—    111    -
Od podzemeljskih jam na Gorenskim.
Jame gorenske, ktere že davno ekrivavcam za gnjezdo prostote služijo, zaslužijo našo pazljivost. Treba je, da se razumno brez praznih sanjarij razloži stvor-jenje takih jam, da se pove, kaj se v njih najde in tako priprostimu ljudstvu odženejo prazne vere; da se ne-vedomost, največi sovražnica naroda, odstrani in to namreč v narodskim listu, kteri mora pogled naroda na vsaki ukaz prirode (nature) obračati, ga mu razjasniti, in po zaanosti v svoji domačii mu pogled v tujino po-lajšati.
Na herbtu Jelovice in Mežakle se najdejo podzemeljske jame in iz narodskih povest tudi skrivni produhi. Kako so se jame stvorile? Ni k razumljenju tega treba več kot znanosti kuharce. Kuharca ve, da vsa-ktera voda ni dobra za kuho in sicer zavolj tega, ker se pri urenju ( varjenju) kamnena skorja na sočivju in tudi na loncu naredi. Kar se tukaj v malim godi, se godi v prirodi (naturi) v veliki meri, ravno tako pri stvorjenju takih jam. V vodi, ktero kuharce ter do vodo imenujejo, je apenena sol, namreč dvojeogelno-kislo apno (sauerer kohlensaurer Kalk), raztopljena. Pri urenju se en del ogelca odpuši in ostane ogelno-kislo apno, (kohlensaurer Kalk), kteri se sterdi na sočivju in loncu (p on vini kamen, Kesselstein). V apenitim utvoru teh krajev se voda poserkuje in po poserkovanju in si-sanju v zemlji dobi ogelc, da postane kisava ali kislina, take lastnosti, da apnenik razteče. Kadar pride taka voda na svetlo in kapati počne, se en del ogelca lahko izgubi in jedno ogelnokislo apno se uterduje v kapnike, krapele, djare, kraste. Da kisla voda pri Kamni Gorici je nasledek takih promen, je gotovo. V kakošni zvezi da stoji, bi se razsodilo iz kemijske preiskave. Razun mnogih ličnih jam nadvišuje jama na Je lovci nad kapljenkam in za Bab jim Zoba m, staridavni slaven-ski boginji zemlje: „VelkaBabaa posvečeni skali. Jama, ktero narod imenuje ^svetla jama" je dolga okol 900 čevljev, visoka 120, široka do 60 čevljev. V jami se dobijo najrazličniši kapniki in krapeli (Stalactit, Stalagmit) mnoge sostave, vlaknite (faserig), kolčko-vite (stengelicht), okolkovite (concentrisch), cevkovite (pfeifenrohrartig) i. t. d. Razun kapnikov se najde raznotvorni derak (Tuff). Taki apnenka hrustali (Kry-stall) se dobijo in namreč hrustalevač šestečne sostave (Rhomboeder) in drugi dosti progledni, kteri zavolj lomljenja žarkov dvojni predmet dokazuje (Doppel-epath).
Od živcih (žival) ni sledu. Zna biti, da bi polomljene kapnike kdo za živčne kosti imel.
Na herbtu Mažakle je snežna jama, ktera je okoli 240 čevljev dolga, do 40 čevljev visoka, 30 široka. V nji razun kapnikov, derakov skorjovitih je premnogo.
K temu utvoru spada tudi oskorjeni mah (o-kamnjeni mah Moosincrustat) in lahko ve c (lahki kamen,   Kalktuff), v kterim  so   različne  bilja  oskorjene.
Ali tudi za krasočutje dajo svetle jame uzore. Stavitelstvo, ktero ima svoje uzore na drevesih, postavim, lipe slavenske, jele nemške, vaje gerške (palme) i. t. d. dobi tukaj uzor kamenitni, hrustaloviti na slopih, slopodah (Saulenreihe) in njih podstatah (Pie-destal) in glavenih (Capital), kladih (Gebalke), tra-menih (Friess) krasnih.
Koliko bi si iz poznanja zemlje narod sam koristil!
kako bi se okrasil! Poljodelstvo, borštnarstvo, rudarstvo , umetništvo i. t. d. bi se nad zakladi znanosti zemlje veselo uzdigovalo.               Vitesl. Radonievič.