pa je oiroke čakalo z-adjiji dan. Pozdraviti jiii je namreč prišel pravi vojaški he-likopier z vso potrebno posadko
MALA ANKETA
^>Svet je treba spraviti v red!«
v petek je stopil v veljavo zakon o javnem miru in redu. ki preprečuje oirokom do 16 let vstop v k)kale, kjer prodajajo alkoholno pijačo, kaznuje vsiljivo beračenje in pn)Sliiucijo, agresivno in nasilmî vedenje ter pn-dobno. Kakšno je splošno mne-lye o zakonu in situaciji na področju javnega reda in miru, smo povprašali naključne sprehajalce po Velenju-Irena Golčar: »Mogoče bo novi zakon le kaj rešil, ampak v vsakem primeru je dobro, da pride zakon v javnost in se tega ljudje vsaj malo držimo, sčasoma se bomo nanj navadih in šele potem se bo upošteval v celoti, /di se mi prav. da se mladina zvečer ne potika po mestu in se tako izogne alkoholu iu mamilom. Več hi se morali posvečati šporlu. saj hi tako mislili na druge stvari in pozabili na neumnosli. O pn>stituciji in prosjačenju pa verjetno več vedo povedati mladi, saj sem sama veliko doma in o tem vem le malo. Verjetno se lo dogaja« kajti danes živimo hiter lempo življenja: slarši nimajo dovolj časa za oiroke, veliko delajo, a niso vsega krivi oni. velik del krivde nosi družba, nekaj tudi oiroci sami, Od njih je namreč od-
visno, ali podležejo slabim vplivom ali ne,«
Margareta Jan: »/akon bi že bil dober, če hi la kdo spoštoval in upošteval. Sem še tista generacija. ko se lake sivari še niso dogajale. Danes je v svetu vse narobe in imam malo upanja, da se bodo sivari sploh še kdaj uredile. Deset let siari otroci so namreC velikokrat prepuščeni samim sebi in se zato zadržujejo pred našim blokom do dveh ponoči, kjer pijejo, kadijo ... Sama grem na balkon, ker spal lako ali tako ne morem, dokler oni spodaj vreščijo. Tudi jezikavi so. Ko jim rečem, naj gredo domov, da bomo lahko stanovalci v miru zaspali, pravijo, da sem lako ali tako v pokoju in lahko spim podnevi. Mladina je res nemogoča in javnega reda in miru v Velenju nimamo. V prvi vrsii so za to krivi slarši, ki pustijo mia-doleinega otroka kamorkoli in ne vedo. kaj dela in kam gre. Včasili je bilo drugače, ob sedmih so se naši otroci šli umit. nalo k večerji in spat, Ja/ pravim. da je z nami konec. Živali so bolj kullurne kot pa ljudje.«
Žan Zeba: »Mislim, da zakon ni sporen, je pa vprašanje, kako se bo sedio uveljavil in kontroliral, lînanio namreč veliko zakonov. tudi o kajenju in ne vem kaj vse še.
jt
pa se jih nihče ne drži. V Velenju bi lahko policija odigrala, predvsem v poznih urah. malo več svoje vlt^ge, posebej, ko se divja z avtomobili, /a vse. kar se dogaja, pa je kriva družba, ki je vedno bolj pokvarjena in v prihodnosti bo zagotovo še slabše. Glede prostitucije, beračenja in podobnega smo v Sloveniji kar zgledni, saj sam dosti hodim po tujini in lega imajo druge države veliko več. Verjetno nas vse to še čaka.«
Branka Sovinek: >/akon je vsekakor dobrodošel, a nc v celoti. Ne strinjam se z delom, ki govori o uživáíiju alkoholnih pijač, saj mislim, da se lahko vsi ljudje, ne samo mladoletni, zabavajo ludi brez alkohola. Pravim, da je veliko dobre mladine in pc-ščica slabe in ta pcščica bdi nad dobrimi 1er jih zavaja. Za dogajanje ni krivá samo družma, ampak tudi lempo. ki ga živimo. Tudi mladi inujo namreč težko šolo. veliko se morajo učiti, da postanejo, kar si želijo. Njihova mladost jc stresna, zalo včasih kdo zaide na stranpoti. Sama prihajam k okolice Velenja, kjer javni red in mir imamo, mislim pa, da c^dkar imamtî redane, jc tudi sjiuacij.-i v centru urejena. Cilede prostitucije pa tole: vsi vemo. da je lo najstarejša obrt. in ne vem, zakaj se ne bi legalizirala. H bilo to zakonsko urejeno, bi bilo vse skupaj nekoliko dn:» gače.tf
■ vgrfnt
in lekaj vojaki, ki so oin)ke popolnoma navdušili in jim odgovarjali na njihova vprašanja.
Tabor se je tako zaključil z veliko lepimi spomini in zadovoljstvom staršev. Društvo bi se tako želelo se enkrat /-a hvalili vsem. ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tabora, in seveda siaršem za njihovo zaupanje.
■ Lucija iesrtjak
Zlata poroka Ivana in Mimike Sovine
»še na mnoga zdrava leta, iz grla vajinega naj bo pesem lepa pela in kolikor kapljic, toliko let. Bog vama daj na svet živet,« seje večkrat slišalo 24. junija na domačiji PrevalnikvZgorujem Raz-borju, ko so praznovali zlato poroko Ivana in Mimike Sovine.
Ivan se je rodil 16, julija 1927. leta na kmetiji Prevalnik. Ze kol mlad lant je preživel tudi marsikaj hudega, saj je bila med NOH požgana domača hisa. In ko so postavili nanjo novo ostrešje, se je tragedija ponovila, saj je domačija zopet pogorela. Ivan je že v rani mladnsti izgubil ludi očeta. Vendar se je kaj kmalu obrnilo na bolje, kajti nedaleč stran od ikojega doma se je zaljubil v pridno in pošteno dekle Mimiko, ki seje rodila 6. marca 1932 na kmetiji Novak. Zaljub-
ljenca Sla si zvestobo obljubila v domači cerkvi sv. Danijela leta 1956. Kmalu so se jima rodili otroci: .lanko, Marjan, Drago, îvica, Majda in Danica, ki so vsak po svoje poskrbeli, da njihov rod gotovo ne bo izumrl, saj imata Jvan in Mimika danes kar 18 vnukov Ln 5 pravnukov, /lato poroko sta praznovala najprej v Občini Slovenj Cîradec. kjer ju je poročil podžupan Jože Jeronîeh nato pa so se odpravili v cerkev sv. Danijela, kjer je bilo med mašo ludi sveto obhajilo, ki ga je prejel eden od njuuih vnukov. Pred Bog<îm ju je ponovno zvezal poddekan Leopold Koral. Praznovanje so nadaljevali v go stišću Pečoler, kjer so peli in ple-sah do jutranjih ur.
■ Mihaela Kotnik
KRONIKA
Ne kupujte
sumljivo
poceni!
Olje-Žalec-15..iumja lelos so trije mlajši moški na Aškerčevi ulici v Celju v paUhoUu napadli moškeg» in od iijcj^a /aluevali denar. Oškodovanemu so odvzeli denarnico gdi pogovorili sami in so po irebovali le zapisnik /a zavamvalnico. Do nesreč je prihajalo predvsem zaradi i/.sjljevanja prednosti • laka se je v petek zgodila v predoru Šalek, irpela je k sreči le pk^čeviiia. V soboto ob 14.40 so obravnavali nesrečo, v kateri na Partizanski cesti trčila tri
vozila. Vzrok? Prekratka varnostna ra/dalja. ***
Tlslega. kije v soboto povzročil prometno neswčí^ v Behh Vodah in pobegnil, pa ^ iščejo.
/aradi nepriinerne hitrosti pa se je v ponedeljek zgodila pmmetna nesreča na precej pogostem mestu - pri pr>djetju lisotech v Pesju.
Kar se javnega reda in miru tiče., je vročina verjetno pripomogla k lemu, da je bili) krčitev kar nekaj. /nan<5 je. da vročina ljudi naredi nervozne, lako sta se v četrtek z\ečer slepla dva možaka na Kajuhovi cesti, najbolj nasiradalpaje avlo enega od
pretepačev. Vsoboto zvečer seje pretep zgodil v Ba-n>k baru na Kidričevi. Nepridiprav je napadel bivšega sodelavca in mu poškodoval rebra. Isti wčer pa so policisti k nočnemu počitku napotili jeznori-lega sina. kije pijan prišel domov in tabi moćno razgrajal, da so starši poklicali na pomoč policiste.
Ali je fant ubogal, v pi^licislovi belezJd ne pise. ***
V petek zvečer so policisti zasegli opojne cigarete, napolnjene z zeleno snovjo, vetjetno marihuano, dvema dtmiačintmia. ki staseočiino pripravljala na veselo polelno noč. Že srečanje z možmi poslave je
verjetno spremenilo njune načrte.
***•
Brez vlomov in kraj tudi la leden ni šlo. Brezalkoholne pijače so i/giiiile iz Mercalorjeve trgovine v Šaleku, in lov soboto zgodaj zjutraj. V nedeljo je rekreativen športnik ostal brez mobitela na športnem igrišču na Gorici, v Inlersparu pa so kamere snele dolgoprstneža. kije ukradel deodiirani. Seveda ga bo sedaj drago plačal.
Kolesarji na udaru
Moziije, Zr«€ - Prejšnji leden so na Celjskem zabele/ili kar ^ pr(v itîelne nesreče, v kaierih je bil udeležen kolesar. Kt^lesaika iz Pi>lzclc je po nedeljski nesreči žal izgubila življenje, budo poškodovan pa je bil tudi nîladoletnik, ki je bil v naselju Nizka v nesrečo vpleten v torek.
24-leini voznik tovornega avlo mobila je vozil po regioîiahii cesii iz smeri Moziija pnni Šentjanžu. V naselju Nizka je dohitel 15-lei-nega kolesarja, ki je vozil ob desnem ri)bu vozišča in s prednjim desnim delcmi vozila iTčil v zadnje kolo kolesa. Pri trčenju je kolesar padel najprej na pokrov motoija in nato na iravnik ob desnem robu vozišča 1er se hudo poškodoval,
V sredo okn>g pol dCsSetih dopoldne je prišlo na lokalni cesti v /rečah do pn.)metne nesreče, v kateri se je hudo poškodovala mladoletna kolesarka, ki je vozila kolo iz smeri Ceste na Roglo proti Kri-ž^vcu. Pri vožnji v blagi levi iwinek po klancu navzdol je izgubila oblast nad kolesom in padla. Pri padcu seje hudo poškodovala.
Policisti opozarjajo kolesarje kol najbolj (Ogrožene m izpostavljene
udeležence v prometu, naj pri vožnji s kolesom vtjzjjo po kolesarski stezi in kolesarskem pasu. Ce lega nI pa ob desnem n>bu vo /išča. Še posebej naj bodo previdni do vozil, ki jih dohitevajo in prehitevajo. Da bodo opazni, naj uptv rahljajo luči. odsevnike hi po možnosti svetla oblačila, /a vožnjo s kr)lesoni naj uporabljajo čelado.
Spet požigale«?
Velenje - V torek ponoči je neznanec na vrlu ob Koroški cesti v Velenju za/gal leseni nadstrešek nad vrtno mizo in klopjo, v bližini pa še kup drv. Nadstrešek je v celoti zgorel, velenjski gasilci pa so uspeli pogasili drva, ki so le delno zgorela. Neznanec je lastniku píívzročil za okoli 200,000.00 to latjev škt>de.
V Vinski Gori pofílo dvakraf
Veleiije - V sredi» sta se v Vinski Cîori /godili kar dve prometni nesreči. Dopoldne je do nje prišlti na vinskog turškem klancu. Nesrečo je zakrivila vo/jiica. ki je zaradi neprimerne hitrosli trčila v vozilo pred sabo. Udelež-enci nesreče so bili lažje poškodovani, pomt)č pa
so iskali v dežurni ambulanti.
Ob 17.30 pa seje spet zgodila prometna nesreča v «črni« Vinski Cîori, natančneje malo /a naseljem Crnova. Voznik Clia je vo/il iz smeri Velike Pirešicc proii Velenju. Nasproti mu je pripeljal voznik tovornega vozila s priklopnt-kt)m, ki naj bi s polovico vozila vozil po levem smernem vozišču. Voznik Oiaje z namenom, da prepreči trčenje, zapeljal ven z vo zišča. navzdol po brezini. Do trka med vozili ni prišlo, se je pa v nesreči lažje telesno pi)škodkazala. daje šestindvaiseileini Velenjčan v času «xjja-nuaija 2006 do meseca julija 2006 na območju celjske regije organiziral mrezcï uličnih prekupčevalcev in iv)srednikov, ki so pn^dajali prepovedani) drogtî heroin, kokain in anifetamin. Tudi sam je večkrat pro dajal prepovedali o drogo v odmerkih od 5g. do 15 g, katero so preprodajalci i/, območja /.alca in Velenja -šlo naj bi za mlai^e lanie, kijih je v posel uvajal 2f>leini Velenjčan • vsakodnevno prodajali naprej v odmerkih od 0.1 do 0.5 g. Kriminalna združba je preprodala pnbliznt) 1000 g prepovedane dnige mesečno. !n seveda zelo dt^hro služila.
povodcu, je namreč napadel moškega. Ta ga je hotel odgnati, da bi zaščitil svojega otroka. Lastnica psa. ki bo veijetno odslej uporabljala povodec, je dobila položnico za plačilo 50 tisoč tolaijev kazni.
Kadil bo
Žalec-V Zgodnjih petkovih jutranjih urah je bilo vlomljeno v prostore gostinskega lokala na Šlandriv vem irgu v /alcu. Pogrešajo nekaj denarja in cigaret. Skupna Škoda znai^a okoli l."^5.000,00 tolarjev.
Dober plen
Nazarje - Cez vikend je neznani nepridiprav vkmiil v prostore razdelilne elektro postaje v Prihovi. Odnesel je večjo količino cilindričnih vložkov in aluminijastih sponk ter motorno žagt). Podjetje je z dejanjem oškodovano za okoli I..1O0.OÛO.OO tolarjev.
STE SE POSKOnOVAU V PflCMHlVI NESREČ NA OEIOVTVSM ME^. JAVNEM PflOST1]RU?
2mTE oo^KOmmwo?
ft {fiAUtiitf^t y /TTTTiiT^CF?
■UPUŮUUJKXauhMUA 1_LJ
Viagra raste na drevesu
v JAR Viagra rasie kar na drevesu, saj je korenina drevesa nipesu zelo učinkovita za moško pokončnost. Moški na severu .lužnoafriške republike (JAR) uživajo naravno zdravilo zj moško impolenco. ki ima enake učinke kot znamenita modra ta-
bletka Viagra, so poročali lokalni mediji. Korenino drevesa mpesu so odkrili v vaseh območjih Venda blizu narodnega parka Kruger ob meji z /imbabvejem. Uživanje izvlečka te korenine s čajem in drugimi tradicionalnimi pijačami je zelo učinkovito, saj sproiča milice moških spolnih organov in stimulira cirkulacijo krvi. kar vodi do erekcije, so izjavili znanstveniki. Čajna žlička lega naravnega zdravila za impi> tcnco stane okoli 50 randov (okoli 7 ameriških dola rje v). "Poskusi so poka/ali, da je korenina prav tako učinkovita kot viagra."
je dejal Marion Meyer z oddelka za botaniko univerze v PretorijI.
Nafta iz planktona
Predsuivniki nekega španskega podjetja zatQujejo, da so razvili način vzreje planktona in preobrazbe monskih rastlin v naAo. s čimer bi lahko v ne tako rnJdaljeni prihodno stl omogočili neizčrpen vir čistega goriva. Testov na prevoznih sredstvih sicer se niso opravili, kajii pcxljeije Bio Fuel Systems še ni po skusilo rafinirati temno zeleno obarvane ickočinc, v ka- ^^^ tert) se plankton pre-obrazi. Bio Fuel Systems je spansko podjcije, ki je bilo ustanovljeno šele letos na vzhodni španski obali po tem, ko so znanstveniki več kol tri leta skufwj z univerzo iz mesta Alicante izvajali najrazličnejše raziskave, Pt)dietje je lako razvilo metodo pretvarjanjema energije, ki temelji na treh elementih: sončni energiji, fotosintezi in magnetnem poiju. Proces prav tako omogoča ohranitev bio nafte iia podoben način, kot se to zgodi pri fosilnem izvoru. Strokovnjaki podjetja Bio l uel Systems in
strokovnjaki z univerze Alicante so si /kidali cilj kar se da hitro razviti gorivo, ki naj bi bilo na razpi)lago že v obdobju prihodnjih 14 do 18 mesecev.
v
Citalnik prstnih odtisov^ ki bere tudi pod kožo
Pri avstrijskem podjetju Nanoi-dent so razvili nov čitalnik prsi-nih odtisov, ki je zjDioŽen odčitati prstne odtise, vsebino krvi in vzorec Ikiv. Zelo tanek senzor (debeline papirja) naj bi ponudili na irg v roku enega do dveh let, zagotavljal pa naj bi večjo varnosi podatkov, kot jo ponujajo današnji senzorji na pomnilntških karticah, mobilnih telefonih in drugih elektronskih aparatih. Razvijalci ugotavljajo, da obstoječi čitalniki prstnih odtisov zjuijrejo »zgolj« 97-odstíítno prepoznavnost odtisov, med tem ko bo novi izdelek zagotavljal 99-odst(Un(i zanesljivost in ga skoraj ne bi) mogoče prelisičiti. Produkcijski stroški znašajo od 1 do 2 ameriška dolarja, proiz.vajajo pa jih z uporabo ink-jet tehnologije (barvni tiskalniki). Na polimer oziroma stekleno podlago natisnejo polprevodno Ćmilu podobno lekočino. Tako naredijo svetlobne odsevnike, svetlobne senzoije in
vezje, ki procesira elektronske signale. Svetlobni oddajniki osvetlijo prsi z različnimi valovnimi dolžinami svetlobe: z modro za površino pnita, z infrardečo pa osvetlijo 3 do 4 milimetre globoko pt^d prstno površino. Svetlobni sen-zoiji nato odčilajo količino odbite sve I lobe, programska oprema pa s pomočjo posebnih algoritmov sestavi vzt>Tce. ki so edinstveni za vsak prsi.
V Afriki nastaja nov ocean
Salelitski r>osnetki kažejo, da bi 60 kilometrov dolga razpoka, ki seje na površju prikazala septembra lani po potresu, dosegla Rdeče morje in s lem izolirala Etiopijo in Eritrejo od preostale Afrike. Raziskave so pokazale, da se razpoka širi z nepričakovano hiirostjo. Ugotavljajo, da se bo ta proces zaključil z nastankom novega kontinenta.
Globo pi>d zemljo se tektonske plošče, ki sestavljajo afriški konti-
nent. oddaljujejo od arabske tektonske plošče ter tak(^ raztezajo In taujšajo skorji). Nastajajo razpoke, iz. globine se pojavlja raztopljeno kamenje, ki se na površini strjuje ter lako ustvarja novo morsko
dno. Ce se bo trganje skorje nadaljevalo, se bo rog afriškega kontinenta odcepil od ostalega kontinenta čez približno milijon let. Razpoka se bo povezala z Rdečim morjem in jo zalila z morjem.
Britanija je v preteklosti imela rasno segregacijo
Na p<5dlagi odkritih anglosaksi) tiskih zakladov znanstveniki ugoiav-Ijajo, da so bili ekcmomsko moč-ttej^i kot staroselci Brili, V zgodnji anglosaksimski Britaniji naj bi po mnenju znanstvenikov obstajala dru/ba z rasno segregacijo.
Znanslveniki verjamejo, da je majhna populacija iinigraniov iz Nemčije. Ilolandije in Danske
ustanovila rasistično družbo, ko so se naselili v Angliji.
Prišleki so močno vplivali na gensko sestavo današnjih prebivalcev na otoku, tako da so jih prekosili z večanjem števila rojstev zaradi večje ek(momske in vnjaSke moči, Ekipa znanstvenikov tako razlaga močno prisotnost germanskih genov pri Angležih. Na podlagi ugotovitev so prebivalci moderne Anglije v glavnem potomci Germanov in zato govorijo germanski jezik.
Na osnovi raziskav znanstveniki ugotavljajo, da so Anglosak-sonci hoieii obdržali čistost svi> jih genov s prepovedjo piîrok med njimi in staroselci, S takšno
segregacijo, po Ulično in ekonomsko močjo so diïsegli izolirano družbo, ki je v nekaj stoletjih p[ila 17.55 Vabimo k rji/lnikj Ifl.OO C»s;arias,r(tl3rfinska oddala, S.lVnirei^a Gl?sbciie pr; m 18,40 Rsgiaoćilne novice 10.46 lofialka.satin^nanddaia 19.10 Na) spoi dnava 19.16 Nsdpljskj liři: l^f vinigar.
(iokumeniarBa oddaja 19.26 ViílGomni. obrnula 19.6b Vahimokoglodu 20.00 l/orjdajeOobrojuiTQ 20.bb Rvgionalni^ novics 21.00 Vh«nrnnijiniar«VQ, kífiBL
orldajii 21.26 Vabirimkniilstlu 21.30 Hi:pol?lja!^006. glasbena
uddiaia. 3. IVniro^a 22,4b Inkmovanjrí hdimoniksnev na
Vranskem, posne Lďk 3. rícia 23.30 Vabirimkoslortii 23.35 Naj spol dnnví^ 23.40 VirlsosiranL iDtJvnsiila
SLOVENUAl
0G.20 Um 0B30 UdífiBvi
07.00 IgrainiQ se glsdaliStf. lyrsna
íjsrija. V13 ()/.26 PrgiSčg p;il|ijblje(iih pravljn; 6/13
07.40 Šolfl prvákův, 26/26 08.00 Berlin. Oerím. 17/39 08.30 Kíwsíaiíjs naifuiia. 1/13 08.60 SMS,kr3Ui^raniíilm 09.06 [dajstaiala 09.26 Uddďia/a otroke IQ.lb Kako ^vijo Slovenski gradovi 1D.46 RdoCakapicasamavgo/die
§la, dok. Qiiriaja 1135 PrRdnnvil«o4/8 12^6 Osm; dan 13.00 Pon^ùla, špori vrcmií 13.16 10 ItHpape^eviiga r^mka v
^ovenijt 13.46 DiihnviHutrip 14,00 ValikaimenamaíogaskrBna 16.00 Pordela. p(0(ii»l 16II6 M oslovi 16.40 Harn8n.V13 1B.00 RfS^nka 16.in ly pr^jutie lorbe 1630 íiollyiini junaki, 4/13 17D0 Nrivics.vrsHisi 5port 1/35 National gGographin,anior.
tlak. Síirija, 1/16 18j^6 ^rebanie deie]|ii:e 1836 í r^nčkov I onzek. nsanka 19.0n Dtifivnik vrsms, §|iort 20.D0 Slovenski vsnćek. jabavna lidsba
21.05 uosijka
22.00 UdtfiKVi, Spor L vrtmic
22.60 Paínoíni klub
00.06 Manorial geogtaphin, 1/15
00.66 Dmvnik. vreme, ^port
01.(ď Siovonskf vončuk,/abavna
02.56 ínfokanal
SLOVENUA 2
0630 lolnkanal 09.00 /abavni inbkanal 1L30 Gcr^kiiníokan^l 1230 /abavni líifokanal 16.30 Dru;inR Viibknga formaia. nf>in. Iilm
171)0 Šiafaiamlmjr^sii: študentsko delo
17.^ 2oyarija • kn igra se mularija: Kuper, oir. nin;aii;na oddaja. 2. del
18.26 Mostovi
18.66 UčiidIi louis Míiissonnier, 5/6 20.00 Barbari,anifir.rlok.seri|a2/4 20.66 AlpR '\hnm Jadran. pudobKi/ srE?dnjii hropo
21.25 Kdobomenrliubil. itaHilm 23.10 Cityfnik
23.40 An(]cla.iial.Nlni 01.10 Dncvnik/amojsku IV 01.35 \Mm\
pop
08.4b 24 ur 0/.45 Mnnk.rian. 0836 Vtharl|ijbĐ/ni.tiad. 0930 Poinsods. nad.
10.26 Tvpradaia
lO.bS ÙM3 nedolJnosL, nad.
11.45 Barva gtKha.oad.
12.10 Patagonija, dokum.ndilaia
13.46 Tvproilaia 14.1b RickiUke
16.10 Barva greh«, nari.
16.06 CisianBdol^nrKtjtBd, r/J]fl Pni usoda nad, 1/.55 21 iř vreniii
18.00 Viharlinbmnad.
19.00 24 ur
20.00 hla^H mala klmika, run. 20.65 Pead Harbor, am sr. (il to
00.06 Pod lupo pravme, oan.
01.00 Nasproinn (id sâksa. amer. Iilm
02.50 24 ur. pijnovilev
03.60 hlnčoa pi)ruir4m l/.lb Gluha poli m la. amer. 1 i Im 19,00 24 ur 20.00 Znrro.aii)er,liloi 22.30 Alias, arnernani/. 23.25 Kon&cafem, angl.-amer. film 01.16 Halili spam^t;. aioer. Iiim 03i)5 24 ur. ponoviIHV 04.05 No£oa p^iririrama
©
09,00 Mi§ma§.otn^škaodrlaja.pori. 09.40 Vabimo k ogiedu 09.4b Naj spot doeva 09.b0 GunSk3rFNSfesuval.posmck 12,00 Vidcosirant. (^lila 17.66 Vabimo k ogicrdu 18.00 Vabimo k ogÍRdu 18.00 Mû[cainmedi^dôkJaka. oiro^ka oddaja /4 najmfsj^ Dobili bomo bratca ali sestnoi 18.40 Najspoidneva 18.45 V harmoniji 2 narave, kntetijsks
oddaia. ponovitev 19.15 Vidrasiraiif, oijlasi 19.55 Vabimo k ogftdu 20.00 NûvicR tega ledna.
iitfomiativna oddaia 20.20 Naj spol dneva 20.25 Gra§k3GoracJoiemiyra20D5.
ptisneii^k 2. dela prireditve 21.45 Odprta lema. pngovorvsiudio 22.40 KomM ^rnionikarski^na orkesira 2alec. posneití nastopa 23.40 Naj spot doeva 23.45 Virimm, ráivesuía
SLOVENUA 1
07.00 |;v?av ilfl.26 iogarijd
09.66 Pravoslavno bogosWjs m slûve5nosLc^90lalnic; ruski> kapr^lici! pod Vrii^eni.prenos 12.00 l.|iidjein/eml]a 13.00 Poročila, ápori vreme 13.10 Slovenski vpJiřek. ponovitev
14.15 Nostalgija ? Ireno Kohorii 16.10 Našakrajsvnaskupnnsinao. 15.55 Teaier paiadi^dik
17.00 Poroi^ija.Spori, vremi}
17.16 Kanalska dolina m Renia, ilok. oddaja
17.40 Stin?pnskainpogfBb.7/lD 1030 /rebanjcloin 10.40 Kravica Kalka, nsanka 10.46 Zakaj?, risanka 18.66 Vreme 19,00 Onavnik 19.26 ZrcalnierlDa 19.40 Vreme 19.46 Spon
20.00 Hudobni naklep, ang. nad. 21.10 Indija, poiopif» 22.06 Pomirila, Spori, vrema ??.30 Druga domovina. 9/13 0030 Onavnik, vrame. špoii ni,lO Iniokan^l
SLOVENUA 2
06.30 IniukariRl 08.00 Zabavni ml oka nal 10.06 Sko/iCss
10.15 V?ivalskamvrii.3/1/ 1D36 l.merinafudniiamburaški
(esijval Dfagaiu§ 2006.2/3 n.50 ÚBFplankBtKfr^rokn t2.ô0 SP v nogometu. Portugalska
Ir^n. posoRti'k 14.46 SPvnri omeiij.íeaia Rana.
po^aieiKK 18.36 ïïudttau. kanadska r)rama 18.20 labi Sloveniji, konciKi ob 15
iotnin samosiojnosif 20.00 Kaimiiogo/rfiia
Madagaskar] II. dokum. oddaja 20.60 Umtnnost glasbe m jiltisa 22.00 8laf:kpool.M/6 23.00 Odboja (M iitalija Risita.
posnetek 01,00 Onevnik^ainejskij IV ni3D Iniokanal
pop
0730 Tv prodaja
08.00 Na§malisvet.ns.senta
08J0 Najine pravljii'.!) bratov
Grimm. k. lilm 0036 Mq pmatclj Roki. ns.senia 08.46 Mala Kiuv.ns. serija 08.66 I lard d in vijoljčna vošCenka.
ns.sruja 09.26 Malirdefi traktor.ns.ssnia 0836 Ninia íeIvr. ns. serija 10.00 Translormi^rji, ris.si^nja 10.26 Dngodiv.^t^irisJairkieja Charia, ris.scffja
10.60 Vodovriikova mm. ns. sanja
11.16 Murniia. os. serija
11.40 Na$a$Qdnir;a. ani(?r.nam2. 12.36 Zgodba o Jackip. ami^r. nad. 13.30 lormuial.jKenosdiiks^aVN Narm^ifS
16.D1I Reiinfi^ui svsL dnk. oddaja 16.40 Kuliinjska avsniura. dokum.
0iirlai3 1/.15 74 ur-vrame 1/.20 Retili otroka, amar.iilm 19.00 24 ur
20.00 Popdnaslika. amcr. him 21.46 Vrhunci VN NomCijeudddja ri H
27.00 Nevihta su;lRya. amer. nad. 27.60 ûonniB Brasco, aiim. him 01.06 74 ur. ponovtiw 07.06 No^iia panorama
©
PONOVIItV ODDAJ ÏÏOENSKLGA
SPORFDA 119.00 Mi^ mai otro&ka oddaja,
ponovitev 09.40 1479.VIVmaya;in.r8gionahii
uifomiativrii program 10.06 Kultura, iniorm all vna oddaja 10.10 Športni leni k. Sij orina iniormaovria eodaja 1036 2upan/vami,pogovDrv studiu, gosi: mag. Branko Kidrič. 2upan Obilini} RogaSka Slatina
11.36 Športni dogodek tedna,
reportaža 12.00 Vabimo k ogledu 12.06 tiia^kaOiira win igra 2005,
posnetek 2. oela prireditve 13.26 Videostrani. ohvBSlila 18.00 Vabimo k ngledo 19.06 čas/anas.mladinskaoddaja
tjS?tsb(»nssikiipifm pn nas 19.46 Rojstvo prffiLolniutf, dokumentarna oddaja • Od I uvigane do l|ubl|ane 20.15. i?arbivaVTV;60?ve;d/a otroka, posnetek 3. del^ inrcditvu, nastopajo: Faraom. {epop. loms^Donricnijin Nude
Gor^ahilrosoia dirka Rogla 2006. repffia)? 21.20 nrOCI/MORrja posnetek 1. dela koncerta Andreja Sifr^irja zgof>ti
22.60 VidRostrani. nbvfôtila
SLOVENUA 1
06.26 Utnp
06.40 Zrcalo tedna
07.00 lgrajniosegledali§ee6/13
07,25 Pr r^i H pri ljubil enih pravlfic
07.40 Soi prvakov.26/26
08.06 Berlin, Bedrn. 18/39
(18.30 I/popotna tnrbe
08.60 giQk?ivali.8/13
09.15 Živalskivrtuškailice.nad,
09.40 Hi§a lahna. dok. l./acjiroke
10.20 Nostalgiia / lœno Kohont
11.15 Na^kraiiivna skupnost
delogal n3ni^anka
12J)0 Teater Parai|f?nik
13.00 Poročila.Sporivreme
13.15 Kanalska riolina in Re/ijs, tlok. 13.40 Štin;enskeinpQgr&b,7/10
14.25 Bila sva ml9da oba: ToiieKmetui: 15.00 Poročila, plom»t
15.06 Dotwr dan, Koroška
16.40 relebajski, 12/45
16.06 Risanka
16.06 Vasela hi^i:3 inedviid lo kiiml
16.20 Paradi701 kr;va vojska. ;ab. odd.
1630 l)i;ba guba: umivajmo su. 1/10
l/.DO Nûvn;(î.SporivrKmo
17.40 Dnevnik nekega namda. 5/8
18.26 Mnje3x3pli£;6 1836 Pavle, rrJe(^j I isjaCek. risanka 18.40 Jokn! ^akamoko! loto!, nsanka 19.00 Dnevnik, vr^ms. špofi
20.00 nradrijaAirbiisaA380
2100 William in Mary. 7/12
22.00 Uifinevi. §port. vieme
22.60 ArtiengBlsk,n3d.2/3
23.40 Sadmanoûmnsamosvqitve
00.10 D npvmk. vrtáme, ^port
01.05 Dnu>siirk nekega naroda: vihar
01.56 Ifdukaoal
SLOVENUA 2
0630 Iniokanal
09.00 Zabavni iriíokariat
11.40 OtrtjSkMníokanal
12.45 íedcnskn/bor
12.46 Itinsiika 13.30 Slovenu v Italiji 14.00 Mo/artovo novn^e
14.05 Velikf op«rn( hnala ' 1436 Mana Joao Puk. PiiuíB
Boulif^ m berlniski hlharmonki
15.10 Potnvai^evsrediii^ekamei^a. dok, odriaja
16.00 ÎGkma.dcb.oddt^ja/amiadB
16.66 Budimpešta: FvrojL^^ko prvenstvo v plavanju, prenos
19.011 Pokvarena dr^lota. 3/16 20.00 J3snavrdka.3/16 20.40 Strašim iilim Périra
Almodovarja, ang.dok. htm
21.30 Animija
22.16 liiturariia./adnjaepi/oda 2236 OianeRofiCeii/^orira 00.00 Dnevnik/ameiskelv 00.30 Iniokanal
pop
06.60 24 iir, ponovitev
0;,60 Hickil^kn
08.40 Vihar ljuba;ni, nad.
0936 PĐtirso(ls.nad.
10.30 Iv prodaja
11.00 ûsia nedol/nosi nad.
11.50 Barva greha, nad.
12.46 Napad s^(«nov.dnkiJii.oddaia
13.46 Iv prodaja
14.15 IMilake.pngov.odda|a
15.10 Barva gri^ha, nad.
16.06 Cista nedolžnost nad. 17.00 Poiusodtí,nad. 17.bb 24 ur vreme
18.00 Vihar Ijubamijiad.
19.00 24 ur
20J)0 NaSa mala khnika, nan.
211.66 Ogledalo, amer, film
23.10 Zakon m red: [notama
posebriK pnmur?
UO.OO Na kraju Mii3, nan,
00.66 Paii^kaiiie, ang.lmmor.nan.
01.35 24 ur
0236 Nrji^na panorama
©
21
Dobro jutro, mi on nalivno ra/vudrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 Knncerl furmonikaiskc^H
orkusira Zalec. posn nastopa 11.00 Naj spot rineva 14.00 Vidmtrani, obvestila 1/.56 Vabimo k ogimlu 18.00 l^ss za nas, mladinska oddaja
Šolanju m Studij v tujini 18.40 Regionalne novice 18.46 Roistvo prflsiofnice, dokum.
iidda{a Pn]U noviimu vt^ku 19.16 Naj Odrineva 19.20 VidROStiam. obvestila 19.66 Vabimo k ogli)du 20.00 l^nddajHOohrojinro 20.60 Regionalne novice 20.66 Naj spol ilntjva 21.00 Dobsrvnief, gospod iredsednik. gost: prol, ilr, ladislav Pegan. predsednik Zdravniâks ;bormce Slovenije 22.00 ^V^rtni lioitodGktfdna.repor. 2230 lnihrvaVlV:50zva;dza otroke, posnelsk 4. dela inreilitvR. n3S(0|(a|o:labn^^o évita, i oxy leans. Zoran Predin, DavorHarlnlh 23i0 Vabimnkoglfidn 2376 Naj^otrlnova 2330 Vidaosuani, obvestila
SLOVENUA 1
06.20 Mm i
06.30 OdniRvi i
07.00 lgrairnosegl«dališio7/13 i
07.30 PruiSče priljubljenih pravljn; i
luiovna nan. 8/13 i
07.46 Sulaprvakov,rfS-nan.l/26 i
08.iin Berlin, Bcdin. 19/39 i
0835 Vi'Siila hfSii;a -modvedin |
km^l lutkovna nsm/.. 6/23 i
08.55 Radovedni laCik j
09.10 Dddaia 73 ouoke \
09.30 l^radiinikuvavojska. zabavna \
oddaja, b/12 i
09.40 Biibaijuba:umivajmose. 1/10 i
10.GO Zgodbe IZ Školjke i
10.40 So?itja. IV Maribor I
11.55 Slovanski viHiCek: KorrtSka. j
/god. lurodno/abavnrr glasbe i
13.00 Pofotila, Spori vramo i
13,75 Ce? planke: Maroko i
14.30 VWskemvriu.dnk.s«r.3/17 j
15.00 PofoCila, promel i
15.05 Mostnvi i 15.36 Nrjvfl hlapićfJVD dogodivSiinu s
16.06 Ubiskvakvari|u.9/17 i 16.10 Ali nm \inml: lai serit vrtnica, j
la^v.orldaia I
1B,70 Risanka i
16.30 lliparmlopakd,ô/13 I
17.00 Noviœ.Sport.vreme I
1735 NaraviQ parki Slovenije |
18.06 Kako Moslovenski gradovi i
18.36 iraktor lom. nsanka i
19.(10 Dnevnik, vreme. Spon i
20.00 PmnaromRiom i
20.55 Vidika imana malega t^krana 1
22.00 Ddmp.vi, Spori, VÎ11 me j
2^50 ()OSporinam,it3nc.dok.o(irj. j 23.45 S«dma noř osamosvoiiivi?-TV i
ifnevnikl.8.1991-. I
00.70 Dnevnik. Spoavramu i
01.15 Nardvnjja^i Slovenije j 01.45 Kako iivijo slovenski gradovi 1 02.20 Iniokanal i
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal |
09.00 Zabavni iniokanal \
11.30 Utrinki mtr^anal i
1230 Zabavni m fokanal i
14.60 Antmija i
1530 Strastni himi Pedra i
Almorlovaria.aug. dok.hlin i
16.70 Alpe Oo nava Jadran i
16.65 Biid]mpe^[a:tPvjjlavanju.prea i
18.40 Mostovi i
19.16 Mali oglasi: oevasta, IV j namzanks S. epi/oda i
20.00 Vinim« prihodnost. 5/30 i
20.50 Nevesta, nem. hliii I
22.35 Mila / Marsa, bolgarski iiliii j
00,05 Dnevnik/amejske IV :
00.30 Iniokanal i
pop I
06.50 24iir.pmi0Vit(2V i
07,50 BickilakR i
0935 Patusoile.nari. j
1030 Iv prodali \
11.00 Cista nedolMnsi. nad. i
11.50 Barva greha. nad. j
12.45 V tignnisenrj, dokum. oddaja i
13.45 [vprodaia i
14.15 Rii;kil.akc j
15.10 Barva gruha. nad. j
16.06 Cista nedolMosL nad. i
17.00 Potusode.nad. I
17.55 24 ur vreme i
18.00 Vihar Ijuim.narL t
Ifl.OO 24 ijr I
20.00 Na^a mala klinika, nan. i
20.50 l^uverjeno i
2135 NeutiiCajni osuiidjerici. amer. I. i
23.15 Zakoninrsd. nari. I
00.05 NakrajuMna, nan. j
01.00 Pari^kanje. biimnr, nariL/anka j
01.4 0 24 ur. poitovitsv i
02.40 Nni^na panorama i
©
09,110 Dobro juuo. iníormaiivno j
razvedrilna oddaia \
10.00 Vabimo k ogledu j
10.06 lnrhivaVIV:6n/v2ídía j
0irrAe.pDsiiBi?k4.d<^la |
j^reditva. iiástopaja labn/io i
i eviia.Fniy leans. Zoren j
Predin, Davor Rariolfi j
10.56 Bober ve^er, gospud j
[imdscdiuk. gost proi. lir. j
Vladislav Peyan. p rmlseilnik i
Zdravniških/boniiceSluveiHjfi j
11.65 Najspotdncva j 14.00 Videostrani. obvestila j
17.66 Vabimo k ogledu j 18.00 Mala potepanja. ouoSkaofid. i 18.40 Naj sjiot dneva i 18.4b Vredno ja stopiti noter, dokum. i
oddaja Mojsier IViirk I
19.16 Videosirani, obmula \
19.5b Vabimo k ogledu i
20.00 l1B0.VTVmaga7in.r59ion8lm j
•iniorrnauvm preoram j
20.26 Kultura, minrmativnsoddsfa i
20.30 Spwint lorek. Sporuia 1
iniormauvna otldajH i
20.50 Športni dogodek tedna, rapor. i
2130 lunam m mi. mlormativna i
oddaja. 3. IVmre?a j
22.00 Asova gibanica, informaiivna j
oddaja.3. IVmrula i
22.30 l/oddaj^Dobrojut/o i
23.20 VahiiiinkogiBilii 1
23.25 Naj spol dneva i
23,30 Vidoosiraoi. obuisiila !
SLOVENUA 1
06.20 Kultura DB30 Odmevi
07.00 lgra)mosegledalilfjf8/13 07,76 PrmSće pnljubljtinih pravljit; 4/13
07.46 Sda prvakov. 2/28 08.10 Berlin. Rsrlin. 20/39 0835 /nganjn ko igra se mulanja 03.00 Obiskvakvarijii.9/17 0335 Ali ma pii/iiaS:i3/s€mvrini):a 08.15 MipBrinlop3ka.5/13 09.40 /eieniSkraiAncl.oti.plesna
predsisva 10.20 RngraiOTarnia, lutkovna
prsristava 10.50 Naiiuiialgeograpiiic, amer.
rink,s»Rnja 1/15 11.40 PnJořovcu^ř^ataliio 13.00 Poroùla.SprjTivromB 13.25 Neka|minui7domatogl3^o 15.40 ljud[cin/amlja 14.25 Sti/godi. 10. ept/oda: Spet doma
15-00 Porofjla. promet 15.06 Mostovi 15.40 Sola prvakov. 9/26 16.00 Risanka 1B.10 Malesivi^œlfce. kvi/ 17,00 Novice. Spori vreme 17.40 Zasabno/ivljonjt^ dokum. senja
1930 ^rebanje Astra m (ota 19.40 žogica, nsanka 19,00 Ooevmk, vruDie. Spon 70.00 Sedmipp.CacZa ograjo,
avstral. film 2130 Kratki film 22.00 Odmevi.Spon, vreme 22.65 lyrai/mikanjainsfeCe.frann. film
00,55 Sedma noi^ osamosvojitve-TV
íinBvnik 2.8.1991 01.25 Onavmk. vreme. Spon 02.20 DvasyBtQVd.dok.iili)i 03.15 Intokaiiai
SLOVENUA2
0B30 Intokanai 09.00 /abavoi tniokanal 11.30 UtruSki inlf^anal 12.06 Sobouianoi^koni:»rtskupme
Hic eirutnc 13.10 Brane RonCal wa ndra 14.40 lekma. debatna oddaja/3 middti
1530 Vi/um rapnhodnost. 6/30 16.20 BolMirdan.KoroSka 16.56 BijdimpeSLa:£Pvplavanju.
pranos 10.40 Mostovi 19.10 Slaćenjr. 19,^20 70.00 (ilaslffionpoletfe 2Z30 Slovenska ia?7 scena 0030 Dnevnik/amujSkfl IV 00.55 Iniokansi
pop
0B.5Đ 24 ur, prmnviiev
07.60 Riiiilake
03.40 Vihar ljuba;ni. nad
0935 Pot usode, nad
1030 IVprodaia
11.00 Čista nedolžnost, nad.
11.50 Barva graha. nari.
12.46 Mučvin^ki ngn, iMiim.oririata
13.46 TV prodaja
14.15 Ririilake
15.10 Barva grplia
16.05 Cisembe v vasem zMienju.
Tehtnico od 23.9. do 22.10.
Vsem težavam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. I^idvakratza reci. da bozeostanekvsakdanve^i. akaj. kostne boste znali pomagati. Ne bo vam padla krona iz glave, če boste zaprosili za pomoč in priznali, da ste precenievali svoje posobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu, ki bi znal to uporabiti proti vam in
•
^ k
V
v IsstnokorisL Oa vsi ljudje niso vredni vašega zanimanja, pa tako dobro veste. Predobro. Izkušnje so bile že dostej marsikdaj krute. Zato pa imate toliko bolj trdo kožo.
Škorpijon od 23.1Q. do 22.11.
V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ^e se pripravljali resnično f^^ dolgo, čepravso vašibliznji čutili, davamboenkrat čisto vsega dovolj ^^^^ in da se bo to resnično zgodilo, se bodo sedaj čudili. Imeli boste ^Ejp občutek, da vas za pomentben in nepriljublien življenjski korak celo obtožujejo Najboli hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo. bosicervsakdanboljše.Ane bo prišlo čez noč Staro boste pustili za sabo. novo pa na začetku še ne bo lepo. Pa čeprav se bo h kazalo sonce. In toplina v vaši duŠi. Nihče vas ni mogel prlsilrti. da ohranjate nekaj, kar je vaša duša h zdavnaj zavrgla.
Sfrreiec od 23.11. do 21«12.
^ Dogodki píeteklih tednov se hodoviekli za vami. Kar ne boste se znali spcûs-titi.Ćepravabostetoalnohlelllskalibostenapakenainvsebisicelooči-^Eív tali In se zato poofOli vsakdan slabše. Kaj, ko bi si končno pnznali, dařte vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste Imeli radi tudi sami? Oa vas imajo, včash dvomite, a v naslednjih dneh vam bodo dokazal da je tako. Pokažite jlm. koliko vam pomenijo Več kot se vam bodo vaše delo in dejani a povrnila že kmalu, (e bo pomagalo, se potolažite s kakšnim pregrešnim nakupom
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Na zunaj boste še naprei kazali zadovoljen obraz, a listi, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da z vašo notranjostjo nekaj ne štima. In res vas ^P^T bo nekaj močno vznemirilo, a si Eilkomur. niti par^eriu. ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali. da pretiravate. Mirni ne ^^^^^ boste, dokler ne ugotovite, kai se do^aia ? vami. Zato ne odlašajte. Pri* jateljica bo tista, ki vam bo vlila močiza prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomem bna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Izkazalo pa se bo. da je bilo tozelodotvo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
UgotiTiAli boste, da vas clikroža zelci malo ^udi, Id jim resnično lehko zaupate tfM Nikar ne midlle, da ste popolni. Včasii nanveč ssvojim metkom izpadete /ĚML zeb vzvišeni, pa to ne drH Tcd^rat vas bo razočaral dober znanec, presenetil.
zeb pceriivno, pa dober prijatelj. Ki bože kmalu dokazal, da )e več kot vreden SS^^^^J zaupanja Pomembenprojoktkibokončanvpnhodnjiidneh.bovečkotus-pešen. Še sami boste presenečeni nad kntikami, ki bodo tokrat Érazito pozitivne. Tovarn bo pomerilo veliko več kot denaf, M bo sledil Partner bo potreboval vaše razumevarie.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Končno se vam bo izpolnila velika želia, ki ste jo, čeprav nezavedno, ze nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le. da boste končno spet bolj zadovolji sami s sabo. uidi počutili se boste i; dneva v dan boljše. To. da ne boste več čakali na boljše Čase in da si boste znali vzeti prostt Čas tudi. če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako naive^ korak naprej. Oa ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dcdgopa tudi ne zdržite brez njega, pa č^rav boste ravno v teh dneh nanj jezni ko hudič. Ker bo imel slabo vest. bo sladek kot sladoled Še nekaj naslednjih dri.
Četrtek, 27. julija
vm-im
KotalkalisČe Velenje Poletje na kolalkatišču: Ernine ustvarjalne delavnice
^I.OQ Veleniski grad
22. Poletne kulturne prireditve 2006 Tone Partljič: Poroka čistilke Marija
Petek, 28. julija
20 00 Mladinski centerValanje Plaza pod zvezdami
Sobota, 29. julija
7(100 Mladinski centerVelenje Poletna noč
X Kamp, T RC Velenje
Meet Europe: Mednarodna mladinska izmenjava
Torek, 1. avgusta
17,D0 21.QQ
Kota! k a lišće Velenja Poletje na kotalkališČu: Družabne Igre in glasba
Sreda, 2. avgusta
15 30-19 QQ
Kopališka S {nad bazenom) Poletna šota ^ha 17.00-21.00
K o tal k a lisce Velenje Poletje na kotalkališču: Družabne igre in glasba 18.00 Razstavišče 260
Razs(avtsČe 36D - odprtje razstava: Domen Rupnik In Lucija n Jošt Za dodatni} informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
J
2« avgusta, sreda, prvi krajec, ob 10:48
nikoli sami
107,8i
Vremenski pregovori
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuii za zimske noči.
Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.
Če srpana veter zvedn, vreme še dolgo trpi.
juiii/moli srpan
27. Četrtek • Sergij,
28o petek-
Viktor, Zmago
29 • sobota • Marta,
Urban
30 • nedelja-Julita, Pe-
ter, Angela
31 • ponedeljek-Ignacij,
Jelka
avgust (veliki srpan)
1 • torek • Alfonz
2 o sreda-Štefan,
Bojan, Evzebij svetovni dan dojenja
«WUUWSMOA OMeW
MS«
««»VtrWMbi
WisKniaiiaK, )•« Oteeiewi
PIRATI S MRISOV: MRTVEČEVA SKRINJA
(P(r«ie& ofiKc CiifUan: OMd M^s CrttsO IM mk. 11:30 50. KE 14:00 SO. KE
17:00 10:00 20:00 21:00
23:00 PE.50 23:S9 Ptso
UUÔII TANGO
CTđKetbelea^ maíK
MQKlMimeMouHiyi
AfM ftit<4MB. ite trwv Air>« wB«4inL ovcB íM.itvr um
13^20 SO. NE
17i30
20]10 CE, PO. TO, SR
23ii0 PE.SO
MVINOjEVAŠlFRA
CTheDaVinclCodO íMmtt.
WQ»
tQwTQBi Kanki.
iin hUrMrtv tfMWdnt. Mtw^iffcMo. ^MBrt*.
HITRI IN DRZNh TOKIO DRIFT mmU.
(The ^st VMI tfi«fiirteus: Taiůo drtfO
SUPERMAN SE VRAČA
CSupeman returns) IMa
e^anpr
12:30 50. NE ^»m».
17*1 A KMISmcít.
9A«9fl lafíirtMatMiÉ.
fiwKUnpb.
23:30 PE. SO S^K^^
PODZEMME: EVDUia|A
airvj»ftM0il9:evokit)ery} IMllIl.
20t30
22J$0 PE.SO
IMMVMli.
StMSMMfM
AGEIfTNABEOU
01i«s«nttne0 S M min.
*
Ili
I r r r
»K^ÊÊlt.
10830 SO, NB ÏÏSÎt. 13t30SO.NE KSST 15s40 SZ^iT'
18l00 »A^MMr
• 'i nmkL.
M|«>
ww<
Pbrutronn, Ef^e-niar
Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 9866 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
MmÉÉm^É^pňóiůvíÉ^ifĚtÉň^é^tifmÉ^m ťi>'L%niini ww^.planet-tus.com
Engrocuf doa, Cesta v rrnovl|e loa. Celje: P.E. Ksrwmatogrsfi. Plaoex XLJ&£i|e, MiifliUiiki sB
i§ si
a
3 o n a.
i"
(Q* io Kj O
o
Zgodilo se je ...
od 28. julija do 3. avgusta
• 29. julija leta 1976 seje v velenjskem premogovniku /go-dila huda nesreCa, kije zahtevala štiri življenja: jalovina, zmes blaia in zdrobljenega la» porjâje vdrla skozi sirop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarii.
-leta 1893je bil 31. julijavVelenju rojen Cîusiav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisateli in pesnik: vVsem Slovencem, ^e zlasU pa Šaleški dolini In njenim prebivalcem, je (Justav Šilih poklonil ćudo-viil knjigi: mladinsko povesi Nekoć je bilo je/ero in mladinski roman Beli dvor Šilih je hil tudi avior številnih del. ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike: objavil je desei knjig, nad 60 obsežnejših In okrog 300 krajših ra/prav in člankov, bil pa
jc rudi urednik Roditeljskega lisi a In Pedagoškega zbornika:
- v noći na 31. julU leta 1944 je
del 2. bataljona Šercerjeve brigade napadel Šoštanj; ta napad je bil povezan z veliko ofenzivo enoi 4. operativne cone NOV in POS in naj bi nase vezal sovra^ikove sile, ki so bile v Šoštanju;
-31. julija teta 1956 soVelenj-Cani /ačeli prosiovoljn delo pri urejanju pomožnega športnega igrišča, igrišča /a odbojko, košarko in mali no-gomei nad stadionom Ob jezeru, otroškega igrišča v Nsv vem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poU okoli la-krainega velenjskega lurisiič-nega jezera;
-1. avgusta teta 1969 so svečano odpril novo cesto med Velenjem in Šenliljem, kije
f •i
Fotografka: Gustav Šilih z ženo (Arhiv Muzeja Velenje)
bila v ok^ni akcije »Mesto vasi« narejena z udarniškim delom;
• leta 1993 so 1. a>ijusta pričeli za asfaltiranje pripravljati 1200 meiajv dolg odsek magistralne cesie med Zavod-njami in Crno na Koroškem;
• v dneh od 1. do 10. avgusta teta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal /let labornikov Slovenije i mednarodno udeležbo na lemo Hnergija; na
z letu, ki ga je odpri predsednik Slovenije Milan Kučan, je
sodelovalo okoli 800 labornikov iz 6 evropskih držav: - 2. avgusta teta 2002 je v Šoštanju umri Viktor Kojc, šele po smni častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse: -3. avgusta teta 1994sejevve-lenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se te/Jco poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl.
■ Damijan HIJaJIč
naSfj^S
Nagradna križanka Avtoshop Podgoršek ^
AVTOSHOP PODGORŠEK
Metleče 10
3325 Šoštanj Tsl.: 898 71 04 www.a tftoshoD-Đodaorsek.si
Trgovina z rezervnimi deli Kar najuečia izbira rezervnih delov za vse vrste vozil. Prednost za kupce: rezervne dele vgradijo oz. menjajo na vozilu v njihovi delavnici.
Mehanična delavnica Nudi|0 vam hitro storitev, saj so rezervni deli potrebni za popravilo vozil večinoma že na zalogi. StoriNe obsegajo:
- razna mehanična popravila
- elektro dela
- optičio nastavitev in pregled podvozja
- testiranje in popravilo zavor -vulkanizerske storitve
- pc^ravila in menjava izpušnih sistemov -meritve izpušnih plinov
5ch shop i bosch shop
Delovni čas: Pon.-pet: 7.30-18.00 Sob.: 8.00-12.00 Ned.: 10.00-11.00
Nagrade: 3x po 4 irtre olja Castrol GTX 3 Protect Nagrajenci prejmejo potrdilo za dvig nagrad po poštil
To je priložnost za Vasi
Družba Hsrnaus, profesionalno čiščenje d.o.o., zaposli
kreathmega» samostojnega in dinamičnega sodelavca / sodelairico
za pomoG v skladišču In razvoz materiala, Skrb8l/8 pa bo tudi za vozni park družbe- registracije in redne servise službenih vozil.
Poffoji za zaposlitev so: -IV.n.suokiivngizab/aitie - voznliko dovoljenje B kst -vsaj 2 lati delavnih Izkuiani
ERNAUS
TRGOVINA KOŠARICA
MIELGa3l-L£N0R 2L^,SIJAR BOMBAŽNE 8RI3A& SOilDO GKOJILOASEFZL GNOJILO KAN SOKG SLAOOiEi ŠTIRJE MuSKFniu 3L< HOUPIGUTIS
TRAJNO MLIKO S.SH I2K0M SLADKOR SOKS RASTIJKSKOOUESI VEGCTAIKG
MOKATABOUSAGLAOKA VVEZUZAIKS
3.390 5IT(H.tOEUR| S99 sn (2JI0 aai 1i99Siï(S,<2EU(l| 2.349 SIT iS.aO CURI
699 SIT (2,92 EllSI SAN01.069 SIT CURI SiSOSiTin^ei EURI 999,90 srri4,i;íimi 1.399 srnsM aRi
120 sr 10,50 EURI EnoMiBiiilMiliHi«
Tml»fon: 03/ S72 SO SO
Vsie vloga z dokazili poiliite v roku 8 dni po objavi ns naslov:
HERNAUS. prafcsionalno íiSčonjc d.o.o., KopaliSka costa 2.3320 Volcnjc.
Zb vsek nakup nad 2. ÛOO S/TpnjmMt níhpko KOŠARICA, za ihrenih 2S ntítl*DMIlDmsoiMi4etaoaVBJKBIŽBEBAIIJU.Ubo9.SJOOB pnd trguràto Kůšarka, Igaf tas bodo zabanK TVRBOAMGEIS m ansambel SP£V.
Pernovo. tal.: S72 80 80, Pesja. tsL: 8010140. Gsberke, tel.: 8913210 www.trBimnHuisancs-sp.si. HnaO; kosarwa^alja.net
Vi in mi. Dobrodošli.
Delavska hranilnica
obišute:
www.noscas.coiti
CETRHK, 77. jalij:
18.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policlj^l nasveti; 8.30 Poroliila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9,30 Poroi^la; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14,30 Poročila in Iz srca Evrope; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poroiiila; 19.00 Na svidenje.
PEnK, 28. jn^r
16-00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila In Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope: J6.00 Kdaj. kje, kaj: 18.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOfA, 29. j«lij;
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 5.30 Po-roiïila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horo^op: 713 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila 9-00 V srai Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 1000 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope, 15.00 Aktualno, 15,30 Poročila, 10,00 Kdaj, kje. kaj, 16,30 V imenu Sove; 1700 V sr» Evrope: 18-00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NED{UA^ 30. j«li[:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuhumi utrip; 9.30 Poročila: 10-03 Na svidenje; 14-00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poroala; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.39 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 31. iulj[:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6-45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne infomia-cije- poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poroi^la; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9 30 Pornčila: 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,00 Glasbena lestvica; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
rOREK, l.ovçiusl:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja (vodi Sebastjan Volavc); 8.30 Poročila; 8.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden)e; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji can; 14.30 Poročila In Iz srcaEvrope; 15.00 Aktualno; 15-30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Na srcu Evrope: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev!: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji can; 14.30 Poročila in Iz srcaEvrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi In mi; 19.00 Na svidenje.
Z veseljem Vas pričakujemo ra Šaleški 20 v Velenju vsak delovnik od 8.00 do 17,00, Telefon: 03 8973907,8973008, E, pošta: marjana,zemv3@delavsk»4irsnilnica.si
Občanke in občani šalešice regije!
Ne prezrite najboljše ponudbe na bančnem trgu:
• V Delavski hranilnici d.d. Ljubljana odštejete za ptačilo položnice samo 150,00 SIT.
■ A veste, da Vam osebni račun v hranilnici, strošek položnice zniža že na 80,00 SIT.
• še več, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo 50,00 SIT.
• Ampak, plačilo položnice preko spletne banke DlfPlus znaša samo 30,00 SIT.
• Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih.
• Rentno varčevanje Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine.
■ Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vaš osebni račun v hranilnici?
• Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih.
• Imamo izjemno brezobrestno kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat.
• Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris.
• Ne prezrite ugodne kreditne ponudbe za letni oddih, s samo 4,00 % obrestno mero.
• Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev, s samo 5,3 % obrestno mero.
• Celo do 120 mesecev boste v hranilnici lahko najeli gotovinski kredit.
• Absolutno smo v konkurenci tudi za Vas stanovanjski hipotekami kredit do 30 let. Informativni izraiun a 36 mssai^ni kradit
Znesek Obrok Stroški zav. Stros. odobritve Stroški vodenja I EOM
1.000.000,00 srr 30.306,00 sit 16.092,00 SIT 5.000,00 Siï 200.00 sit 7,32 % 4.172.90 € 126,46 € 67,15 € 20,86 € 0,83 € 7.32 5»
Efektivna obrestna mera je obraiiunana na dan 01,04,2016 in se zaradi Intarkalsrnih obresti spreminja, odvisno od dtieva najema kredita.
www.deiavska-hranilnica.si info@deiavska-hranilniea.si
É^GIR^Nr
InfiHmacijs na telefon: 03/7037130,03/7037131 E-msil: info@gBrant.si, spletna stran: www.garant,si
GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna, delovni čas prodajalna: pon-pet od 8, -18, ure, sob od 8. -12, ure
t
Jri ~
*
VELIKA POLETNA AKCUAI
M
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI teldon za pomoč ânonimnim alkoholikom 031/443-365.
tTIKI-POZNANSTVA
ŽENiTNA posredovalnica ZAUPANJE 23 vse starosti, bre^plaiino za mlade ionske Gsm: 031/505495. GSM: 031/836-378. igl. in taks: 5726-319 DEKLE, če resne zveze si Ml. po življenju v dvoje hrepeniš, poklijji na gsm: D31/836-378.
NEPREMIČNINI
GRADBENO parcelo. 952 m2. v Rad-mirju prodam Dens po dogovora Gsm: 031/549-956.
ZAZIDLJIVE parceie v okolici Topofšice prodam Cena po dogovoru. Gsni: 040/530-770.
3-S0BNÛ stanovanje v Šoštanju. 78 m2.1 nadstropje, prodam. Gsm: 051/818-028.
2.5-SOGND stanovanje v šmartnem ob Paki. 64 m2. prodam za 11.200.000,00 sit. Gsm; 041/299-319. VIKEND/HIŠA v bliltni Radencev (6 km), 80mZ parcels 2300 m2. loliena garaža, vrtna utam terase za vinograd, sadovnjak, elektrika, vodovod, greznica, leto izgradnje 1981. Prodam. cena po dog. Gsm. 041/692 995 ODDAM
NA PlEŠIVCU pri Velenju oddam 3-so-bno opremljena stanovanje. Gsm: 031/637-471
GARSONJERO oddam v najem, na PreSernovi 9 b v Velenju. Gsm: 041/783-620.
OBNOVLJENO 2sobno stanovanje, 62 m2. v Šolanju, oddam v najem. Gsm: 031/342-118.
VOZIUV
FIATPUNTD 60 sx, bele barve. I. 1998.58.000 km. odlično ohranjen.
prodam. Cena po dogovoru. Gsnr 03V366-194.
GOLF IL jxd. L1986.125.000 km. vozen in tehnično brezhiben, potreben manjšega lii^arskega popravila prodam za 195.000,00 sli Gsm: 041/621-881 SUZUKI alto 1.0,1.2000.30.000 km. prodam za 430 000.00 sil G^: 031/224-113.
RAZNO
ELEKTHOMOTDi=l4kW.2800 obratov, prodam za 20.000,00 sil in 1.5 kW. 1400 obratov, za 16.000,00 sit. Gsm 031/649^04. MLIN ZA SADJE - nov, ugodno prodam. Gsm: 041/818^99. NOVO desno zadnjo luč za megana od 1.1997 dalje in gume dim. 185/60/15 m+s prodam. Gsm: 031/224-113. ZAVESICE za vozila Opel Vectra B (1335-2000). 4 kosi. oiiginal. zadnje z logotipom. Cena za komplet: 4000 SIT. Gsnr 041/692 995
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroki:
Polonca Voik. Topolšica 107 b in Simon Čremoznik. Lokovica 20 b. Šoštanj.
Mateja Juvan. Cesta Františka Foita 4, Valenje in Robert Zidam. Podkraj pri Velenju 64 a.
Smrti:
Marija Randí. roj. 1922. Grih 14. Žalec; Treza Tamle, roj. 1930. Sm a rimske Cirkovou 23; Marija Zagode, roj. 1925. Loznica pri Žalcu 10; Slavko Tuvić, roj. 1953. Goriška cesta 47. Velei^je; Barbara Kostanjlek. roj. 1930. Bovse6/a. Vojnik.
Efsnkova SI, Valenj«
M
6SM:031 672175
POMOČ FIRMAM. PODJETNIKOM,
fiti(nim osebam: smo specializirani za rávar^ nsfletih storitev. Krediti - u iíWBStnj« v riHini^anosti vam posredujamo. Če vam gmzi IZVRŠBA. DRAŽBA Ih IMATE tX&ÎKItŒ. Za pomoč pri fszrehvanju v^ (liliji fíiífetniškc poslovno mtovsnjí lm JoUf. Gafova 5. 2DQ0 Maribor. GSM: ÛS1/213-273
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. juiija 2006 do 23. jiilija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. Izmerjene v avtomatskih postajah {AMP} na obmo^u mesine občine Velenje, občine Šoštanj In občine Šmartno ob PakI, nikjer presegale mejne 24-urne koncemracije 125 niikro^ S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02
od 17. julija 2006 do 23. julija 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka} mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8.3320 VELENJE, tel.: B91 00 30. mob.: 041/636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVND
KOMUNAUlO PODJETJE VELENJE d.e.0.
Pogrebno pokopsUfika dejavnost
KoroSka cosla 37 b. Velenje
NA POKOPAUiČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
- POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE • PREVOZE POKOJNIKOV
- NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV» CVETJA
- UREDITEV DOKUMENTACIJE
- MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
- UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA Z2ZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 Oosegljivl smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Globoka bolečina je nastala ob spoznanju, da jc nenadoma ugasnilo življenje dragega moža. očeta in dcdija
Kje so tisfi Časi. kf> sfsčnismo bili. krj tebe smo iineif. o ?xIbí fe v^č od niiioder ni.
Ddâ! in Irpel si za nas in /a vse še enl^râl hvala lepň. dr^i ali ti.
SUVKA T UVI CA
10. 8. 1953 - 21. Z 2006
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijaieljem, sosedom in znancem, ki
so nam v ležkih trenutkih siali ob sirani. Se posebej hvala podjeiju Termoelektrarna Soáianj /a vso izkazano pomoC. Zahvaljujemo se ludi celjskemu parohu g. Milanu DudakoviCu in govornikoma ge. Ireni Seme in g. Dragu Kolarju iz občine Velenje ler pihalni godbi Zarja iz Šoštanja.
Xatujoai tana Savka, bveri Dijana in Dobrih ter vnuk Nino
ilVALÍ
NEMŠKE DVČARJE mladinke čisto-kivne 2 rodovnikom in zlate prina§alce brez rodovnika. cepljene. razgtiSl^ene prodam. Tel. 5869-293 in 041/965-252.
PRIDELKI
Ž6AN€ pijače iz medu. borovnic.
hrušk, češpelj. jabolk ali iz mešanega
sadja in borovnice vžganju prodam.
Gsm; 041/344-883
VINO baibeta. bsli pinot. souvigrron {•
kletČehovin Bogdan-Štanjel) prodam.
Kanovo, Ma I gajev a 3.
Gsm. 031/749^71.
PRELEŽAN konjski gnoj prodam. Gsm:
041/465-586.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpoStovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel : 112 rezervirana za službo nujne medicinske portion. Na to telefonsko Itevilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, kojezaradi bolezni aH poškodbe ogroleno življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite rta telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445.
LekoriM v V«lenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob ne-
deljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 1400. lelefon 89B-1880.
Zobozdravniki:
29. in 30.. julija -Matej Strahovnik. dr. dent. med., v dežurni zobni ambulant t, Vodnikova 1. ZD Velenje (od 8. do 12. ure).
Vtltrinorska postaja ioitoní:
Od2l do23.julija-SimonMiklavžin. dr. vet med. gsm; 041/833-676. Dd 24 do 27. julija • Tibor Stupar, dr. vet med.gsm:031/671-203. Defflvni čas: ponedeljek • petek od 7. do M. ure; Ambulanta 2a male živali in izdaja zdravil-ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. uie ter torek In četrte od 13. do 17. ure.
AVTO VELENJE 0.0.0.
TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE Koroška cesta 64,3320 Velenje Teleton: 031 227444 razpisuje prosto delovno mesto:
VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV
PagDji:
• najiTânj višja strokovna izobrazba
•nekaznovanosi Z îzbrar^'m kandidatom bomo sklenili po9odbo za določen čas. i možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne v^a poâjitB na gornji nulov.
■•i Ui. 4,».».. (iê««a 2*. ftlagt
Nogroi^mi nagradne krlžonko »MairUa«, obfovljene v todniku Na$ega mednarodnega podjetja na podrodu maloprodaje z veS kot ?000 paslovalntairU po sveUj. PosfĐvnoskuplrioWor1]opod|et}avS4overijji, Avstriji, zahddni m juini Nemají. Svid. t«r tudiZđiu2«nlh državah Amerike, v»Nld Britaniji, na Ir^m In v Avstrali;!. Nal uspeh temelji na odličnih sodelavcih nase poslovno skupine.
& n^ po»lomlnIce m Srïem olmoQu Velci^ Efomo
proda]alke/-ce
vale detovno podrode bo obsegalo:
• delo na modefni blaçajni.
• zlaga n|e blaga na polica.
« skrbsfMlni^sioŠDvposlovalnld.
Qrf vas pričakujemo:
• končano ustrezno poklicno Izobrazba fV. stopnje oziroma opravljen pr^kus sirakovne usposoDi^nosti za prodajala.
« da Sle odpiie narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve
In sposoOrrl delati v skupini; « v&se^eprf delu $ Strankami.
Ponu|air>o vam:
• temeljilo usposabljanje, ki bo ne^ tednov potekate tudi v Avstriji;
• zagotovljena delovno mesto.
• prijetno delovno okolje.
• že od samega začetka boste pf^jcn^li nadpovprečno plaćo.
Kand kdalke In kandidate, ki Vas defovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku ^ dni na spodnji naslov p<^ljete proSnjo v ^oveniflni ali namS£lnI z roi^o napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spri&vali In delovnimi dokazili.
Vposiopku Izbire bomo opravili tudk praktični pr^zkusznanj oz. sposobnosti pnmemih kandidatov za opravljanje deta na delovnem mestu.
Delovno razmeqe bomo najprej skfenlll za doloîen čas treh mesecev z mo2nostjo poddi|$9nja.
„Z veseljem delamv timu in se počutim osebno odgovornoza naše kupce."
Hofer trgovina d.o.o.
Brnčičeva ulica 1231 Ljubljana-čmuče
Nov križ na travniku pod »Pirglom«
V nedeljo. 23. 1. Or>, so verniki /upiiijc KI. Aiuonn Mariiim Slomška Velenje skleaili po ieTiajsio maso na lravniku pod Pirglom, kjer je s kratkim ohredam domaêi /upnik Viljem KauOič blagoslovil nov križ. Lesen križ, ki jc na tem meslu slal od iela 1994, je bil namreć /C dvakrat po/agan, /aio sta arUiteki Rok Poles in Í7.vajalec del Mariin Palinkaš /.dru/ila moči in posiavila nov, moderen križ i/ ic^ko uniêljivega materiala. Sama oblika križa ima globlji pvesnosli predstavil arbiteki Rok Poles, Razlaga oblike in simbolika križa pa sta takšni:
Kri/ je na sredini zlomljen, kar mu daje podobnost s lelesom Križanega. Tako je njegova oblika poenotena s telesom Jezusa, lorej lako imenovani človekoliki križ. Je hkraii umirajoči človek, razpel na kri/, in èlo\'ek, ki nam siopa naproti / ra/šitjenimi rokami- Ce ga obhodiš, se kri/ /lomi in spel /ravna, kar p hvalil mladenič. Toda ni bilo Cisto tako preprosto - nekaj metrov pred tarčami je namreč ležala lesena deska, preko katere je morala žoga ali pa seje odbila visoko v zrak. Starejši gledalci, ki so to vc-deh in cenili, so navijali prav za vse. Nekoliko drugače je bilo v igri vlečenja vrvi. kjer so se zbrani razdelili. »Kdo mislite, da bo zmagal.« je vprašala gospa poleg niene, *Ja/ vem. kdo bo zmagal -naši bodo zmagali.« ji je hitro pojasnila druga in ji razložila, od kod prihaja. Toda kljub temu da seje gospa zjnotila. ni gojila kakšne posebne jeze in je v pravem športnem duhu čestitala nasprotnikom. / veseljem je prisluhnila tudi, ko so se predstavile vaške skupnosti. Ne vse naenkrat, seveda, pa tudi ne vse enako. Prvi so napisah pesem, drugi so pripeljali maskoto, tretji harmonikarja,
Četrti pa so o sebi nekaj povedali.
Ko je bila na vrsti igra molže umetne krave, so svojega dž.olija vložile kar tri ekipe. Toda, čeprav se vsi trudili čim hitreje namol-sti kar se da veliko vode i/ dveh kravjih seskíw, vsi niso bili enako dobri, /e po tretji igri je bilo /nan<\ kdo je zmagovalec, »/e tri let H zapored so zmagali in tudi letos jitn je uspelo,« je oznanil napo vedovalec- A četrte igre vseeno niso odpiïvcdali - boj med ostalimi je bil precej napet. V stalctni igri sa moko lnice z vodo so se ljudje spet pošteno nasmejali. Trije fantje so v samokiilnico posadili dekle (v vsaki ekipi je moraki biti dekle, lako da lahko upravičeno rečemo, da so v Smartnem po vsem emancipirani), ji v vsako roko položili po en plastičen koz^i-rec poln vode. nato pa jo po eden in eden slalr)msk(5 vozili med po stavljenimi količki in nazaj. Vprašanje je bilo, kdo bo zbral največ vode tla drugi strani. \n tudi to
Spretno slalomsko vijuganje po vaško
vpraj^anje je kmalu dobilo svoj odgovor - re/ultati na tabli so bili hitro sesteti in vedelo seje. kdo bo dobil največ in kdo najmanj krmila za govedo, ki ga je priskrbel sponzor, /magala je ekipa iz Pod-gorc, druga je bila ekipa Paske vasi, tretja ekipa Slatin, četrta pa ekipa i/ Rečice. Da pa krmilo ne hi bilo vse. so gospodinje spekle ^tiri torte /jň udeležence. Kdi> ve. morda lahko tudi zaradi sladkih dobrot prihodnje leto pričakujemo več ekip (če se niso ze vse vdale v usodo, da se /jnagovalcev pač ne da premagati). ■
Molža umotne krave ne da mteka.
Nogometno žbijanjo kegijov ni tako enostavno, kot se slisi.
Na Krasu gasili tudi Salečani
Neknje - V nedelji) so na ptmioč pri gašenju velikega po/ara na slovenskem Krasu odhiteli ludi gasilci i/ (iasilske zveze Velenje. Kot nam je povedal Oto Šverter, eden od 17 gasilcev iz Šaleške do line, ki so ra dan pomagali krotiti ogenj, so na pot odSIi s tremi ga-silskitni avtomobili, v ekipi pa so bili člani skoraj vseh prosiovt^lj-nih gasilskih društev. •(îasenje je bilo /elo te/ko. Podrast namreč hitro tli, /atii smtj se morali kar nekajkrat pred ctgnjem tudi umakniti. 1.o kovica nom so celo zgorele štiri gasilske cevi. l.ahko rečem, da je boj / ognjem na Krasu res ležak. splt>h ker je bila vročina izjemna. laka intervencija res utrudi,'' je še povedal !^vcner. kije že dolga leta gasilec.
V /ačetku Ledna gasilcev iz Šaleške doline niso več klicali na pm ob 14. uri.
Doslej je bil običaj, da je bilo izbirtao tekmovanje del turistične prireditve I.učki dnevi, vendar smo se tokrat odločili tekmovanje prestaviti v Šaleško dolino. K temu nas je spodbudilo več razlogov; poleg velikega zanimanja za prireditev ludi vidni uspehi, ki jih redno dosegajo tekmovalci s lega področja. Pričakujemo udeležbo 30 do 40 lastnikov gozdov iz vseh krajevnih enot: l.uče, Ljubno, Gortîji (řrad. Nazarje in Šoštanj, ponavadi pa se lek-nuwanja udeležijo tudi naši sosedje iz Črne na Koroškem. Pt^ieg zadovoljstva ob doseženem uspehu bodo tekmovalce motivirale še bog a le praktične nagrade. Te Območna enota Nazaije zagotovi s p<3-močjo velikodušnih sponzorskih prispevkov.
Tovrstno tekmovanje pa ni zgolj priložnost za javen prikaz varnega ter učinkovitega dela z motorno žago, ampak ludi zanimiv in zelo vesel družabni dogodek. Zalo na ogled tekme prisrčno vabimo vse, ki bi si radi ogledali praktičen prikaz dela z motorno žago. pa tudi tiste, ki si samo želite popestrili soboino popoldne, /a jedačo in pijačo je seveda poskrbljeno, ogled tekme pa je brezplačen.
■ Tomaž G£ftL, vodja oWseka za gozdno tehniko na OE Nazarje