Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din,zalnozemstvo20Din RaCun pri poštnem čekevnem zavodu ät. 10.666. ^3CSi5fl^^ ^^^^^^^ ^^i^lP^^^ ^^^^^^^ ^^M^^^^^^^^^ ^Sl^^^^SHlM^^^ ^^ÜPH^^^^ BBBMi^B^^^ ^^^^^^^^^^^^^ Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 76. Celje, ponedeljek 18. septembra 1933. Leto XV. Narodna mucenika Adamic in Lunder 20. IX. 1908. v Ljubljani — SveLana proslav» 25-letnice ljubljanskih septembrskih dogodkov Septembrski dogodki v Ptuju, Ma- riboru, Ljubljani in Celju so poka- zali našemu teptanemu narodu v jasni luči brczobzirnost, nadutost in besno sovraštvo Nemcev in renega- tov do naišega zavednega slovenskega žiivlja. Naši narodni nasprotniki so nam takrat pripravili ponižanjo, a njihovi streli in udarcj so z mogočno silo predramili ves naš narod. Raz- odeli so mu, da mora biiti hlapčeva- nja tujcu na slovenskih tloh za več- no konec in da mu ne bo sovražna Avstrija nikoli dala zlate svobode. To veliko spoznanje je bilo ogrom- nega pomena za razvoj našega na- rodnega življenja in naše boi'be za osvobojenje, ki je napočilo 10 let po septembrskili dogodkih. Septembrske žrtvo pa nas morajo vedno spomi- njati, da del nafiega naroda, ki ga jo kruta usoda loCila od bratov, še ječi v suženjstvu onstran naših sedanjih državnih meja in s silnim koprne- njem eaka dneva svojega vstajenja in poveličanja. Ptujski dogodki 13. septembra 1908. so jizzvali med vsem slovenskim narodom veliko ogorčenje. V petek 18. septembra je bil v Mestnem domu v Ljubljani ogromen protestni shod proti divjaškemu napailu nemškuta- rije v Ptuju na mirne Slovence in Slovenke. Mogočna manifestacija v Ljubljani bj bila najbrž potek-la mir- no, ako ne hi bili ljubljanski Nemci in renegati izzivali množic. Ko so se namroč razhajalc, so jih iz dveh nemških hiš polivali s Crnilom. Ta- krat jo v ljudeh vzkipelo in množico so na 37 poslopjih in lokalih, pred vsem na takratni. nemški trdnjavi Kazini, razbile okna. V soboto zvečer so se t© demonstracije ponovile. Napočila je nedelja 20. septembra. Ta dan bi bil menda potekol brez i,n- cidentov, toda naši tlačitelji so po- slali brez potrebe na cesto in ulice nemško vojaštvo, ki je zaprlo vse pre- hode ter izzivalo ljudi. Proti veceru so se zato pričele v mestu zbirati gruč© zavednih Slovencev, ki so s pre- pevanjem slovenskih pesmi ter z žvižgi in klici demonstrirale proti «irovostim vojaštva. Vojaki nemške- ga 27. pehontoga polak in dragonci so pričeli razganjati ljudi tudi s puški- nimi kopiti in bajoneti. Kmalu po osmih zvečer je oddelek vojakov pod poveljstvom poročnika May er ja na Pogačarjevem trgu za stolno cerkvijo naletcl na večjo sku- pino ljudi in jo naskoCil z nasajeni- mi bajoneti. V tern je nekdo iz gruce zaklical »Fej, Mayer!« Poročnik Mayer je takoj zaukazal vojakom, iaj streljajo. Množica je liotela po- begniti proti cerkvi, v tern pa so po- cili streli, ki so smrtno zadeli 15-let- nega četrtošolca Ivana Adamica in 22-letnega Rudolfa Lundra, strojnika »Narodne tiskarne« v trenutku, ko je odhajal s svojo nevesto. Vsled stre- lov iz pušk ter udarcev s puškinimi kopiti in bajonetov je bilo težko ra- njenih 7 moških in 1 ženska. Ljub- ljano je oškropila mučeniška kri, ki je bila silnejša od naših tlači- teljev . . . Ljubljana je v nedeljo 17. t m. sve- čano proslavila 25-letnico septembr- skih dogodkov. Dopoldne je bil ob prisotnosti številnih odličn.ih pred- stavnikov in ogromne množico s!o* vesno odkrit krasen sj)omenik na grobu Adamiča in Lundra na poko- pališču pri Sv. Križu. Ob 11. je bil mogočen slavnostni sprevod po me- stu, nato pa jo bila na Pogačarjeiem trgu ob ogromni udeležbi naroda od- krita sporninska plošča na cast na- rodnima mučenikoma Adamiču in Lundru, ki sta na tem mestu 20. sep- tembra 1908. položila svoji mladi živ- ljenji na oltar domoine. Ta spomin- ska plošča naj nas večno spominja dolžnosti do naroda in države. Slava septembrskim žrtvam! 20. September 1908. v Celju Pogrom Nemcev in renegatov na Slovence, slovenska poslopja in trgovine Divjo sovraštvo naših narodnih na- sprotnikov, ki so povzroCili ptujske dogodke 13. septembra 1908., izgrede v Mnriboru 19. septembra ter muce- niško smrt Adamiča ip Lundra 20. septembra v Ljubljani, je prišlo do izraza tudi v Celju. Za. nedoljo 20. septembra 1908. je Klub naprednih slovenskih akademi- kov v Celju napovedal veliko narod- no veselico v Narodnem domu. v prid Sokolskega cloma v Gaberju. Žo takoj po ptujskih dogtodkih prejSnjo nede- ljo se je šušljalo med celjskimi nem- škutarji, da pride prihodnjo nedeljo na vrsto tudi Celje. V soboto 19. sep- tembra zvečer je prosluli celjski nemški časopis »Deutsche Wacht«, predhodnik sedan je »Deutsche Zei- tung«, pozival celjsko nemštvo na ulico v obrambo »der deutschen Stadt Cilli«. V nedeljo 20. septembra dopoldne je postalo v Celju nenavadno živah- no. Ulice je napolnila nemSka poli- cija iz Maribora, Ptuja in Celovca, ki je na poziv mestnega magistrata prispela v Celje, da skupno s celjsko polieijo reši znacaj »nomSkega« Ce- lja. Obenem s polieijo pa so priSli razni nemski in nemžkutarski prete- paci in burSaki iz Marbora, Ptuja in drugih spodnještajerskih renegatskih gnezd ter celo iz Brucka. Ptujcane je vodil znani renegat in urednik pro- slulega ptujskega »Stajerca« Linhart. Celjski Sloveici so takoj spoznali, kaj so pripravlja, in so interveniraü na celjskem magistratu in v Gradcu, a brez uspeha. V takratnem hotelu »Deutsches Haus« so vreli kotli gu- ljaža in tekel je »frajpir« na stroške mestnih davkoplačevalcev in »Süd- marke«, da so so nemški »junaki« nasitili in napUi korajžo za popoldne. Tzzivanja po mostu so se pričela že dopoldne. Popoldno je napravila druhal ob prihodu vsakega vlaka ozek špalir pred izhodom kolodvora. Ko so pri- hajali gostjo in drugi potniki iz po- slopja, se je začelo divjo kričanjo »Heil!« Kdo ni zaklical »Heil!«, jih je dobil z gorjačami po glavi all hrb- tu. Gnrjft rmp.rov>, ki S8' 'JO posta.\7il pretepacem v bran! Bil je takoj are- tiran. Policija je stala mirno ob stra- ni in se zadovoljno smehljala, ko je druhal napadala in protepala mirno Slovonco. Ce je napadenec iskal za- ščito pri stražniku, se je ta kratko odrezal: »Hauns im ane cruk!« Glavno junaštvo, pobijanje Sip in napisnih tabel, so je pri Colo proti ve- Ceru. Da je bilo delo ta večer učin- kovitejše, jo dalo mestno oskrbništvo nekaj dni prej navoziti dva kupa ka- men ja pred našo Zvezno tiskarno. Pred Narodnim domom se je zbrala nemška vojska častitih celjskih »pur- gar jev«, buršakov, mestnih delavcev, raznih hlapcev in drugih. Druhal je pred Narodnim domom zatulila »Wacht am Rhein«, nato pa se je vsu- lo kamenjo na Narodni dorn. Pokali so tudi streli v one šipe, ki jih kamo- nje ni doseglo. Ko so bile šipe in na- pisno table na Narodnem domu raz- bite, so napi'avili Nemci obhod po mestu in razbijali Sipe na slovenskih trgovinah ter pomotoma tudi na tr- govinah nekaterih lastnih pristašev s slovenskimi imeni. S kamenjem so navalili tudi na Zvezno tiskarno, slo- vensko gimnazijo in kaplanijo pri župni cerkvi, kjer so kričali: »Komm heraus, du windischer Heiland!« (»Pridi ven, slovenski Zveličar!«) Med tem je oddelek vojaštva 87. pe- hotnega polka pod poveljstvom stot- nika Novaka napravil kordon pred Narodnim domom in zastražil doho- de k poslopju, ker se je bilo bati na- daljnih izgredov. Za tem kordonom je dalje tulila nemška diiihal in pre- tepala Slovence, ki so se vračali z narodne veselice v Narodnem domu. Nemci so počenjali svoja divjaštva ob asistenci polieije, ki jo mirno gle- dala razbijanje. V teku noči in drugo jutro so se zunanji udeleženci nasilstev nad Slo- venci odpeljali z vlaki. Mesto jo bilo zopet mirno, razbite šipe in uničeni napisi na slovenskih trgovinah pa so še dolgo pričali o nemški kulturi, ki je doživela v svetovni vojni svoje za- služeno plačilo. 19. September 1908. v Mariboru Divjaški napadi na slovenska poslopja in pod jet ja Po ptujskih dogodki 13. septembra 1908. so priredili tudi Nemci in rene- gati v Mariboru »kazensko ekspedi- cijo«, ki je 19. septembra potolkla šipe in razbila slovenske napise na Narodnem domu in drugih slovenskih posiopjih, podjetjih in lokalih v Ma- riboru. »Narodni list« v Celju je po- ročal o teh dogodkih sledeCe: Minulo soboto (19. septembra 1908) so si ohladili mariborski nemški to- lovaji tudi nad mariborskimi Sloven- ci svojo jezo. Najprej so pobili vse velike šipe na Narodnem domu (Sko- de nad 2000 krön! Po Ijubljanskem receptu plača seveda mestna občina! Saj ima polno denarja, dolgov pa ni&!). Bombardirali so Narodni dorn 3A ure, kakoi1 nemški listi sami pri- znavajo. Potein so strgali napise z vseh slovenskih pisarn in trgoviii. Poscbno so razgrajali tudi pi'ed dr. Rosinovo hišo,. klerikalnii slovenski posojilnici so sneli veliko tablo z na- pisom, slovenski del napisa razbili, nemški del pa pustili nepoškodovan! Potem so šli pred tiskarno in tudi tarn pobili, kar so mogli. Nazadnje so bili pred škofijo. Knez in škof dr. Miha Napotnik je moral mirno po- slusati, kako so žvenketal© šipe na škofijskem poslopju. Morda ga pa to vendar nekoliko spametuje? Od ško- fijo je pijano druhal komaj spravil spat vsenemški prerok Wastian. Sedaj so si torej končno ohladili jezo za tiste slovenske glasove pri lanskih državnozborskih volitvah, s katerih pomočjo je padel Wastian. Značilno je, da so najprej namera- vali glasom poročil nemških listov pobijati samo pri »liberalnih« Slo- ven cih, pozneje so si pa vendar pre- mislili in so šli tudi nad klerikalce. In takih tolovajev, ki brez vsakoga povoda. zacnejo razUTijati po mestu, j naj bi ne imenovali roparske bände in sakinaže?! Celjski dogodki 20. IX. 1908 Poročila »Narodnega Usta« 1. 1908. o septembrskih dogodkih v Celju Čujte, slovenski knietje, kaj celjski Nemci pravijol Ker so Slovenci za- čenjajo postavljati v gospodarstvu na lastne noge, grozi včerajšnja »Deut- tsche Wacht« v imenu ccljskih Nem- cev, da se bo uprzoril bojkot proti Slovencem. Slovenski delavci baje ne bodo več na Nemškem dela dobili. (Kdo se ne smeje!) Celjani bodo baje zdaj vzeli v delo same Ita- lijano (kakor pri vodovodu!), kot deklc si bodo najeli same Lahinjo (so bolj vi'oco krvi!) in Nemke. (Zaradi tega se paß slovenski kmet ne bo jo- kal, ker bo vsaj več družine doma iniel!) Poskusili bodo bajo tudi ceno hmelja urnetno znižati (ali Cujeto to grožnjo Savinjčani?). V ostalem po- stajajo Nomci s takimi grožnjami pač zelo smeSni! Koliko hmelja je pa žo kupil kak celjski Nemec od Vas? Židovski kupei pa se tudi lepo zahva- üjo za to lepo celjsko nemškutarsko družbo! Glede vina, s katerega »boj- kotom« tudi grozijo, pa povemo Nem- cem samo to, naj le glcdajo, kako bodo rešili svojo pivovarnarje, slo- vensko vino pa bodo že pili delavci brez razloCka na narodnost, kakor se jo to zadnji Cas pokazalo. Glede Nem- cev pa vzamemo njih dobro voljo na znanje! Vsekako jo pa zanimivo, da sme nemski celjski list objavljati zo- per slovensko ljudstvo take razžalji- ve Članke. Slovenci, naprej za gospo- darsko osamosvojitev! Od nemških pobalinov pretepenl Nemci. Veliko smeha vzbuja v Celju dejstvo, da je bilo v nedeljo pred celjskim kolodvorom pretopenih tu- di nekaj pristnih Nemcev. Med te poslednje sicer ne štejemo dr. Jabor- negga, ki je pa vkljub temu tudi do- bil po buči od svojih pobalinov, ki ga v naglici niso spoznali. Neki star mož, Neunfec, se je pripeljal z vlakom, in ker ni hotel na komando fakina- žo vpiti »heil«, je bil pretepen. Tudi so bili pretepeni trije inženjerji iz Trbovelj, Prusi, ki niso »hajlali«. Se- daj prav pridno zabavljajo na celjsko fakinažo. Nap ad na dr. Kukovčevo hišo. V noči minute nedelje jo priSlo kakih 30 nemSkih pobalinov tudi pred dr. Kukovcovo hišo, v kateri se nahaja slovenska gimnazija» Postavili so se v vrsto, nekdo je komandiral »haH«, nato »Feuer« in začelo je leteti ka- menje v okna. Pa, le kratek hip, kaj- ti junaki so bi.li po »višji previdno- sti«, kakor pravi »Domovina«, nelju- bo sprejeti in so med glasnim kri- čem s krvavimi glavami odbežali. Heil nomškemu junaštvu! Vpraganje na celjsko mestno pli- narno. Dognano je, da so imeli celj- ski razbojniki zadnjo nedeljo pripra- ve, s katcrimi so ugašali plinove svo- tilke blizu slovenskih hiš, da so po- tem v temi lahko šipe razbijali. Do- gnano je, da je enako postopal »no- tarski kandidat« Ballogh, po domaCe imenovan Hauber-Ballogh. Vprašamo mestno plinarno, ali je ona v zvezi s tem počctjem in komu je šo dala razun »Raubor-Ballogha« patent za ugnäanjo svojih svetilk? Med celjskimi pobalini, ki so v Ptuju pomagali napadati in prete- pati Slovence, so bili poleg Stigerja šo sledeči: slaščičar Mörtl, ki je vo- dil popoldansko »eskorto«, Moss- mann-Makeschev komi Justin, kro- Stran 2. »Nova Doba« 18. IX. 1933. Stev. 76. jač PhiJ&u. uslužbenci Kricka in Pu- tana, akademika Bechino in Hren. Nemškutarski pobalini streljajo. Ko so se minolo nedeljo vračali ob 9. zvečer »nemški izletniki« iz Celja v Maribor in Ptuj, so na Grobelnem iz revolverjev streljali. Ustrelili so šestkrat in bi bil uradnik skoro za- det. — Na voz, s katerim so se vra- čali Žalčani v noči iz Celja, pa se je streljalo pri Stigerjevi hiši. Cuje se, da so streljali polzelski nemškutarji, ki so kajpada tudi pomagali v Celju pretepati Slovence. VpraŠamo naSe ob. lasti, ali smatrajo take ljudi še ved- no za stebre naše države, kateri ka- kor navadni obcestni roparji in tolo- vaji napadajo mirne Slovence in spravljajo zdravje in življenje sodr- žavljanov v nevarnost bodisi vsled svoje prenapete janičarske nestrp- nosti bodisi v pijanosti!? Nemški železniški ur^dniki — med r»zgrajaöi. v Ptuju in Celju so se udeleževali pobalinskih izgredov tu- di razni uradniki južno železnice iz Ptuja, in sicer Siegl, Sket, Gross in vodja delavnice južne železnice Gut- mann. Dal je je pomagal tudi uradnik Peterka, ki jo hotel poslati nekega železniškega uslužbenca v mesto po Nemce ob vlaku, ki gre iz Ptuja ob pol 6. zvečer. Isti Peterka je na pe- ronu ptujskega kolodvora s palico letal za neki.ni slovenskim visokošol- cem. Price za vse so na razpolago. Resno vprašamo ravnateljstvo južne železnice, ali se je res s svojim nem- škim uradništvom že popolnoma udinjalo poulični politiki pretepava- nja in razgrajanja nemške fakinaže. Vprašamo ga, ali je voljno dati nani zadoščenje za to nečuveno drznost imenovanih uradnikov, kakor je bilo takoj pripravljeno na podlagi neute- moljenega ovaduštva premestiti slo- venskega uradnika. Zahtevamo oči- vidnega odgovora v najkrajšem času. Govorilo se bo o stvari seveda tudi na drugem mestu. Pouličnjaštvu nemškega uradništva mora biti ko- nec! Slovenski vojaki so pri nedeljskih izgredih v Celju nastopili pod vod- stvom stotnika Novaka taktno in pametno. Nemški junaki pa so imeli pred njimi velik strah! Nemški študentje so bili seveda prav j)i'idni. pomagači fakinaže pri nodeljskih tolovajstvih. Tako se je videlo med drugimi osmošolca Kienz- Ia, Jakobija, Jaklina, Prettnerja in L. Kosickega in šestošolca Niemca. V ponedeljek zvečer so mislili celj- ski pobalini iz raznih nemških trgo- viB in pisarn nadaljevati nedeljska tolovajstva. Pa jim je orožništvo, ki je bilo po celem mestu razpostavlje- no, prekrižalo račune, in nemškona- cionalnim tatovom so padla srca v hlače ter so se poskrili. To je za nas znamenje, da si pod zaščito celjske policije, te zavarovalne družbe za po- , ulične razgrajače, upajo razni smr- kolini izvajati najhujša hudodelstva. To je pa za nas obenem znamenje, da moramo z vso silo zahtevati po- državljonje policije v vseli avtonom- nih mestih. Protestni shod zoper nemSka ban- ditstva priredi soc. demokratična or- ganizacija v Celju, dne 4. oktobra po- poldne v gostilni na zelenem travni- ku. Konjiški Nemci (?) kajpak niso smeli manjkati med pobalini v Ce- lju. Dne 19. t. m. se je agitiralo med njimi, naj bi jih šlo v Celje najmanj kakih 30. Nabirali so tudi denar za potne stroške in pa »frajpir«. Med glavnimi agitatorji za to so bili dr. Kadiunigg, trgovoc Kupnik in usnjar Baumann. Ti so torej poslali konjig- ko fakinažo nad celjsko Slovence. Isto so storili tudi za Ptuj! Zapom- nite si jih! Še nemLk& junaštva. Nemški po- balini vulgo akademiki so v nočnem vlaku, ki je sei 13. t. m. ob pol 12. uri iz Ptuja, pretepli neko damo, ji raz- trgali pelerino, in ko se jih je na divjaštvo opozorilo, vpili: prav se ji godi, zakaj pa pusti, da njen mož nosi slovenski znak. Heil burševske- mu viteštvu! žrtev nemškutarske fakinaže z dne 20. septembra v Celju. Pri celj- skih izgredih je bil napaden tudi čevljar iz Velenja Obu; dobil jo tež- ke poškodbe na glavi. Vitez Lenkh in sin, seveda Nemca, sta prišla usodno nedeljo dne 20. septembra zvečer slučajno v Celje. Kaj sta slutila, da bosta med podiv- jano nemškutarsko druhaljo tako slabo naletela! Ker nista hotela vpiti »heil«, ju je upijanjena sodrga na- padla in težko ranila; očetu so mo- rali šivati rano na glavi in je več dni ležal v hotelu Stadt Wien. Zdra- vil ga je dr. Keppa. Sploh je podiv- jana in pijana druhal tisto nedeljo tako lomastila po Celju, da si človek ni bil življenja varen. Nekega 13-let- noga ljudskošolskega učenca Cilenš- §ka, ki je iz radovednosti opazoval dogodke na kolodvoru in ni hajlal, je tudi neki pobalin pretepal in ga udaril ter ranil na roki s sekirico, kakor imajo takšne nemškutarski pobalini pritrjene na palicah. Zakaj pa teh fakinov ni preiskal polieaj Zintauer, ki je tako pridno poizve- doval po Slovencib,, ki bi imeli pre- povedano orožje? Znani celjski Oechs se je izrazil v ponedeljek, ko so dali celjski Sloven- ci brati mašo-zadušnico za ljubljan- ske žrtve, češ: »Jetzt wird die Messe für die Laibacher Räuber gelesen!« Posten človek ob grobovih govori do- stojno! Da med poštenjake Oechsa ne štejemo, je jasno! (Kotiec prih.) Sreska konferenca JNS v Celju CELJE, 18. septembra. V soboto IG. t. m. popoldne se je vršila sreska konferenca JNS v Celj- skem domu v Celju. Zastopane so bile vse občinske organizacije JNS v srezu po svojih predsednikih, pod- predsednikih, tajnikih in izvoljenih delegatih. Poleg tega se so udeležili konference župani in mnogi odborni- ki dosedanjih občin. Udeležba blizu 200 oseb je pokazala veliko zanima- nje za novo smer jugoslovenske na- cionalne politike in pa tudi pravo ljudsko mišljenje v celjskem srezu. Po otvoritvi konference je predsed- nik sreske organizacije JNS g. dr. Kalctn prisrčno pozdravil generalne- ga sekretarja JNS g. ministra dr. Al- berta Kramer ja, ki je bil Celju in celjskemu srezu že od nekdaj poseb- no naklonjen. Po razglasitvi dnevnega reda jo po- vzel besedo gosp. minister dr. Albert Kramer, ki so ga navzoči burno in prisrčno aklamirali. V globoko zasno- vanem govoru je podal celotno sliko politiCnega in gospodarskega položa- ja s poscbnim ozirom na situacijo, ki je nastala po združitvi občin v veli- ke edinice. Posebno je povdarjal dej- stvo, da je srbski del naše države deloma žo pokazal, da je obračunal s prejšnjo partizansko politiko, da se tudi med hrvatskim delom uveljavlja vedno bolj nova smer in da je jasno, da ne more zaostajati tudi Slovenija. Celokupni narod hoCe zgraditi svoj dorn na podlagi šestojanuarskega manifesta: »Brez narodnega edinstva in enotne, močne Jugoslavije ni živ- ljenja za nas«. Govoreč o komasaciji občin je posebno povdaril, da se bo vse storilo, da se nastale nepr.iklad- nosti odstranijo, odvisno je pa to zelo tudi od izida volitev, s katerimi naj ravno občine v dravski banovini do- kažejo, da so vredne, da se upošte- vajo njih želje. Očrtal je posebne go- spodarske prilike v celjskem srezu ter razpravljal o savinjskem hme- ljarstvu in ostalih gospodarskih ])a- nogah ter smernicah za bodočo olaj- šavo bremen. Ker je mnogo odvisno od izida sedaj aktualnih občinskih volitev, jo pozval navzoče, da kot predstavniki in vodniki vsenacional- ne državne politike zastavijo vse mo či, da pride celjski srez v prvo vrsto. • Burni klici med govorom in splošno odobrav an je ter ploskanje je govor- nika prepričalo, da se navzoči pred- stavniki naroda solidarizirajo z nje- govimi izvajanji in s politiko, ki jo vodi JNS. Nato je spregovoril narodni posla- nec g. Iv^n Prekoršek, ki je bil ena- ko živahno aklamiran. Dal je navzo- čim pojasnila zlasti glede izvršene komasacije občin, obljubil svojo na- daljno polno pomoč pri ureditvi na- stalih neugodnosti in pozval navzoče, da storijo vse za uspešen izid voli- tev. S tem naj ljudstvo v celjskem srezu pokaže svojo zrelost. Ce je vla- da pripustila, da se izvršijo volitve v občinska zastopstva na najgirši svobodni podlagi, je to dokaz, da ho- če dati priliko tudi onim, ki doslej niso hoteli ali mogli biti pripravlje- ni udejstvovati se v korist enotnosti in nacionalne usmerjenosti državne politike, da storijo to sedaj in doka- žejo razumevanje za ustvaritev bolj- še naše bodočnosti. Prosil je navzoče, naj se v težjih ali nejasnih prilikah obračajo nanj, in obljubil, da bo sto- ril vse, da so kake neprikladnosti uredijo. Pozval je vse navzoče, da gredo smotreno in samozavestno na delo za izvršitev občinskih volitev v cilju in po smernicah, ki si jih je nadela Jugoslovenska nacionalna stranka. Izrazil je prepričanje, da bo prebivalstvo celjskega sreza častno končalo borbo v korist svojih obCin in celokupnosti. S pozivom na delo do lepe zmage je zaključil svoja iz- vajanja, za katera je žel splošno pri- trjevanje in priznanje. Predsednik g. dr. Ernest KaUta je govoril podrobno o občinskih volit- vah, dal mnoga navodila in pojasni- la ter povdarjal potrebo narodne slo- ge, Potem je otvoril debato, v katero so posegli mnogi predstavniki, pri čemer so jim gg. minister dr. Kra- mer, narodni poslanec Prekoršek in predsednik dr. E. Kalan dajali po- trebna pojasnila in navodila. Po končani živahni debati, ki je vsesko- zi pokazala gioboko razumevanje na- loge s stram predstavnikov iz pode- ze'skih obun, je predsednik gj. dr. Kaian zaključil uspešno konferenco, ki je trajala nad tri ure. Pred volitvami v Delavsko zbornico Novo zastopstvo Deiavske zbornice mora nositi obeležje novega Jugoslo* ^ venstva, ki mora biti nacionalno in socialno skrajno pr^vično CELJE, 18. septembra. Stojimo pred volitvami v Delavsko zbornico. Uprav to najvažnejšo delav- sko-nameščensko ustanovo, zakonito zastopnico vsega delavstva in na- meščenstva je 'imela doslej v rokah marksistična in klerikalna večina. Ne bomo naštevali, kako je gospo- darlla ta gospoda in izvajala posa- mezne odločbe, ki jih navaja zakon o Delavskih zbornicah, težko krivice smo bridko čutili vsi na lastni koži. Zato mora biti sedaj konec tega kriivičnega paševanja, deiavske zbor- nice morajo priti v upravo tistih, ki so jih vredni. Deiavske zbornice morajo priti v roke nacionalnih zastopnikov delav- stva in nameščenstva, ker le nacio- nalno čuteči zastopnik bo delil po- šteno pravLCo, ker mu to narekuje cut ljubezni in spoštovanja do naro- da in do vsakega posameznika. Dolavci in namesCenc'i so poklicanii prvi, da dajo izraza svojim nacional- niim stremljenjem in pa teznj'i, da mora biti zastopstvo delavskega par- lamenta prežeto z globoko narodnim in socialnim čutom. Delavska zbornica pa je po zakonu pozvana, da vpliiva na razvoj našega gospodarskega, socialnega in s tem celotnega narodnega življenja. Zato volitve v D. Z. niso samo «tanovska zadeva delavca in namešf-enca, tem- več vsega jugoslovenskega naroda. Volitve morajo biti zrcalo gledanja delavca in nameščenca na socialne probleme našega naroda in države, ki se morajo reševati po čistih ljud- skih in narodovih potrebah. Zatorej, delavci in nameščenci, vsi do zadnjega na volišče, da s svojimi glasovi izrazimo ne samo sodbo o do- sedan j em delovanju Deiavske zbor- nice in o njeni marksistični večini, ampak da povemo tudi svoje mnenje o bodoči sestavi te naše najvažnejše ustanove. V boju pravice dela in naroda rho- ramo uživati najučbnkovitejšo mo- ralno podporo in pomoč vse iiaš© na- rodne, novemu in zdravemu Jugoslo- venstvu udane javnosti. Zveza društev priv. nameščencev. Narodno strokovna zveza. Seja okoliškega občinskega sveta V peetk 15. t. in. od 18. do 19.30 je imel okoliški občinski svet prvo red- o sejo po poletnem odmoru. Župan g. Vinko Kukovec je najprej po- roöal, da se že pozna učinek prepo- vedi točenja in prodaje vina po za- sebnikih, ker se jo plačevanje občin- ske trošarine s to prepovedjo Že po- večalo. Občinski lov v Zagradu bo oddan v zakup na licitaciji v četrtek 21. t. m. ob 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Po odobritvi zapisnika zadnje ob- Cinske seje se je vršila volitev re- k 1 a in a c i j, s k e k o m |i s i j e in volilnih odborov za obCinske volitve dne 15. oktobra. Za predsed- nika reklamacijske komisije je bil izvoljen župan g. Kukovec, za člana obč. odb. Četina in Uršič, namestni- k'i obč. odb. Božič, Knez in Košič; za volišče v Gaberju: predsednik obč. odb. Wltavsky, člana obč. odb. Hrast- nik in Kajtna, namestniki Frajtag, Grilec in Zupanc; za volišče na Lavi: predsednik podžupan g. Samec, člana obč. odb. Kovač in Šuperger, namest- niki obč. odb. Čerenjak, Ratajc in Ve- lenšek. V imenu računsMh preglednikov je poročal obč. odbornik Gams o pre- gledu občinskega blagajniškega po- slovanja od 1. januarja do 26. julija t. 1. Na dan pregleda je izkazovala glavna blagajna 31.635.05 Din, ubož- ni sklad pa 325.25 Din prebitka. Na predlog preglednikov je bila občin- skemu blagajniku izrečena pohvala za točno izvrševanjc blagajniških poslov. V imenu cestnega odseka je poroCal obč. odb. Pečuh. (^b&inski svet je soglasno odobril, da prevza- me banska uprava obCinski cesti Lava—Gaberje (Dečkovo cesto) in Celje—Ostrožno— Smartno v Rožni dolini ter tcr ju uvrsti ined banovin- sko ceste. — Cini bo imela občina na razpolago denar, bo dala razšifiti in pokriti cementirani cestni jarek pri »Skalni kleti« ter popraviti napol po- drto cestno ograjo ob SaVinji pod Starim gradom. Občina bo tudi ur- girala pri mestni elektrarni glede montiranja nove javne električne sve- tiljke pri hiši g. Krašovca na Cesti na grad. Občina bo tudi za silo po- pravila novo cesto na hrib sv. Jožefa. Na predlog fin an en eg a refe- renta obc. odb. dr. Laznika je bila odklonjena prošnja gasilnega di-u- Stva na Lopati, da bi mu okoliška občina dovolila podporo za nabavo sanitetnih potrebščin. Društvo naj krije zadevne izdatke iz običajne ob- Činske podpore. O obracunu pomožne a k c i j e zä brezposelne v celjski mestni in okol'iski občini je poročal obč. odb. Svetličič. Priananjkljaj pomožne ak- cije znaša okrog 29.000 Din. Mestna občina je prispevala za pomožno ak- cijo okrog 20.000 Din, okoliška ob6i- na pa še nicesar. Okoliška občina bo prispevala h kritju primanjkljaja znesek 10.742 Din in sicer bo porav- nala računo pomožne akcijo pri oko- liških trgovcih v znesku 4.742 Din in prispevala poleg tega še 6.000 Din. Sledila jo tajna seja, v kateri so bile rešene nekatere personalne za- deve. Ker je bila ta seja najbrž zad- nja pred občinskimi volitvami, se je župan g. Kukovec zahvalil vsem čla- nom občinskega sveta za delo v ko- rist občine. Pozor cevij. darnel Zaradi precejšne spremembe v modi se pri- poročam v izdelavo Icostumov in ptaščev ter vseh moških oblačil. Vse po najno- vejši modi in solidni ceni. Karl Kram«;^ krojač Celje, Ljubljanska c. 19, zraven pliname. Štev. 76. »Nova Doba« 18. IX. 1933. Stran 3. DOMACE VESTI d Ureditev občin v celjskem srrezu. Dosl'iej smo imcli V Sloveriiji 1.069 občin, .sedaj po komasaciji pa jih bo ostalo ]e še 373; všteta so tudi vsa štiri avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, na katera se novi; občinski zakon ne nanaša. Le rnalo občin, okrog 100, je ostalo ne- izpremenjenih. Sedeži novih, združe- nih občin bodo določeni naknadno, definitivno pa šelo po izvršenih vo- litvah. V naslednjem objavljamo no- vo ureditev občin v celjskem srezu. Doslej je imel celjski srez 33 občin, po novi ureditv.ii pa jih ima 21, to je 12 manj. Neizpremenjenih je ostalo 11 občin (ki so objavljene brez pri- pombe v oklepaju). Odslej bodo v celjskem srezu naslednje občine: 1. Braslovče, 2. Celjo okoliica, 3. Do- brna, 4. Dramlje (Dramlje in kata- stralna občina Bezovica iz občine Be- zovice v konjiškem srezu), 5. Gomil- sko (Gomilsko, Grajska vas), 6. Griže, 7. Polzela, 8. Sv. Jurij pri Celju — trg, 9. Sv. Jurij pri Celju — okolica (Sv. Jurij okolica, Kalobje brez k. o. Bezovje), 10. Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel, Marija Reka), 11. Sv. Pe- ter v Savinjski dolini, 12. Škofja vas, 13. Šmartno v Rožnii dolini, 14. Te- harje (Teharje, Sv. Lovrenc pod Pro- žinom, Svetje), 15. Velika Pirešica, 16. Višnja vas (Višnja vas, Nova cer- kev, Frankolovo), 17. Vojnik, 18. Vransko trg (dosedanja občina Vran- sko), 19. Vransko okolica (Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jeronim, Prekopa), 20. Žalec trg (Žalec broz k. o. Vrbje in kraj Frenga od dosedanje goto- veljske občine), 21. Žalec okolica (Gotovlje brez Frenge, Petrovče in k. o. Vrbje iz dosedanje žalske občii- ne). d XXI prireditev Ljubljanskega velesejnia »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembrct se jo vršila pod po- kroviteljstvom Nj. Vel. kralja in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. dr. Ilije Šu- menkoviča. Ta lepo uspela priredi- tev, pri kateri so sodelovale najbolj- Se-mo&i iz tolikih slojev in strok na- šega duhovnega in gospodarskoga življenja, nas navdaja z zaupanjem, da z vztrajnim in nesebičnim delom, ki je edino v stanju odstraniti naj- večje ovire, zremo pogumno v bodoC- nost in v ozdravljenjo našega gospo- darstva ter poglobitev našega kul- turnega pokreta. Gospodarsko-kul- turni. del velesejma je bil zelo zani- ftti'V in pester. Industrijsko-obrtni in trgovski del velesejma je bil dobro za.ložen, tako da ni bilo pomembnej- ^e produkcijske panoge, ki ne bi bi- la zastopana, seveda razen onih, ki, za jesensko in zimsko sezono ne pr> dejo v poŠtev. Kupčijski uspehi so bili povprečno zadovoljivi. Razstavi- lo je 291 tvrdk. Zanimanje javnosti za to prireditev je bilo zelo živabno, obisk v številkah izražen okrog 90.000 iz vseh delov države in iz ino- zemstva (Avstrija, Italija, Bolgarija, Nemčije, Švica). XIV. mednarodni vzorčni veleesjem v Ljubljani bo pri- hodnje leto od 2 do 11. junija. d Dunajska vremenska nctpoved za torek 19. r.eptembra: Nekoliko mi- lejše vreme in precejsnja oblačnost, v južnih Alpah in na vzhodnem rcbu Alp povečini jasno. Celje in okolica c Maga zadušnica za septembrske žrtve. V sredo 20. septembra ob 7.15 zjutraj se bo brala v župni cerkvi v Celju maša zadušnica za naša narod- na mučenika Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ki sta, zadeta od krogel nemške stoldateske, položila dne 20. IX. 1908. svoji mladi življenji na oltar domovine. — Odbori obeh podružnic, CMD, Sokola, Jadranske straže, SoCe in Jugoslovenske Matice pozivajo vse svoje Clanstvo, kakor tudi vse ostalo narodno zavedno pro- bivalstvo mesta Celja in okolice, da se v počastitev spomina narodnih žr- tev udeleži maše zadušnice. c Sveßano proslavo 25-letnice sep- tembrskih dogodkov bo priredilo So- kolsko društvo v Celju v nedeljo 24. t. m. ob pol 11. dopoldne v veliki dvo- rani Narodnega doma. Na sporedu so govori, petje Celjskega pevskega društva in deklamacije. Proslave naj se udeleži vsa naša narodna javnost iz Celja in okolice. Manifestirajmo svojo nacionalno zavest in pokažimo ob 25-letnici septembrskih dogodkov v Ptuju, Ljubljani, Celju in Maribo- ru, da cenimo svojo narodno svobo- do, ki jo hočemo vsikdar braniti kot svojo največjo svetinjo. Manufakturno blago se kupuje, vkljub najboljSi kakovosti, po izredno nizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 c Pro da j a spominsKh znakov za sklad septembrskih žrtev so bo vr- šila te dni po šolah. MJadina, ki si naša bodočnost, kupuj to znake in počasti spomin Lundra in dijaka Adantiča, ki sta žrtvovala svoji mla- di življenji za lepSo bodornost naS6- ga naroda. Znake in sli' bodo pro- dajali te dni tudi po me. ;u. Kupujte jih, saj so septembrski mučcniki leta 1908. padli za nas vse! c Pevske vaje CPD. Pri spominski svečanosti ob 25-letnic'i septembrskih dogodkov v nedeljo 24. t. m. sodeluje moški zbor CPD. Pevsko vaje se vr- so v torek in petek 22. t. m. ob 20. v pevski sobi v Narodnem domu. Ude- ležba za 51 ane obvezna in vabim tu- di vse bivšo starejše pevce, ki niso drugod včlanjeni, da se udeležijo teh skupnih vaj. — Pevovodja. c Izredni zbor čianstva krajevne organizacije JNS za Celje-okolico bo drevi ob osmih v gostilni g. Permo- zerja v Gaberju. Dnevni red: pi'ipra- ve za občinske volitve. Zbor je zelo važen, zato naj se ga udeleži vse članstvo. c Narodni poslanec Ivan Prekor- šek — častni občan drameljski. Na seji občinskega odbora v Dramljah 14. t. m. je ob&inski odbor na pred- log podžupana g. Blaža Jeseneka ime- noval narodnega poslanca g. Ivana Prekorška za njegove velike zasluge pri komasaciji obsiin v prid dramelj- ske občino za častnega občana. c Pocenitev kruha v Celju. Pekov- ski mojstri, člani Združenja pekov v Celju, so sklenili znižati krušne cene z 20. septembrom za 50 par pri kg, tako da bo stal 1 kg belega kruha samo 4 Din, polbelega ali rženega 3.50 Din in črnega 3 Dial. Kruh se bo izdel'oval v obliki štruc po 2 in 4 Din. Tudi pri preprodajalcih se bo pro- dajal kruh po isti ceni in isti teži, kai' naj vzame občinstvo na znanje. c NTočna vaja vojaške in civilne obrambe pred sovražninii napadi, ki je bila napovedana za torek 26. t- m., je preložena na poznejši čas. c Imenovanje izvedenca. Gosp. inž. Vojo Knop, pooblaščeni inženjer ke- dije v Celju, je bil danes pri predsed- ništvu okrožnega sodišča v Celju ime- novan za stalnega sodnega izveden- ca. c Za avtobuSni izlet na Pliivička jezera, Senj, Novi, Crikvenico, Sušak od 23. do 25. t. m. je še nekaj mest prostih. Prijave sprejema samo do četrtka 21. t. m. pisarna mestnega a.v- tobusa na magistratu. c Tone Grobelnlk — telovadec ju- bilant. V Četrtek 21. t m. obhaja naš Tone 25-l©tnico, odkar je kot telova- dec in pobornik Tyrseve ideje stopil v vrste celjskega Sokola. Za nacio- nalne prilike, ki vladajo danes v Ce- lju, je jubilej, ki ga praznuje naš vrii Tone, tern pomembnejši, ker se nam pri tern obujajo spomin'i na one ža- lostne in sramotne dogodke, uprizor- jene pred 25 leti po nemških renega- tih in naščuvani dioihali nad mirnim slovenskim življem. Ko je moral naš slovenski rod prenašati najhujše ža- Utvfi in poniževanja, je naš Tone, od- Io5en, dabranizemljo slovenske ma- tere, stopil v vrsto onih, ki so po!o- žili na žrtvenik nacionalne svobodo vso svojo silo in osebno svobodo. 2vest Tyrsevim načelom je vztrajaJ na braniku za narodno osvobojenje in dancs ga naj demo še vedno kot agilnega telovadca prednjaka in funkcijonarja raznih edinic celjskega Sokolstva. Njegove zasluge v delu za narod in zmago sokolske ideje, kakor tudi v vzornem vzgajanju naše mla- dine so nevenljive. Zato je naša so- kolska dolžnost, da se primerno od- dolžimo jubilantu. V četrtek 21. t. m. ob 20. bo v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju proslava jubilanto- ve 25-letnice. Vabljeni vsi bratje in sestre, posebno pa vsi člani in clanice prednjaškega zbora društva kakor tudi TO celjske župe. — Zdravo! (' K državnim strelskim tekmam v Beogradu naj pošljejo vse strelske družine nekaj svojih Clanov. Udele- Ženci se naj zaradi brozplačie vožnjo v Beograd zglasijo pri kapetanu g. Milutnovicu v skladiš&u 39. p. p. v Celju. c Mestna kopaligga ob Savinji se zapro v sredo 20. t. m. c Josip Zabukošek n« zadnji poU. V nedeljo 17. t. m. ob 16.30 je nasto- pil stari celjski narodnjak g. Josip Zabukošek svojo zadnjo pot. Izpred hiše žalosti v Gledališki ulici je kre- nil dolg sprevod skozi mesto na oko- liško pokopaliSCa Ob odprtem grobu so jo poslovil od pokojnika z lepim govorom tajnik Okrožnega odbora obrtniških združenj g. Drago Žabkar. Velika udeležba na pogrebu je poka- zala, kako priljubljen je bil pokojnik med prebivalstvom. Narodnemu mo- žu bomo ohranili trajen spomin. c žetev snirti. V petek 15. t. in. je umrl na hribu sv. Jožefa 3 v starosti GO let poštni poduradnik in hišni po- sestnik g. Martin Vidic. V nedeljo 17. t. m. je umrl v Medlogu 24 pi*i Celju 72-letni prevžitkar Anton LipovSok, v celjski bolnici pa 31-letna Železn:i- čarjeva žena Matilda Grobinova iz Čačavca pri Kostrivnici. Bodi jim ohranjen blag spomin, preostalim na- še iskreno sožalje! c Na trgovski nadaljevalni Soli v Celju bodo ]>opravni izpiti za šolsko ieto 1932/33 za vse razrede: a) pisme- ni v ponedeljek 25. septembra ter b) ustmeni v torek 26. septembra vsa- kokrat od 16. daljo po razporedu, ki bo na uradni deski. K tern izpitom, kakor tudi eventualnim drugim iz- piitom, ki bodo v istem času, se bo treba javiti učencem (kam) pri vod- stvu sole 21. ali 22. septembra od 18. do 19. in prinesti s seboj zadnje šol- sko izpričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred odpadejo po §§ 253. in 298. zakona o obrtih. Vpisovanje za' Solsko leto 1933/34 bo 28. in 29. sep- tembra vsakokrat od 18. do 20. K vpi- sovanju je prinesti zadnje šolsko i.z- pričevalo. Vpisnina znaša 25 Din. V to šolo se morajo vpisati in jo obis- kovati vsi vajenci trgovin v mestu Celju in naslednjih krajih njega oko- lice: Babno, Breg, Gaberje, Lava, Le- vee, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Spodnja Hudinja, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. Hu- dinja, Bukovžlak, Črot, Dobrava, Sto- re, Teharje. V nedeljo 1. oktobra bo ob 10. v šoli otvoriitvena slovesnost v prisotnosti pg. članov šolskega odbo- ra, mestnega ter sreskega združenja trgovcev in nastavnikov. Te sloves- nosti se morajo udeležiti vsi učen- ci (ke). Redni pouk se bo priCel za I. razred v ponedeljek 2. oktobra, za II. in III. razred pa v torek 3. okto- bra, obakrat ob 14. c Požor pri nakupu! Neka kmečka ženska je v nedeljo 17. t. m. obiskala več celjskih gostilniCarjev ter jim ponujala isto koliSino vina in zahte- vala isto aro. Rekla je, da je iz Ar- ti5. Ko se je neki gostilničar informi- ral o njej v Artičah, je dobil odgovor, da ženske tarn sploh ne poznajo. Žen- sko So niso ;izsledili. c Dijagki kuhinji v Celju je daro- val knjigovcz g. Karol Perc v Celju MAURICE LEBLANC: 11 Skrivnostno oko Kriminalen ronian Prevel B. RihteršiS T i" e t j e p o g l a v j e Zasebno življenje Alexisa Daubrecqua Ko je poslanec nekega dne, potem ko je policija skrbno preiskala njegovo hišo, stopil v svoje stano- vanje, ga je ustavila vratarka Kiementina in mu povedala, da se ji je posrečilo dobiti kuharico, ki ji bo lahko docela zaupal. Kuharica, ki se je predstavila nekaj minut nato, je pokazala najboljša izpričevala imenitnih družin. O njihovi pristnosti se je lahko vsakdo prepričal. Bila je videti zelo delavna, čeprav je bila žo precej v letih, in je sprejela tudi pogoj, da mora sama go- spodinjiti, ker je tako izrecno želel gospod Dau- brecq. Njena zadnja služba je bila pri nekcm poslancu, gospodu grofu Saulevatu. Daubrecq j© takoj telefo- niral svojemu tovarišu in dobil od grofovega oskrb- »ika najboljša priporočila. Zato jo kuharico takoj v*el v službo. Komaj so ypravili njen kovCeg v stanovanje, žo se je lotila dela. Snažila je, pometala, brisala prah ves dan in pripravila večerjo. Daubrecq je povečerjal in šel. Proti enajsti uri, ko je vratarka žo spala, jo nova kuharica oprezno odprla vrtna vrata. Nekdo je stopil k njim. »Ali si ti?« je vprašala. »Da, jaz sem, Lupin.« Odvedla ga je v svojo sobo v tretjem nadstropju, ki je gledalo na vrt, in začela takoj jadikovati: »Zmeraj in zmeraj te noumne pustolovs>ßine! Ali mi ne moreš že enkrat privoščiti vsaj malo miru?« »Toda, draga moja, dobra Viktorija! Saj veš, da potrebujem žensko bitje častitljivega in čednostnega videza. Zato sem mislil nate. All se ne čutiš po- čaščeno?« »Prav nič me več ne maraš,« jo zastokala. »Naj- prej me pošlješ v veliko nevarnost, potem pa se še iz mciie norčuješ.« »Kaj tvcgaš pri tern?« »Kaj tvegam? Vsa moja izpfičevala so pona- ^ejena.« »IzpriCevala so precej goljufiva.« »In Ce gospod Daubrecq to opazi? Ce zacne poiz- vedovati?« »Je že poizvedoval.« »Bog se mo usmili!« »Pozvonil je pri oskrbniku grofa Saulevata, kjer si imela Cast služiti . . .« »Oh, zdaj sem izgubljena!« »Grofov oskrbnik te je hvalil na vse pretege!« »Saj me niti ne pozna.« »Zato pa jaz poznam njega. Vedetii moraš, ida sem bil jaz tisti, ki mu je priskrbel službo pri grofu Saulevatu. Ali me zdaj razumeš?« Videlb se je, da se j© Viktorija zdaj malo po- mirila. »No, naj bo, kakor Bog hoče,« jo vzdihnila. »Ozi- roma kakor ti hočeš. Kakšno vlogu pa bom morala tu imeti?« »Najprej mi boš morala dati prenočišCe za no- cojšnjo oč. Saj si me česih hranilas svojim mlekom. Zato boš tudi zdaj lahko delila sobo z inonoj. Spal bom v naslanjaču.« »Kaj §e?« »Priskrbi mi živež, ki ga bom potreboval. Dalje! Pomagati mi boš morala pri iskanju nekoga drago>- cenega predmeta, o katerem sem ti že pripovedoval.« »Kakšnega predmeta?« »Kristalnega zamaška.« »Zamaška! No, taka drobnarija! In če tega ni&- vrednega zamaSka no najdeva?« Lupin jo je nežno prijel za roko in ji (iojal z res- nim glasom: »Ce ga ne najdeva, potem bodo dali Gilbertu, tvojemu malemu Gilbertu, ki ga imaS tako rada, glavo pod sekiro in Vaucherayu prav tako.« »Kaj bo z Vaucherayjem, mi je vseeno . . . saj je bil tak lopov! Toda Gilbert . . .« »Ali si brala nocojšnje liste? Kakor kaže. bo z njima zelo slabo.« Stran 4. »Nova Doba« 18. IX. 1933. Štev. 76. 50 Din namesto venca na grob g. Jo- sipa Zabukoška. c Po prcdstavah »Herm^na Celj- skega« čuti Coijski studio dolžno-it, da se za njihovo nesebično in požrt- vovaJ.no pomoč zahvali gg. Borlaku, mag. Posavcu, polkovniku Golubo- viču, županu okoliške občino Kukc-v- cu, prof. Costniku, gasilcem, slikar- skemu mojstru Holobarju za krasno izdelane kulise (na lepakih in v spo- redu jo pomotoma izostalo, da je ku- lise izdelal g. Holobar) in g. Kirbišu. Sploh pa se Celjski studio zahvaljujo vsem posetnikom predstav ter konč- no še vsem tistim, ki so za predstave kaj posodili in kakorkoli nesebično pomagali in tako pokazali, da so pra- vilno razumeli pomen te zgolj ume-t- niške prireclitve. c V zadnji številki smo m. dr. tudi ponatisnili vest »Narodnega lista« iz 1. 1908., da so bili 20. septcmbra 1908. med razgrajači v Celju tudi sinoVi peka Achleitnerja. Sedaj nam spo- roča pekovski mojster g. Oton Ach- leitner v Celju, da on ni bil med raz- grajači, kor takrat sploh ni bil v Ce-- lju, marveč jo žtudiral na realki v Ljubljani. Morda jo bil v omcnjeni notici mišljen kateri izmed njcgovih dveh bratov. c Francoski krožek v Celju bo imel svoj reclni letni občni zbor z običaj- nim sporedom v petek 22. t. m. ob 17.30 v krožkovem lokalu v Narod- nom domu. Za slučaj nesklepčnosti se vrši pol uro pozneje, ob 18., drugi občni zbor istotam z istim sporedom, ki bo sklepčen pri vsakem ßtevilu udeležencev. Ker se bo na občnem zboru sklepalo tudi o delovanju dru- štva v bodočem poslovnem letu, pro- si odbor za številno udeležbo. c Dotičniki, ki imajo psa »španjo- la« od 17. t. m. v svoji posesti, so znani in se pozivajo, da ga prosto- voljno vrnejo, ker« bo sicer sledila ovadba. — Hotel «Hubertus«. c Najdbe. Dne 16. t. m. je bil na Ljubljanski cesti najden črn ženski čevelj, Za kresijo istega dno clopol- (!ne zrafcna sesalka, 17. t. m. popoldno pa na kapucinskem mostu zavitek not. Sokolstvo x Lutkarski tridnevni tečaj celjskc so^olske žup© bo od 2/i. do 20. sep- tembra v Trbovljah. Lutkarska pa- noga v celjski župi še ni dosegla one- ga viška, da bi zadostila ciljem sa- vezne štiriletke, ter je do danes v naši župi edino dnlštvo, ki razpola- ga s popolnim lutkovnkn odrom — Sokol Trbovlje. Marsikatero društvo bi si laliko postavilo lutkovni odor z malimi stroškii, saj ima baž ta pa- noga prosvete ogromen pomen in vz- gojni smoter za našo sokolsko deco. Da so omogoči naprava lutkovnih odrov našim druStvom in jizvežbajo za to potrebni člani, namerava ŽPO prirediti ta tečaj. V tečaju so bo ob- ravnavala izdelava lutk In odra ter bo sploh podana snov gledo vseh praktiCnih in teorotičnili potreb. Po- skrbljeno bo, da dobe toeajniki hre?- plačno stanovanjo v Trbovljah. Te- čaj jo za vso edinice glede na svoj propagandni značaj o b v e z e n. Vsa- ko društvo naj pošlje vsaj enega de- legata. Ker je tečaj v zvezi z znatni- mi stroški in pol eg toga velikog-a idejnega pomona za razvoj sokolske miisli na naSem podeželju, prosimo, naj edinica no omalovažujojo poirte- na teženj ŽPO. Edinice naj vpošljejo prijavo do vštetega 20. septembra na naslov: ŽPO za lutkovno sekcijo Rimske Toplice—Šmarjeta. BodLto s prijavami točni! Vse edinice so te dni prejclo okrožniice, iz katerih je razvidno vse potrebno, v naslednjih dnoh po prijavi pa prejmojo udele- ženci potreben program teCaja.. Od- zovite se polnoštevilno! Zdravo! x Savezni izpiti za sodnike in sod- nice v odbojki se bodo pričoli v no- del jo 24. t. m. ob 9. dopoldne v mest- ni telovadriici v Celju. Ob istem casu naj bo na rnestu članstvo in naraš- čaj zaradi igranja odbojke za sodni- ke. Glasovi iz občinstua Cesta na Bregu je kakor tisti nesrečni nezakoriski otrok, pri katerem je prizadetih več oseb, a nobeden noče priznati očetov- stva, samo da mu ne bi bilo treba skrbeti za otroka. Koliko črnila in tiskovne barve je bilo treba porabiti, predno je bilo doseženo to, kar je prav za prav samo ob sebi umevno, namreč, da so bili popravljeni rovi za odtekanje vode, ki so bili pri tla- kovanju ceste zasuti. Ali kaj poma- gajo rovi, če je netlakovani del ceste, ki leži med tlakom in pločmki in tvori cestni jarek, tako zancmarjen in napolnjen z različno nesnago, da se voda nc more odtekati. Razen te- ga prikoraka l edno vsak dan gospod cestar s svojo grebljico, pogrebe vse konjske odpadke na kupčke v cestni jarek in jih pusti tarn ležati. Ta nesnaga daje mlakužam, ki tarn nastajajo, posebno »prikupljivo« bar- vo in duh. Osebni in promet z vozili je na tej cesti prav živahen. Cesto tudi uporablja skoro vsak tujec, ki si hoče ogledati našo romantično okolico, ki je ravno v tej smeri naj- bolj slikovita. Kakšen utis naredi taka nesnaga na vsakoga, si lahko vsakdo sam misli. Ce pa že ne iz estetičnih, bi se vsaj iz higijenskeh ozirov moralo nekaj storiti. Kaj po- magajo vsi higijonski predpisi1 in vse protituberkulozne lige, Ce se v tako obljudonem kraju na tako prometni cesti pustijo ogabne luže, ki so na- ravnost idealna gnozda za razliCne bacile. Hišni posestniki z Brega smo vlo- 5^11 i' zadevno prošnjo na cestni odbor in izjavljamo, da no bomo prej mi- rovali, dokler se ta nedostatek ne odpravi. Prosimo pa tudi, naj bi ven- dar enkrat v tern oziru tudi eden izmed poklicanih g. zdravnikov iz- pregovoril resno bosedo, kar bi goto- vo še največ zaleglo. Koliko pa bi stalo, če bi' se ti oxki deli ceste s ka- men j em tlakovali, in Ce je že res kri- za tako velika, da tudi to ni mogo- če, ba naj vsaj cestar snažil costni jarek, jame pa naj bi zasuü z debe- lejsim peskom, da se ne bi tvorilo ogabno mlakuže. Brežani. Sport t Celjski nogomet. V nedeljo 17. t. m. dopoldne so celjski Atletiki v Celju nepri&akovano porazili moštvo ISSK Maribora v razmerju 6 : 2 (1 : 1), popoldne pa je v prvenstveni tek- mi zmagalo moštvo SK Jugoslavije nad SK Šoštanjem v razmerju 3 : 0 (1 : 0). V predtekmi je rezerva Atle- j tikov porazila rezcrvo Olimpa s 3 : 2 (2 : 1). V Novcm mostu je moštvo SK Celja igralo kvalifikacijsko tekmo s SK Elanom neodločeno 5 : 5 (3 : 3). Celje je zabilo dva lastna gola, Za- radi pomanjkanja prostora bomo ob- javili poroCila o teh tekmah v pri- hodnji številki. ""t'SK Celje :'SK Ylä'nTTTclTöl]T2X t. m. ob 15.30 se bo pričela na Glaziji v Celju druga, odločilna kvalifikacij- ska tekma za podsavezno ligo med SK Elanom iz Novega mesta in SK Celjem. Kino Kino Union. Ponedc'ijek 18. sep- tembra: »Caricina podveza«. Izvrst- nä zvočna opereta. V glavnih ulogah Lilian Harvey in Conrad Veidt. Dve zvočni predigri. — Torek 19., sreda 20., četrtek 21. in pctok 22. septem- bra: »Asera polkovnika Redla«. Veli- časten špijonažni zvocni film. V glav- nih ulogah Lil Dagover in Teodor Loos. Dve zvočni predigri. Dopisi Zalec Sokolsko društvo Žalec priredi v nedoljo 1. oktobra ob 14. v pivovar- niških prostorih br. Fran Pikla v Žalcu svoj letni javni telovadni n a s t o p z ljudsko veselico, ob 15. pa se bo pričela ravnotam velika jav- n a tombola, ki jo priredi graci- beni odsek žalskega sokolskega dru- štva. Prepričani po, da bodo krasni glavni dobitki tombole (moško kolo, Žensko kolo, kuhinjska oprava, sara- sko pohištvo, sadni mlin, plug, kul- tivator, 1 voz premoga, 1 seženj drv, blago za moško obleko) privabili mnogo iskalcev sreCe od blizu in da- les. Vsa sosednja društva opozarja- mo že sedaj na to prireditev in jih prosimo, da na ta dan ne prirejajo veselic, ampak posetijo v polnem številu sokolsko veselico v Žalcu, katere čisti dobiček je namenjen na- kupu zemljišCa za zgradbo sokolske- ga doma v Žalcu. Prireditev bo ob vsakem vremenu, ter bo ob zvokih priznane prvovrstne železničarske godbe in pri izborni jedi in pijači našel vsak obskovalec za mal denar obilo zabave. | Kumm mala posestvo z zidano hišo in nekaj oralov zemlje v bližini } Celja. Posrcdovolci izključeni. Naslov v upra- 1 vi lista. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni 'Franc Leskovšek Celje, Glavni Lrg 16 Dobra gostilna na periferiji mesta Celja se proda. V najem se da nova hišica 4 sobe, kuhinja in vrt 400 Din mesečno, 1/j ure od Celja. V najem se da lepo posestvo 30 oralov pri Dobrni. Naslov da K. Breznik, Celje, Frankopanska 1. 2 novi damski kolesi pod lastno ceno proda avtodelavnica Pet»dan Celje, Mariborska cesta St. 11. Odda se v centru mesta prazna parketirana soba z veliko predsobo. Naslov v upravi lista Učenec s potrebno šolsko naobrazbo v trgovini s specerijskim in kolonijalnim blagom se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. Soba s kuhinjo za samostojno osebo v vili na »Otoku« se odda. Naslov v upravi lista. Opremljena fina soba z verando se da v najern v vili »Livada«, Gaberje, Mariborska cesta 38. ZVEZNfl TISKflRNfl izvršuje vsa v stroko spadajoča dela Franjo Dolžan Celje Za kresiio Telefon 249 kleparstvo, vodovodme instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedenc stroke ujadalota dela in poprauiia — Cene zrnerne — Postrežba točna in solldno Solske knjlge in ostale potrebSčln^ za Solo kupiie ugodno v knfigarnt In trgovtni s papirjem K. Goričar vdv., Celje Na debelo! Kralja Petra c. 7 Na drobno LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne^na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ________ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postiežba — Zmerne eerie — Zahtevajtc ponudbe Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI* HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje &n pro- aatjai devize In volute: Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Bado PeCnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno Üskarno Milan Cetlna.--Oba v Celju.