SEPTEMBER 1977 ŠTEVILKA 8 - LETO 5 35-LETNICA USTANOVITVE Organizacije ZZB NOV občin Domžale, Litija in Zagorje pripravljajo spominsko srečanje borcev Zasavskega bataljona Alojza Hohkrauta, ki bo v nedeljo, dne 25. septembra 1977, na Zasavski gori nad Savo pri Litiji. Ob tem srečanju bo odkrito spominsko obeležje bataljonu pri planinskem domu na Zasavski gori. Dne 17. septembra 1942. leta je štab II. grupe odredov, potem ko je II. grupa zaključila dolgo borbeno pot z Dolenjske čez Polhograj-ske Dolomite, Gorenjsko in Koroško in prispela na odrejene položaje na Štajerskem, izdal odredbo o ustanovitvi bataljonov za posamezna operativna območja. Tako je bil za ta del Zasavja, ki so ga tedaj zajemale občine Litija, Moravče in Zagorje, ustanovljen bataljon z imenom Zasavski bataljon. Prevzel je ime po znanem predvojnem revolucionarju in komunistu, prvem sekretarju litijskega okrožja Alojzu Hohkrautu, ki je padel od sovražnikove krogle 29. maja 1942 pri vasi Cvetež blizu Vač. Glede na lokacijo operativnega območja so bile bataljonu naložene ustrezne naloge, od teh so bile osnovne: - napadati okupatorjevo živo silo in rušiti prometne zveze; - nuditi pomoč aktivistom pri njihovem političnem delu na terenu; - mobilizirati nove borce, zbirati orožje, municijo in vse vrste material, potreben NOB; - zagotovoti pogoje za vzpostavitev stalne in čim hitrejše kurirske zveze čez reko Savo, železnico in nemško-italijansko mejo med vodstvom NOB na Štajerskem in vodstvom NOB za Slovenijo, kije bilo na Dolenjskem. Bataljon se je dobljene naloge lotil z vso odgovornostjo. Do konca leta se je povečal od okrog 50 borcev ob ustanovitvi na 100 borcev. Pridno in uspešno je zbiral orožje, municijo in razno opremo in tako izpopolnjeval opremljenost in bojno sposobnost bataljona. Aktivno je sodeloval s političnimi aktivisti s pridobivanjem novih sodelavcev za NOB, pomagal pridobivati in povezovati pripadnike OF v odbore. Enako pomoč je nudil mladinski organizaciji, pri čemer je bil še posebej uspešen. Pri tem delu so se zelo izkazali mladi borci, ki so bili jedro bataljona. Tej nalogi se je osebno posvečal tudi štab bataljona. Njegov komandant Franc Pogla-jen-Kranjc se je sredi oktobra 1942 podal skupaj z Vero Šlander-Lojzko, sekretarko Pokrajinskega komiteja SKOJ-a za Štajersko na litijsko območje, kjer jo je seznanil z nekaterimi člani mladinske organizacije iz Litije. Z njegovo in nato še z Lojzkino pomočjo se je ta organizacija hitro dvignila po številu članov in po njihovi aktivnosti. Še posebej pa se je bataljon izkazal pri čiščenju terena agentov belo-plave garde, ki so prihajali iz njihovih centrov: Ljubljane, Bizovika in Urha čez mejo na Litijsko in proti Štajerski, z nalogo, da tudi na tem terenu organizirajo bratomorno vojno. Ti posamezni agenti so bili odkriti že koncem leta 1942, najhujše udarce pa so prejeli v prvi polovici 1943, ko je bila uničena skoraj vsa njihova mreža. Šele koncem leta 1944, ob hudi nemški ofenzivi, jim je uspelo s pomočjo Nemcev vzpostaviti svoje manjše postojanke v Litiji, Kresnicah, Prežganju in na Vačah. Za uspešnost bataljona pri političnem delu gre prav gotovo zasluga starim in prekaljenim borcem, članom SKOJ-a in KP, ki so imeli za seboj že mnoge boje ali mnoge izkušnje političnega delovanja na terenu. Ni za prezreti, da je bil sestav borcev v glavnem iz vrst rudarjev in industrijskih delavcev, gozdnih in kmečkih de- lavcev ter nekaj revolucionarnih študentov. Večina je bila politično izobraženih, zdravega in poštenega značaja, ki so s svojim iskrenim odnosom zlahka pridobivali prebivalstvo za cilje OF in sodelovanje. Tako pridobljeno zavezništvo je veliko pomenilo tako borbenim enotam kot političnim aktivistom na terenu. Lepi to-variški odnosi borcev do prebivalstva ali obratno je obojim dajalo poguma in vztrajnosti pri premagovanju težav, ki jih je povzročal okupator in domači izdajalci. Oboji smo se veselili uspehov, ki smo jih dosegli s skupnimi napori. Vodstvo bataljona je izredno skrbelo za bojno in politično vzgojo borcev. V bataljonu je bila močna mladinska organizacija, Skoj-a in KP. Med 50 borci ob ustanovitvi bataljona je bilo okrog 15 članov SKOJ-a in prav toliko članov KP, se pravi, več kot polovica organiziranih. Približno enako razmerje je bilo tudi maja 1943, ko je bataljon štel že 150 borcev. To je omogočalo štabu bataljona, da je lahko poslal precej svojih borcev za kadrovske popolnitve v druge enote ali na politično delo na teren. Zato se je bataljona upravičeno oprijelo ime, kadrovski bataljon. „ Ob ustanovitvi 6. SNOUB Slavka Šlandra, dne 6. ivgusta 1943, je bataljon prešel v njen sestav, kot njen drugi bataljon. Tudi v bri-gadnem sestavu je opravičil sloves dobre partizanske enote. 35 let ni dolga doba, vendar, če k njej prištejemo poprečno starost tedanjih borcev, se njeno poprečje poveča na prek 50. Toda kljub tem letom bomo borci in politični aktivisti skupaj s prebivalci, tedanjimi in današnjimi zavezniki, prišli na to srečanje in si ponovno stisnili roke v svobodni domovini. Janez Petje VPRAŠANJE ODGOVOR Prihodnjič, 7. oktobra od 10. do 12. ure VPRAŠANJE - ODGOVOR na temo ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Pokličite na tel. štev. 88-007 in dobili boste odgovor predstavnikov zdravstva, socialnega varstva in SO Litija HHHHHHHH Občina in delegatski sistem Z ustavo SR Slovenije je opredeljena občina kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri občani in delovni ljudje ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje delo in življenje, usmerjajo družbeni razvoj, skratka razrešujejo vsa vprašanja družbenega pomena, s ciljem zagotavljati čimbolj usklajen družbeni razvoj v korist delovnega človeka in občana ter družbe kot celote. USTAVNA VLOGA OBČINE, t. j. take občine, v kateri se interesi stalno in nenehno povezujejo, dopolnjujejo, dogovarjajo, planirajo, še ni doživeta v vsej vsebini, čeprav so na vseh področjih vidni vplivi delovnega človeka in občana, zlasti z razvejanim delegatskim sistemom, preko katerega se uresničuje izvrševanje politične oblasti, pa gre še mnogokrat za primesi organizacijskih in formalnih pristopov, kar seveda jemlje občini pravo vsebinsko afirmacijo. Ker ni družbenega ali političnega področja, kjer ne bi bik) nujno po- trebno soočanje skupnih interesov in sprejemanje skupno dogovorjenih nalog, se zato zastavlja vprašanje, ali so na vseh področjih delovanja občine že v zadostni meri vzpostavljeni mehanizmi samoupravnega in političnega odločanja, ki omogočajo vsebinsko realizacijo samoupravno planirane razvojne politike ali pa drugače dogovorjene skupne naloge. Politični sistem, pripeljan na nivo občine, je v marsikaterem primeru še vedno odrezan od svoje osnove, neposrednega odločanja v KS, TOZD ali drugih skupnostih. Bitka za RESNIČNO SAMOUPRAVNO ODLOČANJE V OBČINI SE NE KONČA S FORMALNIM KONSTITUIRANJEM NALOG NA NIVOJU OBČINE, AMPAK POTEKA NJEN POGLAVITNI DEL V OSNOVNIH CELICAH SAMOUPRAVLJANJA, V DELEGACIJAH, SKRATKA V VSEH OBLIKAH SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE. Prav na tem področju so naloge izredno zahtevne. Za uspešno uveljavljanje OBČINSKI ODBORI ZZB NOV LITIJA, DOMŽALE IN ZAGORJE VABIJO BORCE ZASAVSKEGA BATALJONA LOJZETA HOHKRAUTA, AKTIVISTE OF LITIJSKEGA OKROŽJA, DELOVNE LJUDI IN OBČANE NA Spominsko srečanje ob 35-letniči ustanovitve Zasavskega bataljona Lojzeta Hohkrauta in II. zbor aktivistov O F litijskega okrožja V NEDELJO, 25. SEPTEMBRA 1977 OB 10. URI NA ZASAVSKI GORI komunalnega sistema v občini, ki mora zaživeti v samoupravljanju, dogovarjanju in sporazumevanju in odločanju delovnih ljudi ter občanov, je poglavitnega pomena izpeljava doslednega samoupravnega in političnega življenja v vsaki TOZD, K S, skratka v vseh samoupravnih skupnostih naše občine. Danes pa temu ni tako, nadaljnji potek akcije, ki ji mora dati ZK svoj ton, zagon in smer, bo šel v smeri celovite samoupravne uveljavitve delovnega človeka v njegovi neposredni samoupravni sredini; le po tej poti je potem pričakovati polno samoupravno odločanje, usmerjanje, zlasti pa tudi odgovornost za izvajanje nalog v občini. Ustavno načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve, zahteva, da se morajo delovni (udje za uresničevanje tega načela ustrezno organizirati in se med seboj povezati. Delovni ljudje te naloge ne uresničujejo KOT POSAMEZNIKI, AMPAK KOT SUBJEKTI, KI SO ORGANIZIRANI V TOZD, KS, DELOVNI SKUPNOSTI TER VSE DRUGE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI TER SEVEDA V POLITIČNI ORGANIZACIJI. Tako se uresničuje ideja o čim bolj neposrednem vplivu delovnih (udi na vsa dogajanja v družbi in na odločanje celotnega procesa družbene reprodukcije. Zato seveda ni dovolj samo po formalni plati združevati interese v občini, s čimer se marsikdo na hitro zadovolji, temveč je potrebno v tako zamišljeni in opredeljeni samoupravni ter politični organizem nenehno vnašati vsebino, naloge, delo, vse kot izraz družbenih interesov delovnih (udi v občini. Iz tega sledi neposredna zaključna misel, da je resnično samoupravljanje v občini neposredno odvisno od razvoja in stanja samoupravnih odnosov v združenem delu kot celoti, od tega, kako so uresničeni samoupravni odnosi v krajevni skupnosti, interesni skupnosti. Na tem področju pa so odprta še mnoga vprašanja in problemi, od formalnega pristopa do neposrednega zaviranja samoupravnih odnosov. D.J. UREDNIKOV STOLPEC Luč ali tema? V preteklosti smo financiranje skupne potrošnje urejevali z zakonom in odloki Napredek v urejevanju naših družbenih in gospodarskih odnosih pa nam je prinesel samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje kot pretežno obliko sprejemanja odločitev. Ne bi našteval vseh samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi urejamo naše življenje v občini namesto odlokov. Poglavitna kvaliteta sporazumevanja in dogovarjanja je nedvomno v odločitvah delavcev, torej tistih, ki tudi ustvarjajo^ dohodek in ga zato tudi razporejajo. Seveda se delavci sami odločajo, kaj in v kolikšni meri bodo financirali iz sredstev, ki jih ustvarijo v OZD. Za njihovo odločitev je potreben program in pa seveda potreba po financiranju določene dejavnosti Z mah bolj učenimi izrazi imenujemo to tudi svobodna menjava dela. No, in v mislih imam to svobodno menjavo dela ob sprejemanju samoupravnega sporazuma za financiranje skupne komunalne potrošnje v občini i Denar za to naj bi bil zbran iz dohodka naših OZD. Poleg drugih programskih točk v samoupravnem sporazumu bom izdvojil eno, in sicer financiranje tokovine za luči javne razsvetljave. Luči javne razsvetljave namreč že dolgo ne svetijo in gotovo nihče ne hodi rad po popolnoma temnih ulicah in cestah. Gotovo si vsi želimo ta problem tudi rešiti Celo sram nas je lahko malo zaradi takšnega stanja. Menda boš rekel, bralec, da s sprejemom samoupravnega sporazuma o financiranju teh potreb ni bih problemov. Pa vendar teče že tretji mesec težav, prepričevanj, dokazovanj, skoraj da že moledovanj in prosjačenja v nekaterih OZD, kjer pristopa k temu samoupravnemu sporazumu doslej še ni bilo. Pa se vprašam, ali so v teh OZD res vsi delavci od A do Ž zares izjavili, da so še naprej voljni bloditi po temi po naših ulicah in cestah? Prepričan sem, da temu ni tako in da so vzroki drugje. Tu jih niti ne bom navajal, saj se že mak) pozornejšemu spremljevalcu dogodkov takoj odpro oči Za zaključek torej: rad bi' videl osebne izjave delavcev, j da so za temo in ne za svetlobo. Če jih bom videl, ne bom več pisaril o tem So se pač tako odločili o denarju, ki so ga pridelali in raje hodijo po temi kot po razsvetljenih cestah Stvar okusa. Pa vendar, na koncu, tova-rišica in tovariš, si za luč ali za temo? 9999999999999999999^ Iskanje poti za nove samoupravne odnose V občini kontinuirano potekajo prizadevanja že od sprejema ustavnih amandmajev in dalje po sprejemu nove ustave in zakona o združenem delu, s katerim prehaja v odločilno fazo bitka za vsebino samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vsaki organizaciji združenega dela in samoupravni skupnosti. V vseh samoupravnih sredinah so začeli z ustavno preobrazbo in dosegli na tej poti določene uspehe. Vendar s stanjem ne moremo biti zadovoljni, ker je ponekod čutiti pomanjkanje naporov za nadaljevanje samoupravne preobrazbe, kot jo nakazuje zakon. Predvsem gre za obotavljanje pri oblikovanju novih TOZD zlasti v primerih, ko gre za povezave v produkcijskem procesu in izpolnjujejo vse pogoje za formiranje TOZD. Kot pogoj za oblikovanje TOZD-ov, je premalo upoštevana možnost, da se rezultat skupnega dela izraža kot vrednost tudi znotraj delovne organizacije. V nekaterih OZD zatrjujejo, da ni pogojev za formiranje TOZD, če ne morejo izvažati rezultatov svojega dela na zunanjem tržišču. Posledica tega je, da imamo še vedno v nekaterih TOZD in enovitih OZD večje število zaposlenih, kjer opravljajo različne dejavnosti, pa vendar ne pride do oblikovanja novih TOZD znotraj njih; ki ne ustrezajo več določbam zakona o združenem delu, saj je v teh primerih samoupravljanje delavcem odtujeno in zelo otežko-čeno. Glavna pomanjkljivost sedanje faze uresni- čevanja zakona o združenem delu je odsotnost ANALIZ o družbenoekonomskem samoupravnem in statusnem položaju organizacije združenega dela. Te analize so pomanjkljivo pripravljene ali jih pa sploh ni. Pripravljenih je bilo le nekaj splošnih analitičnih ocen. Najočitnejše se opaža pomanjkanje analitičnega dela pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Prav oblikovanje teh odnosov pa zahteva poglobljene analize. Pripravljala osnutkov samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev pa so često prepisovali v to poglavje le ustrezne zakonske določbe ali t. i. vzorčne sporazume. Tudi v delitvenih odnosih po delu je še vedno odprtih cela vrsta vprašanj. V večini primerov se OZD ukvarjajo z oblikovanjem ustreznih meril za proizvodne delavce, iščejo dopolnitve sistemov novim in nove načine nagrajevanja in vgrajujejo tudi kriterije uspešnosti TOZD kot celote pri delitvi OD. Seveda je stanje drugačno na področju nagrajevanja v delovnih skupnostih skupnih služb, kjer tehnične norme odpovedo. Tu o delitvi po delu še ne moremo govoriti, čeravno so prvi poskusi že opravljeni. Predvsem se še vedno opaža praksa, da se rezultate dela vseh delavcev presoja po uresničevanju planov OZD. S temi in drugimi problemi se je srečevala v akciji občinska komisija za spremljanje in uresničevanje Zakona o združenem delu. Če hočemo preseči ugotovljeno stanje o formal- nem pristopu k uresničevanju zakona o združenem delu v sedanji fazi akcije, b6mo morali predvsem vztrajati pri pripravah in nenehnem preverjanju rešitev iz analiz o družbenoekonomskih in samoupravnih odnosih in jih, uresničevati v vseh organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih. Analize bodo morale upoštevati rešitve, ki jih daje že zakon in te uveljavljati v združenem delu. Samo na tak način bo mogoče razvijati dohodkovne odnose in krepiti samoupravljanje ter jim dati v samoupravnih aktih tisto mesto, ki jim pripada namesto sedanje prakse prepisovanja zakonskih določb. Razloge za zastoje in prepočasno uresničevanje zakona o združenem delu je često iskati v pomanjkanju osebne prizadevnosti in odgovornosti poslovodnih struktur, v pomanjkanju znanja in usmerjenosti predvsem na proizvodno problematiko in neobvladanje položaja v OZD zaradi nerazvitih samoupravnih odnosov. Ponekod se sklicujejo, da zakona še ni mogoče uresničevati, ker čakajo na izvedbeno zakonodajo (kmetijstvo). Občinska komisija je julija letos, ko je izdelala prvo oceno uresničevanja zakona, ugotovila, da aktivnost poteka, čeravno prepočasi v organizacijah združenega dela, da pa smo z akcijo v samem začetku na vseh tistih področjih, kjer delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje interese z menjavo dela in sredstev. Tako nobena samoupravna interesna skupnost druž- benih dejavnosti ni izdelala in predložila ANALIZE svojih samoupravnih razmer in rešitev, ki jih predvideva zakon, in PROGRAMA DELA, ki bo določal vsebinsko in rokovno uresničevanje teh ciljev. V tem času je najaktualnejša naloga v temeljnih organizacijah združenega dela, da brez odlaganja prično z delom na analiziranju stanja delitve po delu in pripravijo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke do roka, ki ga določa zakon v 662. členu -do 1. 1. 1978. Istočasno bo potrebno uskladiti vso interno samoupravno zakonodajo, ki opredeljuje pridobivanje, ugotavljanje, razporejanje in delitev celotnega prihodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v skladu z zakonom o združenem delu. Prav tako bo potrebno v istem roku uskladiti interne predpise o družbenih sredstvih (to je o uporabi produkcijskih sredstev, osnovnih, obratnih in sredstev skupne porabe), o pravnem prometu z družbenimi sredstvi, o oblikah odgovornosti ter o medsebojnih razmerjih in varstvu pravic delavcev. Komisija meni, da se bodo morale vključevati v to politično aktivnost še bolj kot doslej, družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati, socialistična zveza in zveza komunistov. Posebej se bomo morali vsi angažirati, da bo postalo samoupravljanje in odločanje neodtujljiva pravica delavcev in delovnih ljudi, %K>IKI,4SKi l»LI\ V KIIESSH AH Zemeljski plin je bil doslej v Sloveniji domalega neznan, uporabljali so ga le v Lendavi in okolici, kjer ga v malih količinah še vedno pridobivajo. In vendar slovenska industrija že dolgo čuti pobudo za to plemenito energijo. Pred leti je kazalo, da bomo dobili plin iz premoga v Velenju -program EKK (elektrotehnični kombinat). Program EKK se je pojavil v nepravem času, znatno prepozno in zato je tudi propadel. Tako plin iz premoga kot zemeljski plin sta zaradi vrste tehnoloških prednosti odlična energetska vira za industrijo. Za primer vzemimo steklarne. Steklarna, ki ima na razpolago le mazut ali gorilno olje ali podobno gorivo, je v primerjavi s steklarno, ki ima dovod zemeljskega plina, pravi revež. Nikakor ne bo dosegla takšnih uspehov v kvaliteti kot tista, ki uporablja za tehnološko gorivo zemeljski plin. Vemo pa, da dostikrat prej kvaliteta kot pa cena prodaja izdelke. Trgovci naj ne zamerijo, ta trditev je njihova. Industrija apna Kresnice je takšne vrste industrija, ki je zaradi proizvodnje metalurškega apna, čeprav proizvajajo tudi vse ostale vrste apna, zelo občutljiva na tehnološko gorivo. Industrija apna Kresnice je zato bila med soustanovitelji EKK, ko je ta propadel, je zelo kratek čas uporabljala za gorivo drva in ko ni bilo zemeljskega plina od nikoder, si je izgradila rezervoarje za tekoči naftni plin (TNP) ali drugače rečeno butan-pro-pan. Tudi tekoči naftni plin je žlahtno gorivo. Za razliko od zemeljskega Elina pa je navadno dražje, manipu-icija z njim je težja, dostikrat pa ga tudi zmanjka. Prizadevanja, da Slovenija dobi zemeljski plin, so že precej stala. Pred leti je bilo v ta namen ustanovljeno združenje Uniongas. Tudi to združenje je bilo likvidirano. Videti pa je, da zaradi tega, ker smo se Slovenci tedaj še zbali tako velikega projekta, kot je oskrba z zemeljskim plinom. Nismo dovolj zaupali v lastno moč. Konec leta 1975 pa se je začelo zares. Novi načini dogovarjanja in povečana gospodarska moč sta omogočila izpolnitev starih dobrih zamisli. Industrija apna Kresnice je bila spet zraven. Postavila se je ob take velikane kot so železarne, steklarne, cementarne in kemične tovarne. Tudi Industrija apna Kresnice je podpisala Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa „gazifikacije" v Sloveniji. S podpisom sporazuma se je obvezala, da bo za to investicijo plačala nekaj več kot 3,200.000,00 din. To svojo obveznost je tudi opravila. Tako so Kresnice za sedaj edini kraj na Dolenjskem, ki bo dobil zemeljski plin. Seveda to velja v primeru, če Kresničane smemo šteti za Dolenjce. Zemeljski plin se sestoji pretežno iz metana, ki je ogljikov hidrat (CH4). Tega je 80 do 100%. Tisto, kar ni metan, je pa običajno ogljikov dvokis, pa tudi nekatere druge primesi. Metan večina ljudi pozna, to je tisti plin, ki se pojavlja tudi v premogu in povzroča v rudnikih težke nesreče. Že zato kaže, da skriva v sebi veliko moč, ki je, če je nekontrolirana, nevarna. Zemeljski plin bo prišel v Kresnice iz Rusije. Pod velikim pritiskom bo potoval po daljnih stepah Rusije, prepotoval bo skoraj celo Čehoslovaško in precejšen del Avstrije. Avstrijsko-jugoslovansko mejo bo prebrzel blizu Maribora. Na poti iz Maribora proti Ljubljani bo pri Krašhji, ki teče mimo Moravč (ne tistih pri Gabrovki), prišel na Dešen, od koder se bo spustil do kresniškega mostu preko Save ter preko mostu do SGP Slovenija ceste, TOZD IAK. Blizu vhodnih vrat bo redukcijska postaja, kjer bodo plinu tako znižali pritisk, da bo primeren za kurjenje v pečeh. Ce se vprašamo, zakaj Litija ni dobila zemeljskega plina, mislim, da lahko odgovorim: iz podobnih razlogov, kot ga ni dobilo Novo mesto ali Kočevje. Vedeti pa moramo, da je Kresnice kot porabnik zelo zanimiv in tudi zato so Kresnice v prvem planu. Kresnice trosijo namreč gorivo ponoči in podnevi, ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Vedno dokaj enakomerno. In še to, pozimi celo malo zmanjšajo porabo. To pa je potrošnik, ki si ga investitorji vedno želijo. Zemeljski plin bo pričel prihajati že 1. julija 1978. Do takrat pa morajo kresniški tehniki marsikaj urediti, preurediti in napraviti. Investitor glavnih vodov je Petrol Ljubljana, ki je doslej vzorno opravil svojo nalogo. Na koncu pa lahko še zaupamo, da ima cevovod za zemeljski plin Krašnja-Kresnice 100% rezervo. Pravzaprav je namenjena Litiji. Lahko pa se zgodi, da jo bodo porabili v Kresnicah, zlasti, če litijska industrija ne bo zmogla svojega plinovoda, v Kresnicah pa nastane kakšna nova tovarna. In še nekaj, izvajalci bi že morali začeti odsek Krašnja-Kresnice, pa se ga kar otepajo* Gradnja namreč ni najlažja. Ko bodo te vrstice zagledale beli dan, pa morda to ne bo več res, vsaj kar se pričetka del tiče. Denar za krajevne skupnosti SREDSTVA DELAVCEV, KI JIH ZDRUŽUJEJO ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V LETU 1977, SO RAZDELJENA Temeljna interesna enota za gospodarjenje z združenimi sredstvi krajevnih skupnosti je na seji dne 7. 7. 1977 razdelila sredstva za financiranje investicij oz. nalog v krajevnih skupnostih. Skupščina enote je za razdelitev sredstev upoštevala plane krajevnih skupnosti za dela v letu 1977. Pri tem pa je upoštevala in dala prioriteto gradnji vodovodov in nato še začetim investicijam na modernizaciji občinskih cest. Začetna razprava je tekla tudi o dodelitvi sredstev KS Litija - levi breg za gradnjo otroških igrišč. Delegati te skupnosti so zahtevali, da se jim dodelijo vsa sredstva, ki jih TOZD in OZD na njihovem območju združujejo za namen financiranja krajevnih skupnosti. Ob soočenju s kopico nerešenih komunalnih problemov in cestnih povezav v ostalih manj razvitih krajevnih skupnostih (neurejene ceste za — prevoz otrok v šolo — delavcev na delo - zdravnikov do bolnikov in drugo) je bilo dogovorjeno, da se dodeli le del sredstev za gradnjo igrišč « krajevni skupnosti Litija - levi breg. Predvideno je, da bo v skladu s samoupravnim sporazumom združenih in razdeljenih cca 1.400.000,00 din. Skoraj vse krajevne skupnosti potrebujejo denar že danes. Pri pravočasnem dodeljevanju združenih sredstev nastaja problem, ker niso vse TOZD in OZD zagotovile sredstva z zaključnim računom za leto 1976. Nekateri delavci bodo opravili „šiht" za financiranje nalog krajevnih skupnosti in šele takrat bodo TOZD in OZD nakazale sredstva. Lahko se zgodi, da se bo ponovila situacija, ko smo šele v letošnjem letu (marec) lahko poravnali vse obveznosti po razdelilniku za leto 1976. Delavce v TOZD in OZD prosimo, da čimprej opravijo delo za financiranje nalog krajevnih skupnosti; občane - obrtnike pa prosimo, da tudi združijo sredstva v visini 300,00 din na zaposlenega. Komunalna skupnost Sredstva so bila razdeljena takole: Krajevna skupnost 1. Litija - 1. b. Namen zahtevka cesta Prehudnik igrišča in parki 10. čl. SS Predlog za dodelitev 9. člen SS vzdrževan. investic. 20.000 140.000 SKUPAJ 160.000 2. Litija - d. b. cesta Veliki vrh 30.000 30.000 3. Šmartno reševanje komunalnih problemov in prostori KS 50.000 50.000 4. Polšnik cesta Mamolj 20.000 20.000 40.000 5. Vel. Štanga vodovod (inv.) cesta Poljane-Štanga 20.000 20.000 25.000 65.000 6. Vintarjevec moder, ceste Krznar -Vintarjevec 30.000 140.000 170.000 7. Jevnica cesta Jevnica-Goliše 50.000 50.000 8. Ribče avtobusna postaja 10.000 10.000 9. Kostrevnica modernizacija ceste 200.000 200.000 10. Kresnice vodovod 100.000 100.000 11. Sava modernizacija ceste 250.000 250.000 12. Jablaniška dolina kanalizacija 40.000 40.000 13. Dole vodovod cesta Kostanjevica 80.000 69.500 149.500 14. Primskovo vodovod (inv.) 30.000 30.000 15. Štangarske Poljane cesta (vzdrževanje) 15.500 15.500 SKUPAJ 115.500 220.000 1.024.500 1.360.000 Rezerva 9. člena SS Kramžar ing. Ivo Razdelilnik je bil sprejet na seji dne 7. 7.1977. OSEKNI DOHODKI. DAVKI iN PRISPEVKI PRIČAKOVATI JE BILO, DA BO NA SAMO TEMO „OSEBNI DOHODKI, DAVKI IN PRISPEVKI" VELIKO VPRAŠANJ IN PRIČAKOVANJA SO SE URESNIČILA. EKIPA, KI JE ODGOVARJALA NA VPRAŠANJA, JE PRIČAKOVALA VELIKO VPRAŠANJ S STRANI ZASEBNIH OBRTNIKOV, PA JIH NI BILO. TUDI IZ PRO SVETE NI BILO VPRAŠANJ. VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO POTEKALA TAKOLE: „Koliko sredstev se letno zbere od davka na skupni dohodek občanov in kam gre ta denar? " „Ta davek predpisuje republiški zakon in ga republika odstopa občinam. Lani je bilo teh sredstev 200.000 din in so bila v celoti odstopljena občini. Za letos načrtujemo 100.000 din teh sredstev, ker nam bo republiški proračun odstopil samo 50 % zbranih sredstev. Sredstva od tega davka gredo v korist občinskega proračuna." „Kolikšna bo meja za obdavčitev skupnega dohodka občanov za letošnje leto? " „110.000 din." ,AU se sploh splača imeti davek na skupne dohodke občanov, saj so pri tem prizadeti predvsem tisti občani, ki so pridni in delavni? " »Obdavčeni bodo samo tisti zavezanci, ki presegajo znesek 110.000 din skupnega letnega dohodka, kar kaže na postopno opuščanje tega davka." NA VPRAŠANJA OBČANOV SO ODGOVARJALI: — Marjan Pintar, v. d. načelnika davčne uprave SO Litija — Lojze Kotar, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Litija — IvO ing. Kramžar, načelnik oddelka za gospodarstvo SO Litija — Karlo Lemut, načelnik oddelka za družbene službe, občo upravo in proračun SO Litija. „Kolikšen procent od brutto osebnih dohodkov odvajamo zaposleni v naši občini za programe samoupravnih interesnih skupnosti? " „Skupna stopnja je 32,05 % od brutto osebnega dohodka in to odvajajo vsi občani, ki stanujejo v naši občini ne glede na kraj zaposlitve." „Ali ima delavec pravico do osebnega dohodka, ko je odsoten z dela zaradi raznih sestankov? " „Samoupravljanje je pravica in dolžnost delavcev in je sestavni del dela. OZD imajo to urejeno s svojimi dogovori. Najbolje je, da so sestanki izven delovnega časa." „Za katere sestanke velja, da se šteje delavcu, kot da je delal na delovnem mestu? " „OZD mora delavcu omogočiti, da opravlja svoje delegatske dolžnosti in pravice. V času odsotnosti z dela zaradi delegatskih opravil ohrani delavec vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu." „Pri kolikšnem dohodku izven delovnega razmerja je občan dolžan odpreti žiro račun? " „Za občane, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo, je ta cenzus 5.000 din, za vse ostale pa 2.000 din." „Ali iz bruto osebnih dohodkov še prispevamo za Bosansko Krajino, Skopje in Posočje? " „Iz bruto osebnega dohodka se ne prispeva. Ta prispevek se odvaja iz dohodka OZD. Gre za nerazvita območja v SFRJ." „Kolikšen je bil lani najvišji mesečni osebni dohodek v občini in kolikšen je bil najnižji in kje? " »Najvišji povprečni mesečni osebni dohodek lani je bil v Predilnici in sicer 11.051 din, najnižji povprečni mesečni osebni dohodek pa v Lesni industriji Litija TOZD žaga in sicer 2.020 din.' „Zakaj se lestvica najvišjih OD ne objavlja več, tako kot je bilo to v preteklosti? " „Vsak občan lahko dobi podatke o skupnem dohodku občanov za lansko leto po končani odmeri. Podatke se lahko dobi na SO Litija." „Kolikšen je bil lani najvišji prijavljeni skupni dohodek občana (ne obrtnika)? " „140.000 din." „Koliko nas stane vsa dokumentacija pri pobiranju davka od skupnega dohodka občanov in koliko se tega davka zbere? " „To obdelujemo računalniško v Ljubljani, kar nas stane 6.000 din. Ocena ostalih stroškov je 20.000 din. Lani je bilo teh davkov za 200.000 din, za letos pa planiramo 100.000 din." ,,Mislim, da je plačilo akontacije na skupni dohodek občanov nesmiselno, saj nihče vnaprej ne ve, koliko bo zaslužil? " „Skupni dohodek se obdavčuje za nazaj. Zavezanci, ki se jim določijo akontacije na skupni dohodek, so določeni z zakonom. V letu 1977 so bili akontirani vsi zavezanci, katerih skupni dohodek je za več kot 50.000 din presegal neobdavčeni del, ki je za leto 1976 znašal 70.000 din." „Zakaj še ni rešeno vprašanje osebnih dohodkov v skupnih strokovnih službah SIS, saj je bib obravnavano že v eni izmed vaših prejšnjih akcij in tudi v občinski skupščini? " „Razprava je potekala o tem, kako se oblikujejo OD delavcev v skupnih strokovnih službah SIS. Do samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi se oblikovali OD teh delavcev, še ni prišlo, zato uporabljajo samoupravni sporazum, ki velja za organe državne uprave, ter druge organe družbenopolitične skupnosti. Posebna republiška komisija je že izdelala osnutek novega samoupravnega sporazuma za te delavce. Pričakujemo, da bo kmalu porabjjiv." „Ali imajo vse naše OZD urejeno izplačevanje OD preko hranilnih knjižic? " Ivo ing. Kramžar Marjan Pintar Karlo Lemut Lojze Kotar „Većina zaposlenih v naši občini dobi OD na hranilno knjižico, saj je to koristno tako za banko kot za delavce." ,,Kdo plača davek pri prodaji nepremičnin, kupec ali prodajalec in kolikšen je ta davek? " „Pravilonm plača davek prodajalec, stranki pa se lahko s pogodbo dogovorita drugače. Višina davka je odvisna od namembnosti (pri zemljiščih) in cene m2 zemljišča. Pri zgradbah je odločilna cena m2 na katero se uporabi predpisani instrumentarij." „V kakšne namene se uporabljajo sredstva, ki se zberejo od prometnega davkafia alkoholne pijače? Predlagam tudi, da bi ta davek uporabljali za gradnjo športnih objektov, davek na brezalkoholne pijače pa ukinili." „Ta davek gre v občinski proračun. Ker so ta sredstva dohodek proračuna občine, jih ne moremo namensko usmerjati. To bi imelo posledice tudi na sredstva, ki jih občinski proračun dobi od republiškega proračuna." „Koliko se letno zbere davka od kmetov in koliko od obrtnikov? " „Lani je bilo davkov iz kmetijstva 720.000 din, iz redne obrtne dejavnosti 1,900.000 din, iz pavšalne obrti pa 120.000 din." ,,Kakšni so prispevki, če je nekdo zaposlen po 4 ure na dan? " „Če je delovni čas krajši kot 4 ure, je prispevkov 48,77 %, za polovičen delovni čas pa so prispevki isti, kot za poln delovni čas, to je 43,76 %." „Kdo bo izdelal merila za nagrajevanje po delu in kdo bo ocenjeval delavce? " „Merila bodo sprejemali delavci. To je njihova pravica in dolžnost. Tudi sistem ocenjevanja bodo sprejemali delavci." „Ali kakšen predpis ureja zaposlovanje upokojencev z visokimi pokojninami ob tem, da mladi zaradi tega nimajo možnosti napredovala ali celo zaposlitve? " ,,Predpis« ni. V nekaterih drugih republikah so to vprašanje uredili s predpisi, v naši republi- ki pa je tak dokument v pripravi. Če OZD zaposluje upokojenca, ki se ni odrekel pokojnini, so prispevki višji." „Mislim, da imamo delavci premah vpliva na dohčanje stopenj za dejavnost SIS. Pa tudi razumevanje programov posameznih SIS je težko. Kako bo v bodoče? " „Kdor se premalo poglablja v programe SIS, jih res težko razume. Razprave o programih SIS so vedno organizirane v OZD in krajevnih skupnostih, kjer se programi usklajujejo. Skupščine SIS, ki programe sprejemajo, so sestavljene delegatsko iz delegatov OZD, krajevnih skupnosti in izvajalcev programa, tako, da je njihovo sprejemanje dovolj široko." „Kdo v občini nadzira pridobivanje dohodka nekaterih občanov, ki dobijo dohodek izven dehvnega razmerja v roke in ne na žiro račun? To je tudi utaja dohodka." „To delo opravlja davčni inšpektor. Sankcije proti takšnim dejanjem so ostre in bi bilo bolje, da bi taki občani denar za delo dobivali na žiro račun." Prihodnjič, 7. oktobra od 10. do 12. ure VPRAŠANJE - ODGOVOR na temo ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Pokličite na tel. štev. 88-007 in dobili boste odgovor predstavnikov zdravstva, socialnega varstva in SO Litija ,AU je prav, da zaposleni dajemo prispevek za šolstvo, če pa se šolamo ob delu, pa moramo to šolanje še dodatno plačati? " »Vprašanje je tako širokega značaja, da nanj ne moremo konkretneje odgovoriti." Vprašanja občanov so bila zanimiva Q1 4 07 73 78 Litijski brigadirji so se izkazali na Brkinih Občinski konferenci ZSMS Litija, skupaj z OK ZSMS Ribnica je bilo letos prvič zaupano nosilstvo republiške mladinske delovne akcije na Brkinih. Priprave na akcijo so stekle intenzivneje šele v začetku aprila, ko smo pričeli z evidentiranjem brigadirjev. Kljub dobri obveščenosti mladih o letošnjih republiških in zveznih delovnih akcijah (razpis je bil objavljen tudi v Glasilu občanov) z udeležbo mladih iz naše občine ne moremo biti povsem zadovoljni. Akcij se je udeležilo 30 naših mladincev ali 0,4% vseh članov ZSMS. Vzrok za tako majhno udeležbo gotovo ne gre iskati v nezainteresiranosti mladih za tovrstno dejavnost naše organizacije, pač pa v dejstvu, da so naša mladinska vodstva po 00 ZSMS vložila premalo truda, da bi pridobili mlade za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah ali kot jih lahko še drugače imenujemo FRANC MAHKOVIC, 22 let, tekstilni delavec, Litija Ker sem brigadir s „stažem", so me letos izvolili za komandanta brigade Franc Rozman-Stane. Taka funkcija ni težka, že z mladimi ni problemov. Lahko rečem, da so bili naši res pridni. Največji vtis name je napravilo hitro in tesno zbližanje z brigadirji drugih dveh brigad. „šble družbenopolitičnega usposabljanja". Zelo slaba je bila tudi udeležba študentov in dijakov na mladinskih MDB „Franc Rozman-Stane" je dosegla več kot dobre uspehe na akciji v Brkinih delovnih akcijah. Najčešči izgovor je bil obvezna počitniška praksa, čeprav se po družbenem dogovoru udeležba na mladinski delovni akciji šteje študentom in dijakom kot obvezna šolska praksa. Neodgovoren odnos do prostovoljnega dela in družbenopolitične dejavnosti ter tako do celotne družbe, ki jim omogoča študij, imajo še zlasti štipendisti, zato bi v prihodnje pri dodeljevanju štipendij veljalo poleg uspešnega študija upoštevati tudi take oblike udejstvovanja prosilca štipendije. Pisati o uspešno opravljenem delu mladinske delovne brigade FRANC ROZMAN-STANE iz Litije na Brkinih je popolnoma upravičeno, saj je dosegla izredne uspehe, kljub temu, daje štela le 26 namesto 48 brigadirjev in brigadirk (iz OK ZSMS Ribnica kot drugega nosilca republiške mladinske delovne akcije sta se od 24 udeležila le 2 brigadirja). Normalen potek priprav na mladinsko delovno akcijo nam je omogočil pokrovitelj - kolektiv Industrija Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno, ki je prispeval 15.000 dinarjev. Brigada je s svojim v celoti uspešnim delom zagotovo opravičila to določitev Šmarskega kolektiva. Za svoje delo je prejela vsa možna priznanja Republiške konference ZSMS, ki se podeljujejo na akcijah, in sicer: trak akcije kot najvišje možno priznanje, proglašena je bila za udarno brigado, prejela je pohvalo za dosežene delovne in druge uspehe, priznanje udarništva udarniškega dne v I. in II. polovici in priznanje za družbene dejavnosti. Udarniške značke je prejelo 7 brigadirjev, dva brigadirja pa sta prejela znački za izjemne delovne in druge uspehe, pohvale za prizadevnost na različnih delovnih področjih je prejelo 7 brigadirk in brigadirjev, krvodajalske akcije se je udeležilo 16 brigadirjev itd. Z ozirom na dobre letošnje rezultate in dokaj bogate izkušnje ima Občinska konferenca ZSMS Litija za prihodnje leto s področja prostovoljnega brigadirskega dela zahtevnejši program: organizacijo samostojne mladinske delovne brigade, ki bo predstavljala Občinsko konferenco ZSMS Litija na enem od republiških oz. zveznih delovišč. Ni potrebno posebej omenjati velike vloge mladinskih delovnih akcij, ki jim imajo pri krepitvi bratstva in enotnosti, spoznavanju načel samoupravljanja in krepitvi tovariških odnosov med mladimi. Gre pa tudi za ANDREJ OREHEK, 22 let, tapetnik, Hotič Letos sem prvič v brigadi. Pozno sem se odločil, da še jaz nekaj časa preživim po brigadirsko, a mi ni žal. Žal bi mi bilo, če brigadirskega življenja sploh ne bi nikoli spoznal. Zdaj za to nagovarjam še druge mladince. Najlepši trenutek je, ko pred vsem zborom dobiš prvo udarniško značko. V Šmartnem nov sodoben gostinski lokal Kmalu bo minilo leto dni, ko smo nekdanje „Robavsove" gostilne v v našem časopisu pisali o rušenju Šmartnem in gradnji novega gostin- PISMA BRALCEV Smetišče ali sanitarna deponija odpadkov V JULIJSKI ŠTEVILKI GLASILA OBČANOV SMO LAHKO V SESTAVKU VPRAŠANJA - ODGOVORI PREBRALI TUDI NASLEDNJE: „Za novo lokacijo smetišča, ki naj bi bila med Prapreščami in novim naseljem na Graški Dobravi, je bilo izdano negativno soglasje, ker se KS Litija - levi breg z lokacijo ni strinjala. TOZD Gradmetal seje na to pritožil in postopek se ni končan." Ne vem, kaj vse je vodilo občane KS, da se z lokacijo ni strinjala, vsekakor pa so se odločili prav. Izbrana lokacija namreč za sanitarno deponijo odpadkov ni primerna. V tej smeri sva lani z ekologom mag. Ivancem obiskala Urbanistično službo v Litiji. V razgovoru o lokaciji deponije smo prišli do ugotovitev, ki naj jih na kratko povzamem: Iz stališča varstva okolja je ta lokacija neprimerna, saj na njej ni , možno organizirati sodobnega načina sanitarnega deponiranja odpadkov. Možno je le iztresanje (kipanje) odpadkov v razmeroma globoko grapo. Odpadki bi se nabirali po stenah in deloma po dnu, kjer bi jih voda izpirala ali celo nesnago nosila dalje. Slej ko prej bi prišlo tudi do požara, ostali pa bi trajno tleči podpovršinski sloji, ki jih ne bi mogli pogasiti. Tako bi požari občasno izbruhnili z vso intenziteto in neposredno ogrožali komunalne delavce, pa tudi sosednji teren. Mikroklimatski pogoji grape namreč delujejo v smislu stalnega vzgona zraka navzgor. Tleči in goreči odpadki razvijajo pline, ki so za ljudi strupeni. Posebno nevarni so plini pri zgoreva-. nju plastike in gume. I Odpadki namreč ne bi bili pre- krivani s humusom, kot je to primer na pravih sanitarnih deponijah, saj teren ne dopušča uporabo mehanizacije. Zato bi se v grapi takoj naselili kot stalni prebivalci ali obiskovalci glodalci, in-sekti, pa tudi ptice, katere ne moti niti dim niti občasni požari. Predvsem bi te živali iskale na deponiji hrano, obenem pa bi prenašale v okolico razne bakterije in mikroorganizme. Na deponiji se pri neprekrivanih odpadkih pojavijo in hitro množijo zelo raznovrstni' mikroorganizmi in bakterije, ki za ljudi in živali predstavljajo latentno nevarnost lokalnih okužb ali celo epidemij. (V odpadkih so namreč prisotne bakterije, ki so povzročitelji kolere, tetanusa, parkljevke in slinovke pri živalih, dalje fekalni streptokoki itn.). Poleg navedenih neprijetnosti bi bili na lokaciji direktno ogroženi komunalni delavci, saj bi lahko zdrselo vozilo v grapo ali pa bi nenadni izbruh plamena zajel vozilo. Taki slučaji so na divjih smetiščih pogosti in se jim je težko izogniti. Kaj bi bilo potrebno storiti za pravilno rešitev tega kočljivega vprašanja? Predvsem bi morali rešiti vprašanje lokacije dolgoročno, vsaj za 30 let, z vsemi ukrepi za zaščito ljudi in varstva okolja. Pri izbiri lokacije pa bi morali stremeti tudi za morebitno rekultiva-cijo manjvrednega zemljišča in proučiti možnosti regionalizacije, to je uporabe centralne sanitarne deponije za vse večje kraje v občini Litija in ev. sosednjih krajev. Za rešitev tako odgovorne naloge pa bi se morali posvetovati z organizacijo, ki ima tovrstne izkušnje. In kaj storiti z grapo med Prapreščami in Graško Dobravo? Vanjo lahko vozimo gradbene odpadke in zemljo od izkopov, torej inertni material. p p skega lokala na njenem mestu. Sodoben gostinski obrat z imenom „Majolka", ki so ga delavci Gostinskega podjetja iz Litije svečano odprli 16. julija letos, obsega 659 m2 koristne površine. V spodnjih prostorih sta poleg sodobno opremljene kuhinje dva okusno urejena gostinska prostora z zmogljivostjo 110 sedežev in terasa, na kateri se ob vročih poletnih dneh lahko pri vrčku piva „hladi" 60 gostov. V prvem nadstropju zgradbe je osem sob, opremljenih z dvema ali tremi posteljami. Zgornji prostori so namenjeni delavcem tega kolektiva, saj so tu zanje uredili družinsko stanovanje in tri samske sobe z ustreznimi sanitarijami. ' Delavci gostinskega podjetja so z dosedanjim prometom in poslovanjem novega lokala zadovoljni. Računajo pa, da se bo ta še izboljšal, ko bodo izvedli specializacijo kuhinje in gostom postregli med drugim tudi z domačimi slovenskimi specialitetami. Zabeležili so tudi že več nočitev, predvsem poslovnih ljudi, ki pridejo v Šmartno po svojih delovnih opravkih. Menimo, da bo nov sodoben in obenem prijeten gostinski lokal v Šmartnem upravičil upanja investitorjev, ki so v njega investirali 4,960.000.00 din in delavcev TOZD Gradmetal iz Litije, ki so kot izvajalci del v zgradbo vložili veliko svojega truda in znanja. 3 y Nova Majoka v Šmartnem JOŽE VIDMAR, 16 let, dijak GTS Ljubljana „Klasično" počitniško prakso sem raje zamenjal z „brigadirsko" prakso. Bri-gadirstvo me že dlje časa veseli. Zelo zanimiv je bil samoupravljavni dan, ko smo brigadirji prevzeli vodstvo brigade. Na ta dan smo bili na delovišču ravno tako uspešni kot prej. Najlepši občutek mi je bil, ko sem izvedel, da bom prejel udarniško značko. to, da se mladi navadijo pravilno ceniti fizična dela. Vzgajanje mladih v duhu teh naših družbenih vrednot pa je naš glavni namen. Š. J. r PREDSTAVLJAMO VAM Ivo Kramžar V oddelku za gospodarstvo občinske skupščine je prišlo do kadrovske spremembe. Tov. Vladimir CERAR - dosedanji načelnik in član IS SOb, se je upokojil, na izpraznjeno delovno mesto pa je občinska skupščina imenovala ing. Iva Kramžarja. Ing. Ivo KRAMŽAR je bil rojen pred 46. leti na Prevaljah v Mežiški dolini Osnovno šob je obiskoval v domačem kraju in Srbiji, kamor je bila njegova družina izseljena med NOB. Po osvoboditvi je uspešno končal gimnazijo na Ravnah in se po srednji šoli odbčil za študij na Univerzi v Ljubfani - Fakulteta za naravoslovje in tehnob-guo - oddelek za montanistiko. Zelja po znanju mu tudi sedaj ne da miru. Kot izredni študent je vpisan na Ekonomski fakulteti, s študijem L stopnje po* slovne smeri je tik pred koncem ■ Tov. Kramžarja poznamo občani naše občine kot direktorja apnenice v Kresnicah in aktivnega družbenopolitičnega delavca. Direktor Industrije apna Kresnice je bU kar 12 let, pred tem pa je bil zaposlen v Rudniku svinca in topilnici v Mežici, po službeni dolžnosti pa je bil kasneje prestav fen za obratovodjo Rudnika Litija-Si-tarjevec Od takrat je tudi občan naše občine Preveč bi bih naštevati vse njegove funkcije v občini in zunaj nje Je delegat občine v samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin, član skupščine Republiške skupnosti za ceste, do nedavnega je bil član IO Ljubljanske banke in Sveta za gradbeništvo pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu V tem mandatu je tudi član OK ZKS Litija, opravlja pa še več drugih funkcq. Novemu .gospodarskemu ministru" želi naše uredništvo kar najboljše počutje na debv-nem mestu in veliko debvnih uspehov pri izvrševanju zahtevnih nalog v gospodarstvu občine in drugih področjih družbenega življenja. L. K. Lepo urejena notranjost Majolke PIBILINpA ZA IIELEGATE Analiza poslovanja OZD z območja občine Litija Podatki o uspehu gospodarjenja v prvem polletju 77 so presenetljivo dobri. Marsikdo, ko analizira podatke o dohodku, čistem dohodku in družbenem proizvodu, zastane in se nejeverno vpraša, ali smo res tako uspešni. Nekaj po- datkov za tisti del litijskega gospodarstva, ki so ali TOZD-i ali OZD-i in izdelujejo periodične ter zaključne račune ter jih potem, ko jih sprejmejo oddajo SDK in družbenopolitičnim skupnostim, to izpričuje: Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Družbeni proizvod I-VI/76 573.462 463.793 109.669 108.437 164.781 I-VI/77 693.419 484.534 208.885 164.017 224.202 Indeks % 121 104 190 151 136 Te rezultate pa moramo obravnavati tako, da poiščemo tiste vplive, ki so poviševali indekse. Ti pa so: - organizacije združenega dela so periodični obračun prvič sestavile na podlagi novega kontnega plana, ki izhaja iz zakona o združenem delu. To pa pomeni marsikatero spremembo dosedanjih ekonomskih kategorij in uvedbo nekaterih novih pa tudi nekatere druge težave, s katerimi se je srečal računovodski kader izhajajo iz tega: - poslovni rezultati lanskega prvega polletja so bili izredno slabi in zato kot baza za primerjavo manj primerni; — vplivalo je neposredno povečanje dohodka na račun vnovčenih terjatev iz predhodnega leta; — bilo pa je nekaj vplivov, ki so zmanjševali rezultate, vendar za naše območje to ne velja; — marsikje so uspehe močno podprle precej povišane prodajne cene; — rezultati šestih mesecev so manj objektivni kot rezultati za devet mesecev ali celo leto. Prav je, da prikažemo še nekaj kazalcev, ki pa izhajajo iz prvih podatkov. Žal ni na razpolago še podatkov iz drugih sosednjih občin, kajti takšna primerjava bi bila prav zanimiva. I-VI/76 I-VI/77 Indeks % Doseženi družbeni proizvod na delavca 50.115 65.863 131 Doseženi dohodek na delavca 33.354 61.364 183 Doseženi čisti dohodek na delavca 32.979 ' 51.434 155 Čisti OD na delavca 3.405 4.301 126 Osebnim dohodkom posvečajo vsi delovni prav, da objavimo tabelo o čistih OD na de- ljudje zelo veliko pozornost. Zato je morebiti lavca Delovna organizacija Čisti OD na delavca Indeks Predilnica litija 3.268 4.275 130 TOZD FURNIR 3.397 4.352 128 TOZD žaga 3.496 4.057 116 TOZD mizarstvo' 3.316 4.008 120 TOZD plastika 3.287 4.115 125 TOZD skupne službe 4.484 5.325 118 TOZD usnjarna 3.474 4.507 129 TOZD „Gradmetal" 3.534 4.295 121 TOZD Industrija apna 4.105 4.297 104 Mesarija Litija • 3.471 4.676 134 Kovina Šmartno 4.039 4.267 105 TOZD „Pletilja" 2.976 3.660 122 Gostinsko podjetje Mizarstvo Gabrovka 3.430 3.970 115 3.685 3.936 106 Mizarstvo Litija 3.310 3.794 114 KZ Litija 3.602 4.006 . 111 KZ Gabrovka 3.268 3.845 117 TOZD Gozdni obrat 3.534 4.295 121 Metoda, ki prikazuje te osebne dohodke, je takšne narave, da zajema nekatere prejemke, ki jih navadno ne štejemo med osebne dohodke, kljub temu jo objavljamo, kajti kasnejši podatki bodo imeli isto pomanjkljivost. Tabela pa že kaže na precej večjo izenačenost v povprečnih Delovna organizacija Predilnica Litija TOZD furnir TOZD žaga TOZD mizarstvo TOZD plastika TOZD skupne službe TOZD usnjarna TOZD „Gradmetal" TOZD Industrija apna Mesarija Litija Kovina Šmartno TOZD „Pletilja" Gostinsko podjetje Mizarstvo Gabrovka Mizarstvo Litija KZ Litijr KZ Gabrovka Gozdni obrat Litija osebnih dohodkih, kot je to bilo v prejšnjih letih, kar pa je prav. V začetku analize smo se vprašali, ah so podatki realni. Da uspehi le temeljijo na zanesljivih in trdnih tleh dokazuje naslednja tabela, ki zaradi objektivnih razlogov ni povsem popolna: Fizični obseg indeks I.-VI/76 Št. zaposle- I.-Vt/77 Indeks nih (v kal. ure) 104 1.103 1.111 100 125 89 89 100 114 97 99 102 209 127 160 125 199 55 75 136 65 83 127 103 590 611 103 365 419 114 135 160 160 100 118 29 33 113 114 55 63 114 96 49 50 103 — 43 40 93 — 27 29 107 — 22 26 118 103 81 81 100 96 177 182 102 — 154 94 60 (GO Litija je v letu 1976 vključevala še zasebni sektor, zato so vsi podatki neprimerljivi). Na koncu pa še zaskrbljenost gospodarstva, zlasti pa industrije. Upravičeno trdijo: zelo dobro gospodarimo, na koncu pa ostanemo praznih rok. Namreč tisto, kar nam pritiče za razširjeno reprodukcijo, je tako malo, da nam ne omogoča modernizacij, obnov in večjih novih naložb. Pri tem pa gospodarstveniki s prstom kažejo na negospodarstvo. Iz tega izhajajo predlogi: samoupravne interesne skupnosti (velja prav tako za tiste iz gospodarstva) naj že sedaj jeseni izdelajo načrte za leto 1978, da jih bomo lahko skupno ocenili in upoštevali že ob sprejetju gospodarskih načrtov. Pri tem pa bomo morali upoštevati in spoštovati načela svobodne menjave dela, to pa pomeni istočasno rast ter razvoj gospodarstva in negospodarstva, industrije in drugih področij gospodarstva, kot so na primer kmetijstvo, komunalno gospodarstvo, energetika in promet. Ta analiza obsega 18 organizacij združenega dela. Od teh je le ena zaključila prvo polletje z izgubo. Čeprav je to več kot dobro, želimo, da tudi ta do konca polletja tako izboljša svoje rezultate, da se bo pridružila ostalim sedemnajstim. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Nova delovna organizacija Ustanovitev organizacije združenega dela za opravljanje komunalnih storitev je tik pred durmi. Kdo si bolj vroče želi te ustanovitve, občani ali sedanji izvajalci komunalnih del, ki imajo enoto za takšna dela, je težko reči. Tudi imena organizacije združenega dela še ne poznamo, pa tudi direktorja še ni. Nekaj je še nejasnosti in mudi se. Obseg poslovanja je znan - v glavnem. Sporno je namreč, ali naj novinec opravlja tudi manjša investicijska dela pri nizkih gradnjah. Nekateri temu odločno nasprotujejo, glas iz bodočega kolektiva pa je drugačen. Namreč manjša investicijska dela mora imeti možnost opravljati. Takšen predlog izhaja iz opazovanja podobnih podjetij, pa tudi premislek nas pripelje do podobnega stališča. Nekateri se bojijo, da bo v primeru, da bo bodoča komunala lahko izvajala investicije, kmalu nastal nov „Gradmetal". Po eni strani to niti ne bi bilo tako slabo, po drugi strani pa se taka stvar ne posreči niti vsakemu niti ob vsakem obdobju. Nesporno pa velja, da si želimo takšnih komunalnih storitev, da bo naše mesto lepo, čisto in urejeno. To je pa zahteva, ki jo bo bodoča komunala lahko izpolnila le ob strogo določenih pogojih. Mnoge med njimi bomo morali izpolniti mi: občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in društva. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Družbeni dogovor o urejanju cen storitev drobnega gospodarstva v SR Sloveniji Ta dogovor je predložila Gospodarska zbornica Slovenije, predlagatelji sporazuma pa so: Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Izvršni sveti skupščin občin v SR Sloveniji in Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov SR Slovenije in Organizacija potrošnikov SR Slovenije. Pravzaprav je to osnovni akt, kateremu bodo sledili številni samoupravni sporazumi o cenah storitev. Te pa sklepajo izvajalci in koristniki. Sklenitev tega dogovora narekuje zakon o združenem delu, kjer je družbeno dogovarjanje in sporazumevanje o cenah uzakonjeno. Izvršni svet skupščine občine litija je predlog tega družbenega dogovora že sprejel in sicer brez pripomb. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Osnutek sprememb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji Zbor podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SRS je v juliju mesecu dal v javno razpravo nekaj sprememb in dopolnil k sedaj veljavnemu družbenemu dogovoru. Sedaj veljavni družbeni dogovor smo prejeli v 1974. letu, pri njegovem praktičnem uveljavljanju pa je prihajalo do motenj, zato je nujno, da ga spremenimo in prilagodimo praksi in ciljem, ki jih hočemo doseči s štipendijsko politiko. Osnutek sprememb prinaša naslednje bistvene novosti: 1. ) Tudi štipendije iz združenih sredstev (t. i. socialne) na ravni občine morajo imeti kadrovski značaj. V dosedanji praksi smo štipendijo iz združenih sredstev podelili vsakomur, Če le njegov dohodek na družinskega člana ni Eresegal določenega cenzusa. Praktično skupne omisije občin niso ocenjevale, ali je združeno delo za takšno šolanje sploh zainteresirano. Prihajalo je do hiperprodukcije nekaterih kadrov, po drugi strani pa so delovnim organizacijam primanjkovali nekateri profili poklicev, ki jih sicer nujno potrebujejo za razvoj in doseganje večje produktivnosti. Predlagana sprememba pomeni, da bomo iz združenih sredstev na ravni občine podeljevali štipendije tistim učencem in študentom, ki se bodo odločili za šolanje takšnega poklica, ki ga združeno delo v občini, regiji ali republiki potrebuje. 2. ) Izračun višine štipendije iz združenih sredstev naj bi bil nekoliko spremenjen. Pravico do štipendije iz združenih sredstev naj bi reguliral zajamčeni osebni dohodek, ki je za vsako leto na novo določen. Do štipendije iz združenih sredstev ne bi bili upravičeni prosilci, katerih dohodek na družinskega člana presega zajamčeni OD za leto, v katerem prosi za štipendijo (v letu 1977 znaša zajamčeni OD 2.162 din). Za vse ostale bi bila višina štipendije odvisna od dohodkov pridobitno sposobnih članov v družini. V eni izmed variant je predvideno, da naj bi bil prispevek staršev tem višji, čim višji je dohodek na družinskega člana. Ena varianta predvideva enak izračun kot je sedanji, tretja pa podobnega. 3. ) Tudi podeljevanje kadrovskih štipendij (v delovnih organizacijah, SIS) je malce spre- menjeno. Delovne organizacije bodo moraie bolj kot doslej upoštevati dohodke v družini prosilca. Prednost bodo imeli prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana. 4.) Z združenimi sredstvi na ravni občine je do sedaj gospodarila skupna komisija podpisnic. Osnutek predloga predvideva, da naj bi s temi sredstvi gospodarila skupščina podpisnikov. V skupščino naj bi delegate delegirale vse delovne organizacije, SIS in drugi zainteresirani. S takšnim načinom upravljanja z združenimi sredstvi želimo štipendijsko politiko bolj približati samoupravljalcem. Predlagane spremembe naj bi začele veljati v prihodnjem šolskem letu, v kolikor bodo seveda dobile podporo delovnih ljudi v javni razpravi. LK. r OBVESTILO 1. Obveščamo občane, da bodo uradni dnevi Občinskega sodišča I. iz Ljubljane v prostorih sodnika za prekrške v Litgi, Podkraj št. 6 (avto moto društvo). Odvetnik bo opravljal pravno pomoč vsako sredo od 15. ure dalje v prostorih Delavske univerze Litija. \ KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Potrebujemo pomoč Ko smo pred petimi leti ustanovili na šmar-ski osnovni šoli šolsko kulturno društvo „Zvon-ček", smo v program uvrstili tudi občasne obiske šolarjev v ljubljanskih poklicnih gledališčih. Ob tem pa smo večkrat slišali vprašanja odraslih, zakaj ne bi te možnosti nudili tudi njim. Za ta korak smo se težko odločili, ker smo se bali težav v zvezi z zbiranjem prijav, še bolj pa smo bili radovedni, kakšen bo odziv. Prvi poskus nam je lepo uspel in od 27. novembra 1973 dalje, ko smo 122 odraslih Šmarčanov prvič popeljali v ljubljansko Opero na obisk Verdijeve „Traviate", so taki „izleti" postali nepogrešljiva oblika kulturnega življenja odraslih. Kljub temu, da smo včasih obupovali nad nizkim številom prijav, spet drugič pa nam je zmanjkalo vstopnic, smo vedno skušali vsem ustreči. Danes lahko trdimo, da imamo med temi obiskovalci precej rednih „abonentov", še vedno pa se priglašajo novi. Doslej smo bili največkrat v Operi — kar 22 krat (1667 obiskovalcev), v Mestnem gledališču smo videli 8 predstav (308 obiskovalcev), v Šentjakobskem gledališču 3 krat (204 obiskovalci) in po enkrat v Drami (37 obisk.), ter Letnem gledališču v Križankah (27 obiskovalcev). Tako je videlo 35 različnih predstav 2243 odraslih Šmarčanov ter okoličanov, redno pa imamo med gledalci tudi člane domske skupnosti iz Doma Tišje v Črnem potoku. Zdaj razmišljamo o tem, da bi nudili take gledališke obiske tudi prebivalcem okoliških krajev (Vintarjevec, Kostrevnica, Jablanica, Zavrstnik ...). Ta dejavnost „Zvončka" je še toliko bolj upravičena zaradi žalostne resnice, da v naši občini nimamo primerne dvorane za gledališke predstave. Ljudje pa si ne želijo le koncertov in ostalih manjših prireditev, ki lahko potekajo v šolskih avlah, ampak se vse bolj navdušujejo za dramska in operna dela, ki pa jih lahko resnično doživijo le v pravem okolju, to je v primerno opremljeni dvorani. Tudi v naslednji sezoni nameravamo s temi obiski nadaljevati, čeprav nas skrbi nenehno zviševanje stroškov. Tu bi nam morale priskočiti na pomoč sindikalne organizacije, katere bomo tudi letos prosili za sodelovanje, računamo pa še na sredstva kulturne skupnosti Litija, kijih prejema za gostovanja ali obiske poklicnih gledališč. Nastala bi nepopravljiva škoda, če bi morali zaradi pomanjkanja denarja te obiske opustiti; že tako skromno kulturno življenje v naši občini bi s takim ukrepom še bolj osiromašili. Šmarčani na prostovoljni delovni akciji Novice iz Šmarske šole VEČINA VOZAČEV V novem šolskem letu obiskuje šmarsko osnovno šolo 535 učencev, med katerimi je kar 314 vozačev, ki se vozijo z dvsma šolskima avtobusoma v štiri smeri: proti Reka Gozdu, Cerovici, Kostrevnici — Primskovem ter Javorju - Vintarjevcu. Šolarje s podružnične šole Ma-molj pa prevaža kombi litijske posebne šole. GLEDALIŠKI OBISKI Šmarski šolarji radi obiskujejo predstave v ljubljanskih gledališčih, bodisi v okviru pouka ali pa izvenšolskih dejavnosti. V zadnjih štirih letih so bili devetkrat v Lutkovnem gledališču, sedemkrat v Operi, šestkrat v Mladinskem gledališču, dvakrat v Drami ter enkrat v Šentjakobskem gledališču. Na 25-ih predstavah je bilo 3049 mladih gledalcev. NABIRALNA AKCIJA V Šmartnem bodo tudi letos izvedli nabiralno akcijo poljskih pridelkov in sadja, saj je lanska dobro uspela. V njej bodo sodelovali učenci višjih razredov, potekala pa bo predzadnji dan septembra, na pionirski praznik. Zbrani material bodo uporabili za zboljšanje šolskih malic, mnogim šolarjem iz socialno ogroženih družin pa nudili brezplačno prehrano. Boris Žužek OBVESTILO Krajevna skupnost Litija — levi breg želi zaposliti tajnika. Delo bi trajalo predvidoma 3-krat tedensko po 3 ure v popoldanskem času. Mesečna nagrada ca. 2.000 din, oziroma po dogovoru. Interesente prosimo, da pošljejo svoje vloge na naslov: Krajevna skupnost Litija -levi breg. J OBVESTILO Od 15. septembra naprej je v Smartnem organizirana PRODAJA PLINA vsak dan, razen nedelj, državnih in republiških praznikov, od 14. do 17. ure pri Justinu Sedevčiču, Šmartno 50. Ureditev pokopališča Srednjeročni in letni programi razvoja KS Šmartno so dokaj obširni. Želja in predlogov ne manjka, tako kot v vsaki KS naše občine pa so problem sredstva, ki so potrebna za realizacijo zastavljenih ciljev. Dolgoletna želja krajanov Šmartna in bližnje okolice je. ureditev pokopališča. Mrliški vežici bi bilo potrebno zagotoviti lepši videz, potrebna je razsvetljava, tekoča voda na pokopališču in bolj urejena dostopna cesta. V nedeljo, 4. septembra, se je na prostovoljni delovni akciji zbralo 56 občanov Šmartna, Ustja in Zavrstnika, ki so do pokopališča položili cca 210 m električnega kabla. Skupno je bilo opravljenih 280 prostovoljnih delovnih ur. Župnišče že obnavlja streho mrliške vežice, komunalna skupnost in Dom T1SJE pa bosta v kratkem sklenila pogodbe za obnovo notranjosti in fasade. Skupna vrednost del na pokopališču znaša okoli 22 milj. SD. Tudi za položitev vodovodne cevi do pokopališča bo organizirana delovna akcija občanov. S prostovoljnim delom za polaganje električnega zemeljskega kabla in vodovoda bomo v Šmartnem prihranili 4,5 milj. SD, kolikor bi polaganje stalo v režiji gradbenega podjetja. Cesta v Litijo je že dobila asfaltno prevleko, intenzivne priprave pa tečejo za ureditev avtobusnega obračališča in asfaltiranje ceste do pokopališča. Zbiranje enkratnega denarnega prispevka za vse naštete akcije ne poteka tako, kot je dogovorjeno. O svojem odnosu do skupnih nalog v KS naj razmislijo tisti občani, ki odklanjajo prispevek. Le složni v delovnih in drugačnih akcijah bomo v krajevni skupnosti ustvarili pogoje za lepši in sodobnejši vsakdan. L K. KRAJEVNA SKUPNOST DESNI BREG Očistili smo spomenik NOB Mladinci iz OO ZSMS Frtica-Grbin in 00 ZSMS Rozmanov trg smo se 29. 8. 1977 ob 16. uri zbrali pred osnovno šolo in z orodjem v roki odšli pred spomenik, kjer smo si najprej razdelili delo. Okolica spomenika je bila zaraščena s plevelom, katerega smo pridno odstranjevali. Poskrbeli smo tudi za šopek rož, ki je dal spomeniku lepši videz. Seveda poleg dobre volje ni manjkalo tudi radovednih in začudenih opazo- valcev, ki pa se nam niso pridružili. Ob 19. uri smo uspešno zaključili akcijo, katere namen je bil, da mladinci iz obeh 00 ZSMS prevzamemo skrb in odgovornost nad spominskimi obeležji iz NO, in poskrbimo, da bodo ta obeležja vedno lepo urejena in čista. Cveto Kokalj J Gradnja nove ceste na Veliki vrh in novega el. omrežja lepo napreduje. Tamkajšnji občani so v (akciji sodelovali z ogromnim številom prostovoljnih delovnih ur in s prispevki v denarju. SAMORASTNIK - KIPAR Janko Baumkircher FINANČNO POROČILO ZA GLASILO OBČANOV ZA ČAS OD 1/1-1977 DO 30/6-1977 Ze v prejšnji številki Občana ste lahko prebrali v rubriki Novice iz kul- Po sklepu DS razpisuje „TEKSTIL" TOZD „PLETILJA' Litija LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: 1. Peč za centralno ogrevanje (kombiniran način kurjenja) Izklicna cena je 12.000 din. Licitacija bo v prostorih TOZD „Pletilja" Litija dne 30. septembra 1977 ob 8. uri. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % izklicne cene. Pri licitaciji i imajo prednost organizacije združenega dela. Ogled je možen v prostorih TOZD „Pletilja" Litija, Ljubljanska c. 30, vsak dan od 8. do 13. ure. ture, da so v naši občini 10 dni gostovali umetniki—samorastniki. Obiskala sem jih sredi ustvarjanja. Tiho sem hodila od enega do drugega in jih opazovala. Tihi so bili tudi oni in hiteli z delom. Med temi 16 pridnimi, zamišljenimi, resnimi pa tudi zaskrbljenimi umetniki — samorastniki, sem se ustavila pri našem občanu Janku Baumkircher. Sicer nam je s svojimi deli — skulpturami že poznan. Saj krasijo in bogatijo njegova dela že več ustanov in domov (Predilnico, Osnovno šolo na Graški dobravi) Kdaj ste začeli ustvarjati z dletom?\ Moji prvi začetki so bili Škofjeloški kruhki izrezljani iz lesa. Nato sem se lotil panjskih končnic. To je bilo, predvsem v zimskem času. Poleti pa sem se lotil klesanja reliefov v kamen. Iz kamna sem presedlal na les in sedaj Baumkircher Janko s svojo Nežo DELAVSKA UNIVERZA LITIJA razpisuje v šolskem letu 1977/78 VP I S — Administrativna šola — II. letnik — Administrativna šola — III. letnik — Ekonomska šola - I. letnik — Delovodska šola kovinarske stroke — I. in II. letnik — Delovodska šola elektro stroke — I. letnik — Delovodska šola gradbene stroke — I. in II. letnik — Poslovodska šola — II. letnik — Šola za prometne tehnike — III. letnik — Šola za voznike motornih vozil — Poklicna kovinarska in elektro šola — I., II. in III. letnik — Tehniška šola I. letnik - strojni in elektro oddelek — Osnovna šola 7. in 8. razred — Krznarska šola — I. letnik — Kmetijska šola — I. letnik — Visoka šola za organizacijo dela — I. letnik — Gostinska poklicna šola — poklic natakar — I. letnik — Razni tečaji Vpis bo na upravi Delavske univerze od 25. avgusta do 20. septembra 1977. Vsa pojasnila v zvezi z vpisom dobite na upravi DU tel. 88-182. Obiščite naše knjižnice v Litiji, Šmartnem in Gabrovki. Uprava DU Litija Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija in Skupna strokovna služba Komunalne in stanovanjske skupnosti razpisujeta delovni mesti 1. Strokovnega tajnika SSS in vodja skupne strokovne službe 2. Strokovnega tajnika SKS in objavlja i prosto delovno mesto 3. Nadzornika investicij — organizator — svetovalec v skupni strokovni službi stanovanjske in komunalne skupnosti Pogoji: j pod 1 in 2: — višja šolska izobrazba in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo prednost kandidati z izobrazbo gradbene ali upravne smeri in z več leti delovnih izkušenj. pod 3: visoka ali srednja šolska izobrazba gradbene smeri s 5 leti ustreznih I delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in morajo biti družbenopolitično aktivni in moralno neoporečni. Pismene ponudbe skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh od objave na naslov: Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti Litija, Rozmanov trg 28. Vse informacije lahko dobite po telefonu štev. 061 88-004 največ oblikujem in rezljam v lesu. Kdo vas je odkril in navdušil? Moje ustvarjalne sposobnosti je odkril in me tudi navduševal tov. likovnega pouka Korošec še v nižji gimnaziji. Vaše vključevanje? Že več let sem vključen v Slovensko društvo umetnikov— samorastni-kov v Ljubljani Oni so me sprejeli medse, to so mi dokazali z lanskim sodelovanjem v koloniji v Vidmu ob Ščavnici. Kajti v takšni koloniji, kjer živimo ljudje s podobnimi ambicijami in željami, kot velika družina, se mnogo naučiš. Posebno, ker so z nami tudi priznani umetniki, ki so naši mentorji. Tudi letos sem sodeloval v koloniji. Tokrat v Črnem potoku, Na kar sem izredno ponosen, saj je bila takšna kolonija prvič v naši občini. Vsa dela, ki smo jih ustvarili v teh 10 dneh, smo pustili v Črnem potoku. Mislim, da je to lepa pridobitev ob že lepem domu, ki ga je do sedaj bogatil le gozd. In kaj ste ustvarili vi v teh 10 dneh kolonije? Izklesal sem „mojo" Nežo. Skupaj sva jo obiskala, saj je že stala pred domom. Postavil se je k njej in jo objel čez ramena, ter se zresnil. Ne vem kam so poletele njegove misli, vem le, da sta oba stala tako ponosno in veličastnp. Midva sva Nežo zapustila, toda ni ostala sama. Ostala je med ljudmi, ki so jo veselo sprejeli, saj krasi park pred domom Tišje v Črnem potoku. Mojca. I. Dohodki: 1. Dotacija SO Litija 2. Dotacija SIS Kulturna skupnost Izobraževalna skupnost Otroško varstvo socialno skrbstvo TKS 3. Oglasi Skupaj Plan Realizacija 200.000,00 100.000,00 50.000,00 350.000,00 Dohodki iz oglasov namensko za TV-pretvornik II. Izdatki: 1. Poravnava salda iz leta 1976 2. Vrač. preveč nak. dot. Kult. skup. 3. Tisk GO 4. Dostava GO 5. Honorarji s prispevki 6. Kilometrina in dnevnice 7. Fotografije za GO - razne 8. Ostali materialni stroški 30.000,00 47.500,00 20.000,00 7.500.00 7.500,00 5X00,00 7.500,00 20.842,25 98.342,25 38.000,00 15 47 41 28 Skupaj Saldo 30/6-1977 58.917,90 v minusu 1.010,05 1.010,05 100 4.000,00 4.000,00 100 250.000,00 112.314,00 44 50.000,00 23.601,60 47 35.000,00 14.061,90 40 3.000,00 1.120,00 37 3.000,00 1.050,00 35 9.000,00 102,60 11 350.000,00 157.260,15 44 Nova zbiralnica mleka Občni zbor Kmetijske zadruge Litija je na seji dne 31. 8. 1977 sprejel sklep o izgradnji skupne zbiralnice mleka za področje celotne zadruge. Zbiralnica bo imela kapaciteto za 5000 1 mleka dnevno s hladilnimi bazeni in s pripadajočim laboratorijem za analize na tolščo in neoporečnost mleka. Kot primerna lokacija je bil predlagan in sprejet predlog, da se v ta namen adaptirajo garažni in kletni prostori v zadružni stavbi na Valvazorjevem trgu v Litiji. Pobudo za zbiralnico mleka v Litiji so dale Ljubljanske mlekarne, ker morajo zaradi večjih odkupnih količin preiti *na novo organizacijo zbiranja. Nova zbiralnica v Litiji pa bo hkrati tudi pridobitev za proizvajalce mleka. Predvsem za oddaljene proizvajalce bo mogoče čas zbiranja prilagoditi primernejšim jutranjim uram, pomembno pa je tudi dejstvo, da bodo ob zbiralnici, opravljene vse potrebne analize mleka, kjer bo proizvajalec lahko takoj seznanjen z rezultati analiz. Zbiralnica mleka je prva investicija v kmetijstvu, pri nas, h kateri bodo prispevali sredstva kmetje proizvajalci, zadruga, in Ljubljanske mlekarne, seveda pa bomo prosili za sredstva tudi skupnost za pospeševanje kmetijstva pri občini. Občni zbor je v zvezi s tem tudi sprejel sklep, da proizvajalci mleka prispevajo od 1. 10. 1977 dalje 0,10 din od litra odkupljenega mleka kot namenska sredstva za gradnjo zbiralnice. Sredstva se bodo zbirala pri hranilni službi zadruge. Zakaj ne gori javna razsvetljava? ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE Novi zakoni določajo čiščenje občinskega proračuna, kar tudi pomeni, da občinski proračun v bodoče ne zagotavlja del sredstev za: 1) vzdrževanje občinskih cest, določenih" z občinskim odlokom, 2) vzdrževanje mestnih ulic in trgov v Litiji OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA Razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD „ NO VATO R LETA 1977" Občinska raziskovalna skupnost Litija razpisuje natečaj za podelitev nagrad najboljšim novatorjem leta v občini Litija. Višine nagrad so: 1. nagrada 6.000 din 2. nagrada 4.000 din 4. nagrada 2.000 din 1. Na tečaju sodelujejo posamezniki ali pa skupine, ki jih predlagajo delovne organizacije. 2. Novatorji morajo: z inovacijo vplivati na razvojne možnosti OZD občine. 3. Podani morajo biti natančni podatki o inovaciji, dokazana mora biti koristnost inovacije s tehničnim in finančnim rezultatom. 4. Inovacije morajo biti v uporabi najmanj en mesec. 5. Koliko ur je bilo vloženih v inovacijo. 6. Udeleženec natečaja dovoljuje, da je inovacija proti odškodnini dostopna OZD v občini. 7. Na natečaju sodelujejo inovacije, izvedene od 1/11-1976 dalje. Podatki o novatorju: ime in priimek, leto in kraj rojstva, poklic, izobrazba, delovna doba, naslov stanovanja. Prijave pošljite na naslov: Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija, Valvazorjev trg 9, Litija do 10/11-1977. in Šmartnem, 3) vzdrževanje javnih parkov in zelenih površin v Litji in Šmartnem, 4) javna razsvetljava - tokovina - vzdrževanje, 5) vzdrževanje kafilerije. Zaradi vsega tega komunalna skupnost od 1. 7. 1977 ne prejema nobenih sredstev proračuna za vzdrževanje zgoraj navedenih skupnih objektov in naprav. Ker lastni vir sredstev ne zadošča za pokrivanje stroškov vzdrževanja, sta Izvršni svet Skupščine občine Litija in Izvršni odbor komunalne skupnosti o tem seznanila delavce in občane občine Litija ter predlagala združevanje sredstev za te potrebe iz dohodka. Za združevanje teh sredstev je bil ponuđen v podpis samoupravni sporazum. Zal je večina delavcev odklonila podpis sporazuma in s tem združevanje sredstev. Sporazum so podpisali le delavci Predilnice, TOZD Pletuja, Dom Tišje, Gostinsko podjetje Litija in Lekarna Kamnik, TOZD Gradmetal Lit ga. Predstavniki delavcev, ki so se odločili za združevanje sredstev, so na podpisu izjavili, da ne bodo združevali sredstev, dokler se za združevanje ne bodo odločili vsi delavci, zaposleni v občini. Torej od 1. julija dafe komunalna skupnost ni prejela nobenih dodatnih sredstev za pokrivanje stroškov združevanja skupnih komunalnih objektov in naprav. Stanje pa je tako, da konec avgusta za združevanje primanjkuje cca 350.000 din. Omejiti je bilo potrebno: - dobavo gramoza na občinske ceste, - porabo toko vine na javni razsvetljavi, - vzdrževanje zelenih površin, mestnih ulic jn drugo. Zakonski predpisi določajo, da v kolikor do 30. 11. ni sklenjen sporazum o združevanju sredstev za naslednje leto, lahko sprejme občinska skupščina odlok. Za prehodno obdobje t. j. od 1. 7. do 31. 12. 1976, zakon ne določa odloka, zato smo želeli, da se sporazumemo o združevanju sredstev. Le s tem pa nismo uspeli. Zaradi tega je stanje nevzdržno in občani kritizirajo tako vzdrževanje, kot ukrepe za zmanjšanje stroškov. Komunahia skupnost V počastitev letošnjih jubilejev je AMD Litija organiziralo naslednje športne prireditve: -21. maja 1977 - Turistični rally Kolinska 77 Naše društvo je v sodelovanju z rekreacijskim športnim društvom Ko-linske iz Ljubljane organiziralo za člane delovne organizacije in sindikata prehrambene industrije Kolinska Ljubljana turistično-sindikalni rally Kolinska 77 z namenom krepiti stike med vozniki, člani delovne organizacije ter vzgajati voznike motornih vozil za varno vožnjo ter v skladu s cestno prometnimi predpisi. Rally se je pričel s spretnostno vožnjo na dvorišču Kolinske v Ljubljani ter nato nadaljeval v treh etapah od Ljubljane preko Domžal, Trojan in Zagorja do Litije, kjer ie bil cilj. Udeležilo se ga je 28 voznikov, članov delovne organizacije Kolinske, ki so tekmovali v treh tekmovalnih razredih. — 12. junija 1977 — Avtoslalom Litija 77 To nedeljo smo lahko prvič v Litiji gledali zanimivo avtomobilistično tekmovanje — slalom med gumami in stožci. To je dokaj nova zvrst avto-mobilističnega športa. Z njim so začeli pred nekaj leti v Mariboru, nato pa v Poljčanah in Laškem. Proga v Litiji je potekala od Predilnice do Zdravstvenega doma, tekmovalci pa so morali voziti pravi slalom med več kot 300 gumami in stožci. Pravila tekmovanja so preprosta — odločujoč je čas, v katerem tekmovalec prevozi progo, k temu pa se prišteje še po ena sekunda za vsako premaknjeno gumo in dve sekundi za vsak podrt stožec. Tekmovanje je potekalo v štirih tekmovalnih razredih, z ozirom na delovno prostornino motorja ter enotnem razredu za ženske. Sodelovalo je 38 tekmovalcev iz petih AMD v Sloveniji, od tega šest žensk. Se zmagovalci v posameznih razredih. — 785 ccm - Svetič Ivan, AMD Litija — do 905 ccm - Kurnik Janez, AMD Ravne -do 1150 ccm — Gombač Drago, AMD litija -nad 1150 ccm - Pregrad Drago, AMD Litija — ženske - Razgoršek Danica, AMD Dravograd Tekmovanje je potekalo brez zastojev in nesreč, ogledalo pa si ga je okrog 600 gledalcev. — 26. junij Dole 77 1977 - Avto rally Ponovno smo bili priča že tradicionalnemu avto rallyu na Dolah pri Litiji, v organizaciji AMD Litija, sekcije Dole. Tekmovanje je bilo razdeljeno v pet etap, s startom in ciljem na Dolah, potekalo pa je preko Polšnika, Litije, Gabrovke in Brezovega. Sodelovalo je 18 tekmovalcev, razdeljeni pa so bih v dva razreda in enotni razred za ženske. Zmagovalci so bih: - razred do 1000 ccm - Podtagar Franc -razred nad 1000 ccm - Jesenšek Jože - razred žensk — Centa Marinka Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov pri lovski koči na Dolah je bil pozno v noč še šoferski piknik. Isti dan je AMD Litija sodelovalo tudi že na tradicionalnem rallyu LKL77, ki ga prirejajo AMD Lukovica, Kamnik in Litija. Tudi ta rally je imel namen krepiti stike med sosednjimi AMD, vzgajati voznike za varno vožnjo ter zahteval od njih precej spretnosti, saj sta bili vključeni v tekmovanje kar dve spretnostni vožnji ter nekaj manjših veščin, kot npr. ustavitev s sprednjim kolesom v določenem krogu ali ustavitev na vrhu klančka in streljanje z zračno puško. Sodelovalo je 52 tekmovalcev, vendar iz Litije samo osem. Se zmagovalci v posameznih razredih: - do 1000 ccm - Svetič Ivan, AMD Litija Rally vsako leto organizirajo republiške in pokrajinske Avto moto zveze z namenom, da se vsako leto zbere na legendarni Sutjeski čim večje število avtomobilistov in motocikli-stov ter njihovih sopotnikov iz vseh socialističnih republik in pokrajin ter se tako razvija braststvo in enotnost naših narodov in neguje tradicije slavne NOV in revolucije. Sestavni del rallya je bila ocenjevalna vožnja po naprej določeni poti iz vseh republik in pokrajin ter izpit spretnosti. Start rallya za Slovenijo je bil 2. julija v Ljubljani, pot pa je potekala preko Karlovca, Plitvic, Bihaća do Jajca, kjer je bila časovna kontrola in prenočitev. Etapa je bila dolga 402 km. Naslednji dan so imeli tekmovalci pred seboj še 392 km preko Travnika do Ilidže, kjer je bil izpit spretnosti in nato preko Sarajeva, Rogatice in Foče do Tjentišta, kjer je bil cilj. Skupno se je rallya udeležilo preko 2600 tekmovalcev, zato je bila konkurenca izredno močna. Kljub temu smo . z rezultati udeležencev AMD Litija zelo zadovoljni, saj je bil v razredu do 1300 ccm Gombač Drago šesti in hkrati najuspešnejši Slovenec, Svetič Ivan pa 23. v razredu do 850 ccm. Ob tej priliki se zahvaljujemo Pre-sadu Gabrovka in Mesariji litija.za popotnico tekmovalcem, hkrati pa izražamo željo, da bi tudi druga litijska podjetja pomagala udeležencem tako velike manifestacije, kot je rally Sutjeska, saj je pot izredno naporna, dolga in draga, ter je ravno zaradi tega sorazmerno skromna udeležba iz Litije. I. S. Pogled na veličasten spomenik revolucije na Sutjeski BODICE -nad 1000 ccm - Gombač Drago, AMD Litija - ženske - Čokan Marinka, AMD Lukovica - ekipno - AMD Litija - Zastave, kijih TOZD Grad-metal obeša na javna mesta ob praznikih, so že skoraj brezbarvne, kar je v skladu z njihovim brezbarvnim odnosom do urejanja nekaterih komunalnih problemov ... - Ker imajo že skoraj vse Mercatorjeve trgovine bifeje predlagam, da še ostale rekonstruirajo in tako povečajo promet... - V dobi moderne mehanizacije delavci TOZD Gradmetal po litijskih parkih še vedno kosijo travo s koso... - Lepo vreme, lepo oko$e, lep gozd in še druge lepe reči so bile vzrok, da so se delavci vrhniške usnjarne na srečanju delavcev IUV na Bogenšperku razmnožili še isto popoldne oz. večer. Ob povratku jih je bih namreč kar za pol avtobusa preveč .. . - Komunalna dejavnost se bo organizirala v posebni OZD. V njej bosta dve dejavnosti: komunala in urbanizem Predlagam, da naziv nove OZD sestavimo iz črk obeh dejavnosti. Zlasti ena kombinacija je zelo zanimiva... — Javna razsvetljava v Litiji ne gori, zato lahko čez 9 mesecev pričakujemo občuten prirastek mladih Litijanov ..,. - Odkar v Litiji ne gore luči javne razsvetljave, je spet hudo popularna tista: „Če mi lučka ne gori, mi pa mesec sveti" ... V SPOMIN NEKDAJ RAZSVETLJENIM LITIJSKIM ULICAM Vse ceste, ulice in steze v temi so, kot da sredi vojne vihre smo. Nekateri pa le prednosti imajo za ljubimce in tatove to je eldorado. Tudi skok čez plot v temi ne odkrije se pri lastni ženi Kdor gre se družbeno zaščito v temi videl bo le temo; tat odnesel mu bo žito, pajdašu rekel, še k sosedu gremo. Kaj morem mu, če se upira, da podpiše sporazum, drugam odnesem ta izum, da popolnoma ne shira. 2. in 3. julij 1977 ska 77 Rally Sutje- 13. tradicionalnega avto moto rallya Sutjeska 77 - velike manifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, se je udeležilo tudi 10 tekmovalcev in sopotnikov iz Litije. Pokrovitelj tega rallya je dosmrtno predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito. Avtoslalom Litija 77 - tekmovalna proga Kam na izlet? Tokrat bo naš cilj Miklaž, 741 m visok vrh nad Jevnico. Najhitreje bomo prišli na vrh iz Jevnice. Z železniške postaje krenemo Na gornji sliki je Litija ponoči Pod Miklavžem čez Savo in naprej skozi vas Senožeti. Pot na vrh Miklavža je na nekaterih mestih kar precej strma, vendar se nanjo lahko poda vsak izletnik, ne le planinec Ves čas nas spremljajo belo-rdeče markacije (to so običajne planinske markacije) in rumeno-rdeče oznake evropske pešpoti E-6. Vrh lahko dosežemo v uri in pol hoje. Če imamo lepo vreme, je naš trud bogato poplačan - z vrha Miklavža je lep raz-■ gled na savsko sotesko, Janče, Slivno, Limbarsko goro in Kamniške Alpe. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, zavetnika nekdanjih savskih splavarjev. V vasi Katarija pod vrhom Miklavža dobimo pri hiši št. 9 žig Ljubljanske mladinske poti, Badjurove krožne poti in E-6. Kupimo si lahko tudi razglednice in se okrepčamo. Vračamo se po drugi poti. Tokrat sledimo oznakam Badjurove krožne poti. Krenemo na vrh Cicija (817 m), skozi Križevsko vas se podamo proti Zagorici, kjer lahko obiščemo rojstno hišo znanega slovenskega matematika Jurija Vege. Približno pol km od Za-gorice je vas Vrh. Od tu se v pol ure povzpnemo na vrh 740 m visoke Mu-rovice. Po isti poti se spustimo nazaj v vas in se odpravimo proti Dolskem, kjer počakamo na avtobus. Z vrha Miklavža smo rabili db Dolskega približno dve uri in pol. M.R. glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Briiej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja: Prilogo glasila urejajo; Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljub-jjanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.