Sle V. 176
V Trstu, ¥ nedeljo 27, Junija 1915.
Letnih XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
L reiiništvo Ulica Sv Frančiška Asiškega S. 20, L nadstr. — Vsi dcrisi naj se rx>ši!jajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Izdaiatelj i« odgovemi t rednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij !if5 . Fdinosti". — T:«k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z ctrejeniiD foroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančižka Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo Jeto........K 24.—
T* pol .....................12.—
za tri mesece.................6.—
za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5.20
za pol leta . ................ 2.60
- ^:	1
	
	
38L	
	I
	
' - -.»■	
	
Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi sc računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . w 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilničnl račun ŠL 841.652.
Srditi boli na fronti PNcnzerjeue armade. - Na višinah vzhodno Žaram in pri Chodorouu se boji naMelo. - M laški napadi pri
Meniti pri Souchezu zopet osvojili vse izgubljene postojanke. - Ponesrečeni teosRi mm no vili
Z svstrnsKo-rusbeia Uojiffo
DLNAJ. 26. (KorJ Uradno se objavlja:
26. junija 1915 opoldne.
Vzhodna skupina armade generala Pilanzerja je med Dnjestrom in Prutom *aovič odbila naval ruskih sil, ki so bile v \ eiiki premoči. Tekom teh bojev se je sovražniku posrečilo, na enem mestu prebiti našo fronto. Prehajajoč v več vrstah ponoči v napad, je prišla naisprednejša sovražna Arija, ki je bila popolnoma neobo-rožena in je dvignila roke v znamenje kapitulacije, vsled česar tudi ni bila obstreljevana. do naše postojanke. Neposredno pred to postojanko pa so vrgli Rusi v monturnih torbah skrite ročne granate na naše strelske jarke, nakar so izvršile zadaj se nahajajoče vrste sovražnika naskok.Naša do$la ojačenja so vrgla Ruse r*r težkem boiu iz teh postoiank zopet nazaj in ujela več sto mož.
t„ez dan in tudi danes ponoči je sovražnik ponavljal juriše na različnih mestih fronte. Vsi ti napadi Rusov so bili odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Naša bojna fronta je popolnoma neizoremenje-na. Posebno sta se v teh bojih odlikovala bom ed>ki huzarski polk št. 6 in hrvaška deželna nramba.
Pred ostalo fronto armade generala Ptlanzerja n lada mir.
Na višinah severovzhodno Zurawna in pri Chodorowu se boji nadaljujejo. Zvezne čete so osvojile več krajev in odbile vse ruske protinapade.
Na Rusko-Poljskem so se na progi Za-v ichost—Sienno—Il/a razvili boji.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NAJ, 26. (Kor.) Rusi napenjajo vse sile, da bi tzvojevali na fronti ob Dnjestru kak uspeh. Armada generala Linsingena
v z 'ržuje severno reke uspešno vse pošlo-: ,ike. Najmočnejši naval Rusov je bil n-o*, riea proti Pfianzerjevi armadi. Po < i i. ■«! bombardiranju v noči od 24. na 25. j«; a so prešli Rusi naslednje jutro po-* >od v napad, poslužujoč se pri tem zvijače. da so dvigniti roke, nakar so v zadnjem trenutku vrgli ročne granate in udrii \ našo post?.*3n' Po cek>dnevnem trdovratnem ho j -o li Rusi zopet vrženi iz teh postoj; ... ufi J ar pa so ponoči brezuspešna ni a.iov-ii napad.
i

DUNAJ. 26. (kor.» * rodno se objavlja: 26. junija 1915.
Sovražni artiljerijski ogenj na Soški fromi se nadaljuje. Več napadov na naše predmostje pri Gorici je bilo zopet odbitih ob veiikifi izgubah za Italijane.
Na koro*1 en in tirolskem mejnem o-zemlju sc ni zgodilo ničesar pomembnega. Nan ■ k šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
f>i\4J, 2K (Kor.) Nova italijanska o-
knz u ^ron (iorici se je zopet končala s populni*:- livu^nehom Italijanov.
kaznć Iredbe italijanske vlade.
L«	25. <Kor.) Posebna odredba
itai jl.i ke vlade, ki se sklicuje na določbe z dne 16. in 30. majnika in z dne 17. junija glede sovražnih trgovskih ladij v
PODLISTEK
GREŠNICE.
Ro.Ttu. — Francoski spisal Xavicr dc Montepia
—	Človeka res veseli, da ima opraviti z vami. Ce potrebuiete denar, veste, da plačujem a vista.
—	O, saj se ne mudi.
Omenjani to sarno, če bi bilo ravno treba, lutn tekom dopoldneva pogledam koliko bo že narejenega.
- Ljub:,e bi mi bilo, ko bi prišel šele po obedu, gospod grof. da presodite celoto.
—	\iia! Umetniški ponos? Roland se je posmejal. -
Torej dobro, prepuščam vam polno
svobodo.
ivenć je spremil tapetnika do njegovega st.Jii- vanja m se potem vrnil v svojo palačo. kjer ga je pričakovala Pivoine.
V.
Miss Dudley.
"•'cJpotojna je nakupil grof Rene raz-nc\ riino svilnato in damastno blago, da
italijanskem teritorijalnem vodovju, pravi:
Ako je sovražnik z bombardiranjem pristanišč, mest, vasi, stanovanj aii nebranjenih poslopij, ali z uničevanjem ne-oboroženih trgovskih ladij, ali s katerim drugačnim splošnim vojnim principom nasprotujočim postopanjem, oškodoval življenje in imetje italijanskih državljanov ali podanikov, zamore iste italijanska vlada odškodovati potom zaplenitve trgovskih ladij in na njih se nahajajočega blaga. Razsodba o pravomoćnosti napovedanih konfiskacij, likvidacij in razdelitve izkupička se prepušča konfiskacij-ski komisiji.
Izjeme se določijo le za ladje in blago, kojih posestniki so pod Avstrijo spadajoči Italijani.
RIM, 25. (Kor.) Posebna odredba vlade pravi:
Po 24. maju do konca vojne izvršene prodaje, cesije in drugi prenosi imetja nepremičnih lastnin in pravic podanikov av-stroogrske monarhije ali v Avstriji biva-jočih oseb, so v Italiji in v italijanskih kolonijah neveljavni. Istotako so neveljavne vse cesije blagovnih kreditov in trgovskih akcij, kakor tudi vsak akt, s katerim bi skušal kak avstrijski posestnik pravno substituirati kako drugo osebo, bodisi katerekoli narodnosti. Tekom vojne perijode ne more noben podanik in nobena korporacija ali trgovska družba avstrijske monarhije, ki ima tamkaj svoj sedež, izvrševati pravna postopanja ali procese v Italiji ali v kolonijah, prepisovati ali vpisovati hipoteke. 2e ukrenjene instance aii oblastvena postopanja se pre-klicujejo in se zamorejo nastopiti šele po vojni.
Te določbe se ne nanašajo na avstrijske ali ogrske podanike italijanske narodnosti, ki pa morajo biti še posebno avto-rizirani od ministrstva za notranje zadeve.	_
Z neni&o-raskeša bojitfa.
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan: 26. junija 1915:
Vzhodno bojišče.
Jugozapadno Oglende (severno Prza-sznvsza) so bile ruske postojanke zavzete z naskokom, protinapadi odbiti, nad 600 Rusov ujetih in uplenjene štiri strojne puške.
Jugovzhodno bojišče.
Napad armade generala Linsingena na severnem bregu Dnjestra napreduje. Sovražnik ima le pr; Haliczu še desni breg v oblasti. Od pričetka napada preko te reke je Linsingenova armada ujela 3500 Rusov.
Med Dnjestrom in ozemljem vzhodno Lvova se zasledovanje nadaljuje.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zapadneso bojltfa.
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. junija 1915.
Zapadno bojišče.
V večdnevnih, neprestano se vršečlh bojih mož proti možu za dele naših postojank severno Soucheza in ua polovici pota Souchez—Neuville, so bili danes ponoči vrženi zadnji Francozi iz naših jarkov.
bi dal napraviti za Pivoino več oblek, in je ukazal, naj ga mu obenem s spretno šiviljo pošljejo domov.
Nato je stopil k modistki, kjer je naročil več klobukov, in končno je kupil dva indijska šala, ki ju je vzel s seboj.
— Kako, draga moja, je rekel Pivoini, ko h stopil v salon. — jutri se preselite v stanovanje, ki sicer ni popolnoma vredno vas, a je vendar še precej dostojno. Za sedaj sem nekoliko poskrbel za vašo garderobo. V kratkem pride šivilja, s katero sc dogovorite, kakor se vam zdi potrebno.
Pivoine je mislila, da sanja.
V	trenutku, ko je hotela odgovoriti grofu, je vstopil njegov komorni sluga in mu potihoma povedal par besedi.
Popelji jo v spalnico, — je odgovoril Rene. — Draga moja. zapustiti vas moram še enkrat, — je rekel potem Pi-vcir.i, — toda samo za pet minut. Saj dovolite, kaj ne?
Pivoine se je posmehljala.
Grof jc smatral ta smehljaj po pravici za pritrditev in je odšel.
V	njegovi spalnici ga je pričakovala druga dama. Honny svit qui mal y pen-se! Ta dama ni bila nikdar njegova Iju-
V Champagni, p -i Souainu, smo razstrelili dele sovražne postojanke.
Na višinah Moze, zapadno Combresa, so se razbili francoski napadi skoro povsod že v našem ognju. Kjer je udri sovražnik v naše jarke, je bil vržen nazaj ob velikih izgubah v bojih mož proti možu. Tekom protinapada smo zavzeli sprednjo postojanko.
Vrhovno armadno vodstvo.
Turško bojišče. HI zi Dnrdmele.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti pri Ariburnu od časa do časa obojestransko streljanje.
Pri Seddil Bahru sov ražnik po bitki dne 21. junija, ko je bil vržen nazaj v prejšnjo postojanko, ni izvršil nobene resnejše akcije.
Neka turška poizvedovalna patrulja je presenetila pri Seddil Bahru sovražnika, uarla v dele njegovih strelskih jarkov, razrušila po uničenju sovražnika njegove strojne puške in se nato vrnila z bogatim plenom.
Na ostalih frontah ničesar bistvenega.
Črnogorski general Marinkovič v Petro-gradu.
MOSKVA, 25. (Kor.) Kakor poroča »Ruskoje Slovo«, je prispel črnogorski general Marinkovič po naročilu svoje vlade v Petrograd in je bil sprejet od zunanjega ministra.
Otieinica zlocinsntsfi umora presiolo-nasledniške dvojice,
DUNAJ, 26. (Kor.)»\VienerAbendpost« je posvetil nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi soprogi, kojili obletnica smrti bo pojutrišnjem, na čelu lista članek, v katerem pravi: Kar se je pod vtiskom strašnega dogodka le slabo svitalo, je postalo od takrat gotovost. Sarajevski zločin ni bil samo dejanje zapeljanih fanatikov; sledovi zločina so kazali na jugovzhodno sovražno državo, ki je bila od močnejšega in silnejšega zlorabljana kakor kozel proti monarhiji. Centralni državi naj bi bili oropani pravice v samodolo-čevanju in sadov poštenega dela in naj bi prišli pod jarem sovražnika. Sramotno u-morjenemu princu je svetila mrtvaška baklja kakor nobenemu smrtniku prej. Kar so habsburške armade in naša mlada vojna mornarica od takrat izvršili na velikih bojnih činih, vse to je istočasno edina, vroča zahvala princu, ki je bil duša naše armade. Pokojnik je zaupal v silo domovine in njene bodočnosti in je bil prepričan, da je ta v viharjih preizkušena armada, neskončno bogata na silah in zmožnostih, dovolj močna, da se obrani sovražnikov in da ostane nekaka zaščita pravice in nravnosti v Evropi. Ta vera nadvojvode je bila v vojnih dogodkih čudovito podkrepljena. Epopea, ki vodi od silnega vpada ruskih milijonskih armad do zmagoslavne osvojitve gališkega glavnega mesta, vse bajno, kar smo doživeli v zadnjih mesecih, je istočasno zahvala plemenitemu pokojniku, ki ni nikdar dvomil v silo države in je storil v svojem območju vse, da bi bila država v slučaju potreba pripravljena. Če gleda njegov duh
bimka in tudi ni bilo misliti, da bi kedaj postala. *
—	Miss Dudiey! — je vzkliknil, ko je stopil v sobo, in potem poljubil dami roko, ki mu jo je ponudia z gracijozno prijaznostjo. — Neskončno me veseli, da vas je moja srečna zvezda pripeljala danes semkaj!
—	Moj poset ima sebičen namen, gospod grof, — je odgovorila miss Dudiey smehljaje.
—	Tem bolje!... S čim vam morem ustreči?
—	Povem vam takoj.
Preden povemo našim ljubeznivim bralkam, kako se je razpredel nadaljni pogovor, moramo povedati najprej, kdo je bila miss Dudley.
Ana Dudley — Angležinja, k'akor kaže njeno ime, toda rojena v Parizu, ki ga še nikdar ni zapustila, — je bila stara kakih osemnajst ali devetnajst let.
Da bi točno in natančno podali njeno sliko, bi potrebovali mehkih in nežnih pastelnih barev, s katerimi je Latour tako neprekosljivo risal dražestne glavice najlepših žen prošlcga stoletja. Toda ne-tnesto čarovne krede slikarjeve imamo, žal, le svoje preprosto pero, in namesto
iz nebesnih poljan na zemljo, bo videl prepored habsburške monarhije. Tesno zbrani okoli ljubljenega vladarja, pričakujejo narodi monarhije nove slave in nove sreče. _
Odmev sarajevskega umora.
SARAJEVO, 26. (Kor.) Kot epilog k veleizdajniškemu procesu Princip in tovariši se je izvršila pred okrožnim sodiščem v Travniku danes glavna glavna razprava proti 39 srednješolcem, ki so bili kot člani v službi velesrbske propaganda se nahajajoče srednješolske organizacije obtoženi zločina, oziroma pregreška motenja javnega iniru in reda. 31 obtožencev je bilo obsojenih v zaporno kazen od enega meseca do treh let. Osem obtožencev je bilo oproščenih.
Akcijo na korist beguncem iz južnega mejnega ozemlja.
DUNAJ. 26. (Kor.) V ministrstvu za notranje zadeve se je vršila včeraj pod predsedstvom goriškega deželnega glavarja msgr. dr. Faiduttija in v navzočnosti ministerijalnega poročevalca za oskrbo beguncev, sekcijskega svetnika Marque-ta, seja pripravljalnega odbora za ustanovitev velikega, vsa južna mejna ozemlja obsegajočega pomožnega komiteja za o-skrbo beguncev.
Predsednik je naznanil, da je nadvoj-vodinja Marija Josipina radevolje prevzela protektorat nad uvedeno pomožno akcijo. Skupščina je sklenila, da se izreče zato nadvojvodinji najudanejša zalivala.
Pripravljalni komite izvršuje začasno svojo nalogo v dveh sekcijah, katerih ena je za Primorsko, druga pa za južno Tirolsko. Prvi načeluje deželni glavar dr. Faidutti, drugi baron Mersi kot poslujoči predsednik, grof Sizzo-Noris pa kot njegov namestnik. Konstituirajoea glavna skupščina velikega pomožnega komiteja se bo vršila že v najkrajšem času.
Tisza v avdijenci.
DUNAJ, 26. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je bil sprejet danes od cesarja v posebni avdijenci.
Papeževa enciklika.
RIM, 25. (Kor.) »Tribuna« poroča iz zanesljivega vira, da izda papež v kratkem encikliko na katoliški svet, v kateri bo razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi z vojno.
Gorica.
(Dopis.)
I.
Zadnja leta so se razni večji listi v Italiji bavili l Gorico. Večji listi in ugledneiši so se zavzemali za ta »slednji italijanski kraj« pod Julijskimi alpami, skušali dokazati, da je Gorica italijanska od nekdaj in refren vseh popisov je bil, da Gorica mora ostati italijanska in da je zaman ves trud Slovencev, da bi dobili kedaj Gorico v svoje roke.
Pred dvema letoma je bil v Gorici Giu-lio Caprin, priznan italijanski literat, in je tu predaval. Caprin si je ogledal goriško mesto in svoje utise je obelodanil v feljtonu ilorentinskega lista »II Marzoc-co«. Omejimo se le na to. kar pravi Ca-
barev le besede. Tako torej nismo kos nalogi, ki smo si jo nadeli. Toda poizkusimo vendarle.
Miss Ana je bila visoka in vitka. Njen gracijozni in prožni pas je združeval nežnost brez mršavosti in popolnoma zaobljene, brezhibne telesne oblike. Ta vitka in ravna, inladi cedri podobna postava ni potrebovala umetnih in večkrat prevar-ljivih pomočkov šivilje in trgovca s stezniki. Gornje truplo je kazalo divne oblike Dianinih lovskih tovarišic, kakor jih je videti izklesane v mramorju na atenskih svetiščih. To nežno in obenem krepko telo se je moralo zvijati in tresti, če se je v strastnem hrepenenju prepuščalo objemu božajoče, roke.
In če je oko, ki je sledilo valovitim črtam brezhibnega trupla, prispelo do lica, je moralo z vzhičenjem obstati na njem in misliti, da vidi pred seboj nadzemski pojav, vilo, angela. Sam ob sebi ne more verjeti in vedno zopet in zopet motriti dražestne poteze in se kmalu ne more več obrniti* od njih.
Kdo bi mogel opisati čisto, snežnobelo čelo, na katerem se je kazala inteligenca in duhovitost, krasno vzbočene obrvi, za katere se je zdelo, da jih je zarisal hudo-
prin o italijanstvu Gorice. Pisal je: >Itali-janstvo Gorice je geografičuo naravno \ al etničnega morja, ki izza stoletji živi v Pa-danski ravani in se razbija pod alpskim skalovjem.
Furlanska domovina ni izgubila tega zadnjega svojega kraja; v svojo srečo je Gorica svoj teritorij, obrnjen proti zapadu. znala obdržati furlanski in italijanski in je ostala v zvezi s Furlanijo, Benečijo, Italijo. Njena nesreča pa je, da se nahaja preblizu transalpskih narodov... Dokler se more dobiti v srednjem veku vas in potem mesto Gorica, je bil goriški grad in furlansko meščanstvo pod gospostvom enih, ki so prišli čez Alpe ...
Teritorij, obrnjen proti zahodu, je znala obdržati furlanski in italijanski — tako pravi Caprin. Nam se zdi, da ima Gorica malo zaslug na tem, da je teritorij ostal proti zapadu furlanski. Saj v Furlaniji nismo silili več potem, ko se je naše ljudstvo naselilo po Brdih in pustilo ravan furlanskemu ljudstvu. Kraji po gorenji Furlaniji pa pričajo, da so bili tam Slovenci, dočim je spodnja Furlanija bila vedno furlanska, oziroma italijanska okoli Gradeža, Ogleja, Červinjana. Ni pa res, da je ostala Gorica v zvezi s Furlanijo, marveč je res, da je Gorica odrezana i>d Furlanije in je obdana okoli in okoli od slovenske zemlje, tudi proti zapadu. O tem bomo govorili še kasneje in citirali italijanski list, ki nam podpriča to našo trditev.
Glede na sedanjo vojno z Italijo pa nam prihajajo prav besede Caprinove, da, dokler se more dobiti v srednjem ve-j ku vas in potem me^to Gorica, jc bil goriški grad in furlansko meščanstvo pod gospostvom onih, ki so prišli čez Alpe No torej, kaj pa išče sedaj Italija tod, kaj hoče pridobiti nazaj, kar je bilo njenega, kaj hoče odrešiti? Furlani so izjavili slovesno, da ne marajo pod Italijo, toliko časa so že pod Avstrijo in pod njo hočejo ostati; torej jih ni treba »reševati.« Kar je bilo > neodrešenih«, so pa že ^odrešeni«, saj so bežali pred vojno pridno čez mejo, kamor jih je gnalo srce. Kar je imela »rešiti« Italija, je torej že rešeno; vse drugo hoče ostati »neodrešeno« in se sklicuje na zgodovino, ki odreka italijanskim grabljivcem vsako pravico do naših ze-melj.
Za Caprinom je pisal v Gorici Domeni-co Oliva, sotrudnik lista »Giornale d'lta-lia«. V Gorici je bil pri predstavi Sem Benellijeve ^>Gorgone«. Ta pa je izrekel, da je Gorica »italianissima«, ali Slovani so pred durmi. Ustavil se je pri železniškem mostu v Solkanu in videl vse kraje, napise, obraze, tuj rod. »Zadnje hiše Gcrice so prava meja italijanskega sveta: Korak dalje in zunaj si sredi ljudstva sovražnega, ki nas ne razume«.
Oliva seveda je občeval v Gorici samo z nekaterimi Italijani in tako je bil brez-dvomno napačno poučen o resničnem narodnostnem stanju goriškega mesta. Ako bi živel Oliva le inalo dlje časa v Gorici, bi se mogel prepričati, koliko je Gorica v resnici »italianissima« in videl bi, da ni nikjer tistih duri. pred katerimi bi stali Slovenci, marveč da so v mestu, od nekdaj že, odkar pač stoji mesto, ki nosi lepo slovensko ime Gorica.
Mož, ki se ni bal zapisati resnice o Gorici, bela vrana med italijanskimi publici-
mušni Kupido s svozo strelico, in končno one oči, one oči, katerih barva se je dala primerjati edinole s prozornim morskim zelenilom? Ni moglo biti nič živahnejšega, nič izpreitienljivejšega, nič bolj očarujočega, kot pogled teli sijajnih in duhovitih oei, katerih izraz se jc vsak trenutek izpreminjal, kakor so se izpremi-njaie misli v lepi glavi dražestnega dekleta. Sedaj so bile mirne in ponosne in nekaka ošabna vnemarnost in aristokratska prezirljivost je govorila iz njih; sedaj so se svetlikale v hudomušni pored-nosti in dovtipni porogljivosti; potem pa je bila končno razprostrta po njih hrepeneča koprena in zdelo se je, da slutijo pod pelupovešenimi dolgimi trepalnicami raj naslade.
Ljubek, koketen nosič z rožnato rdečimi in gibkimi nosnicami, nosič, kakor jih je ustvarjal Mattcau za svoje gledališke boginje, je gledal iznad duhovitih in živih ust, katerih koralno rdeče ustnice so le težko pokrivale sijajno bele zobe.
Izredno fina, divno lepa bradica je bila, kakor lica, nadahnjena z lahno roži-často rdečico in je žarela deviške sve-žosti.
Stran II.
.EDINOST" štev. 176.
V Trstu, dnfc 27. junija 1915
sti. pa je bil Angelo Vivante, ki je pisal: »La časa nostra fu ed e in realta časa conimune« — skupeu dom Italijanom in Slovencem. Glede preteklosti, bodočnosti in usode Gorice je rekel Vivante: »da je moč asimilacije v Gorici izčrpana in je nespametno od strani Italijanov, odrekati Slovencem v mestu pravico domaćinstva«._
SfcuensKlm rcntercm! •
Pod naslovom .Hrvatskim majkama" je izdala saraitvska „Hrval ka Narodna Zajednica' patrijotičen poziv, ki vsebuje zlatega pouka o dolžnostih matere v težkih časih Peda;amo ^a tu, prirejenega za naše slovenske matere.
Na \a? slovenske matere naslovljamo ta poziv. N j večji del odrastlih mo>kih je za-pu :;i svoje hire, žene in deco, matere, sestre i:i bra:e, ter so š!i v boj, da branijo državo pred sovražnikom. Skoro pojdejo tudi oni, ki so še rsta'i, in ve, slovenske ci tere, bos*e m ra c same prevzeti na-se težko skrb, da r.am ret ite in ohranite slo-vens-.o ime in slovenski narod.
Težka naloga je to, zato pa je tudi dvakrat toliko častna. Mnogokrat je padala v naši minolosti raki dolžnost na naše matere in vsikdar so jo vestno izvršile.
Mnogokrat so nam bile opustošene n2Še vasi ;n mesta, ali na^e matere ni$o obupa-va!e, m, rveč so, kakor njihovi očetje, možje in bratje, izvršile svojo slovensko do žnost. !n kar mi, njihovi potomci, danes, imamo na tem se imamo zahvali i njim.
!n sedaj je pršla vrsta na današnje slovenske m3tere, da dokažejo, da so vredne hčere, žene in sestre svojih slovenskih očetov, mož in bratov, ki se junaški bore v današnji vojni. Slovenskih mater dolžnost ne sega na bojno polje, marveč je njihova d' i nost ta, da vredno vzgoje našo slovensko deco, našo slovensko bodočnost. Zato treba, da si je vsaka slovenska mati v svesti, daje Slovenka, česar se ne sme nikjer sramovati, nikjer zatajiti, marveč izpovedovati vsikdar odkrito in jasno. Kakor zavedna Slovenka bj vzgajala svoje otroke v slovenskem duh-i, govorila bo žn.imi in drn^i^i, pri,atriji in neprijatelji, samo v slove r keri jeziku, učfa j h bo, da se morajo vsikdar ponašati s slovenskim imenom in da ga ne trdo nikjer, pred nikomur in od nikogar puščale nekažnjeno žalit* in blatiti.
I er nam bo veLd vo^ne trpelo tudi go-d rsivo in bo po mnogih krajih vse rni-čeoo, bo dolžnost naših mater velika in težka tudi v te.n pogledu I Ali, naj se ne plašijo! Tudi to se bo mogfo sčasoma pre-mag tii. četudi ne n enkrat. Slovenska mati dela*, itedi in se ho^nlji vsakega nepotrebnega Iro ki opuš-v.i rizdavost in zabave! Tako bes z izgledom učila tudi svojo deco. Ako boš ljubila svojo deco, in jo učila naj se ljubi med seboj in naj to Iju-bztn daj a tudi vsemu slovenskemu narodu, pride sloga, brez katere ni rešitve in življenja za noben narod, najmanje pa za naš slovenski!
Ako bo sloVvTiska mati sebi in svoji deci ' hran ala ž vo vero v Boga in lepšo bodočnost s.'ojega naroda, ako bo ohranjala neok&ljen sp min na junaške svoje očete, može in b ale — in ga izročala deci kot relikvijo, ohrani nam slovensko ime, narod in domGvino.
Zaš tite se, slovenske matere, da boste de!a'e *ako! In zalnite takoj! V vas in vaš.h o*rocth je bodočnost slovenskega naroda! Slovenske naše matere — pokažite se!
pripravljalnega tečaja, kakor sledi: a) iz slovenščine: pravilno in smiselno čitanje ter ustmena obnova prečitanega, kratka prosta naloga ter pravilno pisanje; b) iz računstva: štirji glavni načini računanja s celimi števili, decimalkami in ulomki; c) iz geometrije: poznavanje glavnih oblik in naukov iz planimetrije (ravn'nomerstva) in stereometrije (telomerstva); d) iz zemljepisja: splošen pregled delov sveta v važnejših geografičnih o irih (vodovja in gorovja, politično in statistično), zlasti zemljepis Avstro-Ogrske;
e)	iz prirodopi^a: poznavanje glavnih last-nos i naravnili teles iz vseh treh delov pri-rodopisa in poznavanje človeškega telesa;
f)	iz fizike: poznavanje najvažnejših prirodnih pojavov il mehanike, nauka o toploti, kemije in e'ektrike, magnetizma, optike in akustike. — Zgbsiti se morajo vsi oni, ki se hočejo udeležiti tečaja, 1. ali 2. julija t. 1. od 9,-12. ure dop. v šolskih prostorih (ulica Stadion 21/1). Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cep-Ijeniu koz in o očeh. Redni pouk se prične 5. julija 1. 1915.
: i
DeiMis vesti.
Proslave povodov zavzetja Lvova. —
kaznim tukajšnjim manifestacijam povodom zoret neg a zavzetja palicijske prestolnic Lvova se je pridružila včeraj slovesna z hvalna služba božja, ki jo je v katedralni cerkvi pri Sv. Justu ob veliki asistenci celebriral škoi dr. Karlin. Zahvalni službi božii so prisostvovali namestnik baron i ries-Skene. predstojniki civilnih in vojaških oblasti in državnih uradov, deželnoknežni komisar mesta tržaškega. rredsednica Rdečega križa baronica Lucv Pries-Skene in funkcijooarii in dame Rdečega križa, zastopniki društev in korporacij, kakor tudi trgovskih i:: paroplovutli krogov, zelo veliko števili šolske mladine z učiteljstvom in mnogi* drugega občinstva.
Ti* i v izraelskem tei.ipl.itf se je vršila slove j-na služba bo/ja. Ihir.es se vršijo tudi v grško-pravoslavni in v protestaat-ski cerkvi zahvalne službe božje radi zavzetja ! vova.
Slovenska trgovska šola v Trstu. Dne 26. t. m. se je zaključil pouk v prvem in drjpem tečaju „Slovenske trgovske Šole*. Precej veliko š evito dijakov je nekvalificiranih, ker ni«o megli iz raznih vzrokov v za "nirm času pohajati v šolo. V jesenskem t-.r ru b^do s neli vsi ti dijak! položiti izpit n za r;uje o do'x» drugega s.mestra. V pripre v" ja: ne m tečaju se je moral vsled po-raanjk n»a učnih moči ustaviti pouk že meseca majn >*a. Zato pa se otvori s 1. julijem I. 1915. p č tniški pripravljalni tečaj za vs? dosedanje učence pripravljalnega tečaja in za one, ki ra nevavajo napraviti v jesenskem ter-nmu sprejemni izpit za prvi letnik in ki ocgov?:rj jo vsem ostalim zahtevam glede sprejema v prvi tečaj. Sprejemni pogoji za prvi letnik pa se glase: V prvi letnik se sprej " ajo vsaj 14 let stari absolventi me-ščarskh in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečfcj h na trgovskih šolah Tisti učenci, ki ne odgovarjajo tem zahtevam predizo-brazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pri lom slediti po-ku. Pri sprejemnem kp tu velja kot merilo, učni smoter
Izplačevanje pokojnine c. kr. penzijoni-Štoru: mirovninske pristojbine, penzije državnih uradnikov in slug, vdov, prispevki za vzgojo in sirote, milostne penzije, alimentacije se bo vršilo v škofijskem ordinarijatu (Via Cavana 16) in sicer:
dne 1. julija od črke A do E skupaj z milostnimi prispevki; dne 2. julija od črke F do I skupaj z milostnimi prispevki; dne 3. julija od črke K do M skupaj z milostnimi prispevki; dne 4. julija od črke N do R skupaj z milostnimi prispevki: dne 5. julija od črke S do T skupaj z milostnimi prispevki; dne 6. julija od črke U do Z skupaj z milostnimi prispevki;
Izplačevalo se bode od 8 in pol do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne. Za izplačilo gori navedenih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: 1. Pobotnico brez koleka, potrjeno od dotičnega župnega urada in hišnega gospodarja, oziroma u-pravitelja; 2. dekret pokojnine, ali kak drugi dokument, na podlagi katerega dokaže pravico do pokojnine.
Dar zdravniški postaji. Baronica Pav-iria Sartorio jc včeraj, o priliki V. obletnice smrti svojega brata barona Josipa Sartorio, v počeščenje njegovega spomina. darovala zdravniški postaji 200 kron.
Kdo ve kaj ? Ivan Kranjc, v c. in
kr. oskrbovalnem magazinu (mornariško-vojni poštni urad v Puli), prosi onega, ki kaj ve, da b mu sp r čil, ali je njegova soproga, Amalija Kranjčeva, ostala ob izbruhu vojne z !t iijo na svojem domu v Staremselu št. 46 pri Kobaridu, po domače „pri VancuM, ali pa je morda od-la kam in v tem slučaju: kako se gtesi njen m.siov?
Opustitev poštnega urada v Raocu. S 3*». junijem t. 1. se opusti c. kr. poštni in brzojavni urad v Rabcu ter dnevno dvakratna peš-poita med poštnima uradoma v Rabcu in v Labinju. Za kraj Rabac in za svetilnik sv. Andreja se vpelje 1. julija t. 1. na postnem m adu v Labinju dnevno enkratna selska postna s'užba.__
Samomor. Včeraj zjutraj ob poludevetih je bi! zdravnik z zdravn ške postaje pozvan na pomoč v hišo št. o na Upskem trgu, v kateri se nahajajo trgovska in navtična akademija, muzeji in mestna knjižnica. Ker se ga je ob pozivu obvestilo, da gre za izredno težek slučaj, se je zdravnik nemudoma z ambulančnim vozom odpeljal v rečeno hišo. Ir. na notranjem dvorišču, preko katerega se je hodilo v dosedanji muzej zgodovine, ga je čakal grozen prizor: na tleh je ležalo človeško truplo, okoli istega je bila velika luža krvi, a okoli glave so bili raztreseni možgani; celo na steni nasprotnega zidu so se držali možgani. Bilo je to truplo 56 letnega Frana Cadennazza, ki fe bil kakor občinski uslužbenec nastavljen za čuvaja v mestni knjižnici. Nesrečnež je bil skočil z okaa v četrtem nadstropju na dvorišče, kjer si je popolnoma zdrobil lobanjo. Seved\ je bil takoj mrtev in zdravniku ni preostajalo drugo, neg«, da je
kenstatiral smrt. Zadnji del glave mu je bil popolnoma zdrobljen, edinole obraz mu je bi! še cel. Uslužbenec zdravniške postaje Buranello je pobral tako grozno razmesarjene in raztresene zemeljske ostanke pokojnika, ki so bili nato prenešeni v mrtvašnico pri Sv. Justu. O vzrokih, ki so nesrečnega in primerno še ne starega moža gna'i v smrt, ni znano nič gotovega.
Konj ga je brcnil. JVčeraj popoldne ob poiišestih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom po#ran na pomoč v s'aro prosto luko. Odpeljal se je takoj tja in tam našel 641etnega voznika Josipa Staniča, stanujočega v ulici del Molino a Vento št. 3, ki je imel na čelu velikansko rano, iz katere mu je curljala kri. Nesrečneža je bil namreč brcnil konj ter mu malodane prebil čelo. Zdravnik mu je rano izpral in obvezal za silo, a potem ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. ki-rurgični oddelek. Mož se ves čas ni zavedel.
Nezgoda na delu. Včeraj popoldne je prišel na zdravniško postajo 35Ietni u.aanik Kiichlerjeve tovarne olja v Rojanu Oskar Kaičič, ki stanuje v Škorklji št. 808: imel je precejšnjo rano na levi nogi. Povedal je, da ko je šel mimo nekega stroja v tovarni, ga je prijelo neko kolo in mu tako porezalo nogo. Zdravnik mu je izpral rano in mu povezal nogo, a potem ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. kiiurgični oddelek.
Pes ga je ugriznil. 281etni mehanik Ivan Olivo, stanujoč v hiši Št. 300 v Škorklji, je prišel včeraj opoldne na zdravniško postajo in prosil zdravniško pomoč, da mu izleći rano, ki jo je imel na desni nogi pod kolenom. Povedal je, da ga je ugriznil neki pi s. Zdravnik mu je izžgal rano in povezal nogo.
Pazite na otroke. — Včeraj, malo pred poldnem je Marija Bonolijeva, ki stanuje v hiši št. 90 na Acquedottu, prinesla na zdravniško postajo svojega komaj poldrugoletnega sinka Donota. Revček je bil padel s postelje in se pri tem precej pobil na levi rami.
—	Antonija Maraspinova, ki stanuje v ul» Risorta št. 10. je prinesla ob pol eni popoldne svo ega poltretjega Henrika, ki je imel precejšnjo rano na če'u: bil je padel s stolice, na katero je bil s plezal.
—	2Ietno Marijo Pahorjevo, je njena mati, stanujoča v ulici Carpison št. 12, prinesla na zdravniško postajo ob šestih zvečer. U-bogo dete je imelo jako porezano desno roko: našlo je bilo kos stekla in se z istim porezalo.
Na zdravniški postaji službujoči zdravnik je vsem tem otrokom podelil slučaju primerno pomoč.
Tepena je bila. Snoči okoli sedmih je prihitela na zdravniško postajo 241etna Angela Nikoličeva, ki je imela več prask po desni rami in po desni roki nad laktom. Povedala je, da se je sprla z nekim moškim, kateri jo je videč, -da jo ne more ugnati z jezikom, naklestil in ji napravil one praske. Zdravnik ji je te praske izlečil in povil.
fgraje. Včeraj ob polidvanajstih je Lucija CoL uttijeva, ki stanuje v ulici Calvola št. 6, privedla na zdravniško postajo svojega 12-letnega sina Lucijana. Ta poslednji se je namreč včeraj dopoldne lovil z nekimi svo jimi sovrstniki; pri tem je pa hotel preplezati neki zid, ker je pa preveč hitel, je padel in si pri tem zlomil desno roko. Zdravnik mu je zlomljeno roko povil in potem je Lucija-novi materi svetoval, naj sina spremi v mestno bolnišnico. Ne vemo, če je Colaut-tijeva sledila temu nasvetu.
Padla je v omedlevico. Včeraj popoldne je šla 47letna šivil a M. Fazenijeva, ki stanuje v ulici del Solitario št. 10, po opravkih preko ulice Conti, ko jo je hipoma obšla slabost. Ženica je takoj omedlela in se zgrudila na tla. Eden mimoidočih, ki so bili prihiteli k njej, je pohitel v mestno ubožnico in od tam telefoničnim potom pozval na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. Zdravnik je prihitel na lice mesta ter je ubogi ženici najprej podelil najnujnejšo pomoč, a potem jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Izpred SGtilHa.
Nove hlače bi bil rad Imel. Evgen Stan-cich, 53 letni tržačan, je imel stare, zakrpane hlače, denarja v žepu nič, delati ss mu pa ne ljubi. Kako torej priti do novih hlač?
Idoč po Korzu, je videl tupatam lepo po-Iikane hlače po trgovinah. Prišedši do trgovine izgotovljenih oblek, ki je last Adolfa Kostorisa, se je ustavil in si ogledoval v izložbi blizu vhoda v trgovino nastavljene hlače. Kako bi prišel brez denarja do njih ? „Tii, taf*" mu je skočilo po tržaško v glavo, in meninič tebinič, je začel zmerja i prodajalko omenjene trgovine Bianko Kogojevo, ki se je slučajno nahajala na vratih prodajalne. Kogojeva, da se ne bi še nadalje izpostavljala tej tržaški „maneri", se je umaknila v trgovino in Evgen Stancich je videč to, kot lačen volk zagrabil par hlač in hajd ž njimi. A imel je smolo. Videl ga je mož postave, ki ga je aretiral, mu vzel hlače in jih izročil v trgovino, kjer so Stancichu na razpolago, seveda, če jih kupi. Za ta greh je moral siromak Stancich z zakrpanimi hlačami pred sodn ka, ki mu je prisodil 4 dni zapora, da se odpočije, ker je toliko hodit po tržaškem tlaku, da bi dobil nove hlače. Scdnik: predstojnik kazenskega sodišča Zaccaria; zastopnik drž. pravdnika: avskultani Kernev.
:: HALI		! | ■■ as
□□	se računajo po 4 stot. besedo. •Mastno ti-kane besede se rača-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□ □□
se prodaja pri Mlekarski Zvezi, Via Geppa RlErtO štev. 6. ' 280		
:: za pečenje kruha itd. pa
Itsdilne družlnsKe peti
K >, medena obešala za zavese K 3'50, prodaja CKSCA, Trst, uL Caserma štev. 14.	JU
RM=IU]©n praZne vreČe	veliko-
Ire; t-o štev. 4.
sti po dobri ceni. Anton Venica, u i.

i?ft) se Prakt>-kanta za zobotehniko. Ponudbe pod ' Iđlb ..Zobozdravnik" na Ins. odd. Edinosti. L'87
se meblirana soba. Ulica Caserma štev. 4, III. nad. desno	li88
Cene raznih žioil o Trstu.
(Dne 26. junija 1915.)
Meso (goveje) sprednji deli ......K 3-G0 kg
„ . zadnji „ ..... . K 5 20 kg
Fižol (stročji) vinarjev .... 36, 40, 44, 48 kg
Grah	„ ...... 52, 56, G4 kg
Kromp'r	„ ........ 44, 48 kg
Paradižniki	a • • • .......56 kg
Padift	, .....4 do 6 m?rica
Salata	„ ... 6 do 8, 10 glava
Jajca	, » ... 18 do 20 komad
Buče	, .... 16 do 20 komad
Pesa	„ .... 3 do 4 komad
Koleraba	„ .... 5 do 6 komad
Kumare	, .... 8, 12, IG komad
Mleko	„ .........56 liter
V včerajšnjem poročilu se je nahajala pomota pri ceni mesa in to po krivdi mesarjev, ki Še vedn > računajo v goldinarjih, ne pa v kronah. Navadaa cena je bila torej ravno za polovico prenizka.
Vesti iz GoriSlie.
Kako postopajo Italijani v zasedenem ozemlju, o tem se v Gorici marsikaj pripoveduje. Tako pravijo, da, ko so prišli v Brtfa, so za ljudmi, ki so začeli bežati, klicali v slovenskem jeziku: Ne bežite, ne bojte se! Damo vam belega kruha. In res so jim dali nekaj belega kruha.
• "	Ali
potem so šli iSKat v vsakem kraju župana in internirali so navadna župana, občinskega tajnika, učitelja, duhovnika in še druge može. V	so jih zaprli v
grad barona Tacco. Slovensko med Italijani govorijo beneški Slovenci, katere porabljajo v to, da izprašujejo slovensko prebivalstvo in potem tolmačijo svojim predstojnikom. — Pri	so itali-
janski kolesarji ustrelili nekega fanta, ker jim ni hotel odgovarjati na razna vprašanja. Dobili so bili tudi	kaplana don Grattona ter ga vprašali razne stvari. Ker jim ni hotel odgovoriti, mu je italijanski oficir grozil z revolverjem, med tem pa so pregnale naše puške sovražnika in don Gratton ie mogel zbežati na varno. Dekan čestitljiv star mož Filipič je prebival v jarku. — Pripovedujejo Furlani, kako so postopali v Sloren-cu pri Moši s tamkajšnjim duhovnikom Kavčičem (je sicer iz zapadnih Brd iz slovenske vasi doma, pa je italijansko vzgojen), katerega so prisilili italijanski kolesarji, da je moral sesti na kolo in nekdo ga je moral voziti okoli v posmeh italijanskega vojaštva.
O narodnostnih razmerah v Goriški deželi so v Italiji čisto napačno poučeni. — Tako čujemo, da imajo na svojih zemljevidih goriški politični okraj zaznamovan za popolnoma italijanski. V resnici pa jc v vsem velikem goriškem okrajnem glavarstvu samo ena občina furlanska, in še ta ne vsa; to je l.očnik. Že ime kraja kaže, kak rod prebiva od nekdai tod. Tolminski politični okraj, ki je čisto slovenski, imajo označen za narodnostno mešan, istotako sežanski, dasi je v teh dveh okrajih le tupatam kak Italijan.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog in o5e
Filip Pečenko
padel junaške smrti v Przemyslu.
Ivanka Pečenko roj. Černigoj, soprog i. Peter Pečenko, ain	Fortunata Pečenko, h:L
Edina prinforska tovarna
dvokoles „TRIBUNA* Gorica. TrZaSka ul 23
(prej pivovarna Oorlup) Zalega dvokoles šivalnili in kirelijskih strojev,gra-mofonov, orkestron. itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. 2—t
Plačuje se na obroke Ceniki fran»o.
Prijporočisive tvrdke.
Fotografi.
Mfffiillhrf sPcm'ni so artistične fotografije na HltJ I j Ulj Ji kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVaNNI PEL1ZZAKI, urar, Trst, ulica Nuova St. 41 (palača Salem).	1495
2IVNOSTENSKA BANKA, podružnica v Trstu, sedaj v Pragi, Panske ulice, sprejema prijave k IV. c. kr. avstrijski razredni loteriji, kakor je to razvidno iz insera-ta v današnji številki lista.
Gostilne.
GbrtnijsKo cfrustuo u Bnrkouljan
(blizu cerkve) toči izborna vina in postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. KrogljiŠče. Cene zmerne.	LMH0
Mizarji.
Bntcn Baruica Sf^t«
Fraucesco d' Assisi 2, dvorišče.
Prodajalne jestvin.
M. ud. Mulsj Trgovina jestvin in kolonjal-nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidov.'C, vodja.	500
Papir.
UeiikH zKloša nnplrja s,
po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLLNAR, Via dei Gelsi štev. IG
,ex Marangoni". Telefon št. 27-81.
(1812)
Šivilje.
Slousnskn šiullja A. RIEGER S2S
della Borda štv. 3. vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke poangleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne.
Žganjarne.
Stara šršRa žsanjarna ^irr^z
Via Cavana 5. liogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber ^renčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli' Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	430
Razni.
^rat, oken, stopnic v ul. Piccardi m. 18 je premeščenov ul. Pasqu.de Revoltella št 478.	031
nMfipffUft al' v najem se dajo razne gostilne. riUUUjU kavarne, mleka-ne in drugi obrtni obrati, h še, vile ftd. Pojasnila daje KolarŠiĆ, kavarna Corso od 9—11. 3—G telefon št. 82r> 41
Čistilo za čeulle ^»ua&m
Qarpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarna.	2 i 14
Glavnica ebi rezerve K 105,090*000*
JMKMri'tfi— I ifci.^E i ....... > i
Žrebanje se vrSi:
8. in 9. Julija, 10. in 12. avgusta, ^ 9. In 10. snptembra ter od 8. ^ oktobra do 6. novembra. *
Dobitkov 55.000
v skupnem znesku
K 15,000.000
Pri žrebanju N. c. kr. razradim loterij* J« zadala alavni dobitak
700.000 kron
siAl tailiai pri ilvusteiskl banki
Dne 8. julija 1915 prične žrebanje
'.L
csmšnka K 25*—
I!, l m. mi ibp"
Cena srečk?
polovica čeiriittka K 100-—	K 50—
Prijave sprejema
Žlunostensho taekn, po«ražnlt
sedaj v Praii, Psnsfea ulico,
kamor se naj tudi nakaže denar po poštni nakaznici.
Cela srečka K 200-—
6?
m y