£JUa*te‘ e^&.UiL. Posamezni izvod 40 groSev, mesečna naročnina 2 šilinga -^JcejTo 3y ■:•> ■K' fgii L iOJJLJLaL i g*! b1 • fH R^dl CnBMBH 8W ™ je to svojo zr 8tejWtej|^<| pPSEgfr a ^MOBj|H|ra NA ZADNJIH VOLI ^ •>lHpnW^JW J J9| Mr *®WIU OGROMNI VEČINI SL fflttk Mš UP IN S TEM IZPRIČALO ^jK|| HB^JHNggdgPrBORU SO KOROŠKI Sl GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE ""■" V. b. b. 'OLITIČNO ZRELO in je to svojo zrelost pokazalo NA ZADNJIH VOLITVAH, KO JE V OCROMNI VEČINI SLEDILO POZIVU DF IN S TEM IZPRIČALO, V KATEREM TABORU SO KOROŠKI SLOVENCI. LETNIK VIII. CELOVEC, SOBOTA, 28. FEBRUAR 1953 ŠTEV. 13 (564) ljudska fronta preimenovana v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije Kakor smo že poročali, se je minulo nedeljo začel v Beogradu IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. V svojem pozdravnem govoru je maršal Tito poudaril vlogo Ljudske fronte v razvoju socialistične Jugoslavije od njene prve naloge kot borbena organizacija proti okupatorju in domačim izdajalcem med narodnoosvobodilno vojno pa do njene današnje vloge kot močan činitelj v nadaljnjem razvoju ter na poti jugoslovanskih narodov v socializem. S tem je tudi, kakor že na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, utemeljil potrebo po takem organizacijskem oblikovanju, da bodo v tej veliki družbeni organizaciji lahko zbrani vsi sloji delovnih ljudi, ki kakor koli delajo za razvoj socializma ter potrebo, da dobi čim bolj izrazito socialistično ideološko vsebino. Izrazil je svojo prepričanje, da bo kongres sklenil preimenovanje Ljudske fronte prav na teh temeljili v ..Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije", v kateri se bo lahko gojila in svobodno razvijala borba mišljenj kot edino pravilni socialistični način za dosego enotne nadaljnje graditve socializma v državi. Prav tako je maršal Tito nakazal potrebo, da se bo socialistična zveza delovnega ljudstva posvetila tudi delu na mednarodnem področju, v sodelovanju z vsemi naprednimi gibanji, zlasti socialističnimi, ,,da bodo zmagale napredne sile nad mračnimi, ki si vztrajno prizadevajo, da bi pahnile človeštvo v katastrofo, še hujšo kot jo je doživelo v zadnji vojni". Drugi dan se je kongres nadaljeval z obširnim referatom tovariša Edvarda Kardelja O VLOGI IN NALOGAH SOCIALISTIČNE /VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE. Dotaknil se je uvodoma osnovnih teženj mednarodnopolitičnega razvoja v svetu ter ostro žigosal državnokapitalistični razvoj v Sovjetski zvezi kot posledico po birokratskem aparatu zavrte proletarske revolucije. Razčlenil je nato razvrstitev političnih sil v svetu in ugotovil, da je zgodovinska naloga naprednih sil v svetu, da pravilno povežejo svojo borbo za socializem z borbo za mir. Na tej poti je ne le v domovini, ampak tudi v mednarodnem merilu Jugoslavija že odigrala pomembno in velikansko vlogo ter mora nadaljevati in bo nadaljevala delo v tej smeri predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Razvoj in uspehi Ljudske fronte do njenega preimenovanja in nadaljnje tekoče naloge Socialistične zveze so bile nadaljnja temeljna točka v Kardeljevem referatu. Pri tem se je posebej dotaknil vprašanja odnosov države in družbenih organizacij do cerkve ter ostro obsodil politično zlorabljanje verskih čustev ljudstva. Povedal je, da morajo biti za člane Socialistične zveze verska čustva zasebna zadeva, kajti njeni člani so lahko pripadniki katere koli veroizpovedi, kakor tudi taki, ki jim ni za verska pojmovanja. Ni pa zasebna zadeva vprašanje zlorabe verskih čustev ljudstva za politične, to se pravi za protisocialistične cilje sovražnikov nove Jugoslavije. Na koncu je tovariš Kardelj obširno obravnaval naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v zvezi s potrebnim sode- Izvršni odbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov je obravnaval načrt zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Odborniki so izrazili zadovoljstvo spričo dobre volje oblasti, ki želi prav tako kakor cerkveni predstavniki, da bi se vprašanje odnosov med državo in verskimi skupnostmi uredilo tudi zakonskim potom. Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov bo načrt zakona, ki bo jam- Patriarh srbske pravoslavne Patriarh srbske pravoslavne cerkve g. Vi-kentije je izjavil, da je sveti arhierejski sinod proučil načrt zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Prepričan je, da je smoter tega zakona doseči verski mir v državi in odstraniti vse vzroke za spore med cerkvijo in državo, kar se da doseči samo, če bodo vsi odnosi med cerkvijo in državo oz. njunimi organi jasno in točno določeni. Ta načrt zakona, je rečeno dalje v izjavi, J lovanjem s socialističnimi, demokratičnimi in drugimi naprednimi gibanji v drugih državah. To sodelovanje je potrebno zlasti za njihovo združevanje in krepitev njihove aktivnosti v boju za svetovni mir, za demokracijo in demokratične odnose med narodi na načelih enakopravnosti in brez medsebojnega vsiljevanja kakih pogojev, naziranj in pojmovanj. S pozivom, naj se Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije z vsemi silami zavzame za izvedbo nalog, ki stojijo pred njo, je tovariš Kardelj zaključil svoj referat. O delu Ljudske fronte med III. in IV. kongresom je govoril tov. Krsto Popivoda, za njim pa je podal poročilo nadzornega odbora Risto Antunovič. V razpravi o Kardeljevem referatu in ostalih poročilih so se oglasili številni dis-kutanti, med njimi Aleš Bebler, Vladimir Dedijer, Tone Fajfar in drugi. (Nadaljevanje na 2. strani) čil vernikom polno versko svobodo, pretresalo tudi na svojih okrajnih sestankih in tako dalo vsakomur možnost, da pove svoje mnenje o pomenu celotnega zakona, kakor tudi o posameznih členih. Ko bodo zbrani vsi predlogi in ko bodo znane vse diskusije o tem vprašanju, bo posebni odbor formiral želje oz. dopolnila katoliških duhovnikov k osnutku zakona in jih poslal na pristojno mesto. cerkve: kakor vsako človeško delo, ni poprhi, z dobro voljo in sodelovanjem tako države kakor cerkve pa ga bo mogoče spraviti v sklad do te stopnje, da bo zadovoljil bistvenim koristim cerkve in države. Z izdajo takega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti, je poudarjeno v izjavi patriarha, bo država pokazala svojo dobro voljo za popolno normaliziranje odnosov in to dobro voljo z vso vnemo pozdravljamo. V FLRJ pripravljajo zakon o pravnem položaju verskih skupnosti Država je pokazala dobro voljo, ki jo pozdravljamo Sporazum balkanskih držav „Manjšine niso jezovi, temveč mostovi za prijateljstvo” Drago Vučinič prevzel dolžnosti na Dunaju Novi jugoslovanski pooblaščeni minister in izredni poslanik v Avstriji Dragomir Vučinič, ki je te dni prevzel na Dunaju svojo novo dolžnost, je dal, preden je odpotoval iz Beograda, uredniku Tanjuga izjavo o razvoju ju-goslovansko-avstrijskih odnosov ter so pri tem dotaknil tudi slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Dejal je med drugim: „V živi stvarnosti jugoslovansko-avstrijskih odnosov predstavlja jugoslovanska manjšina v Avstriji zanesljiv činitelj za zbližanje in element avstrijsko-jugoslovanskega sodelovanja. Prepričam sem, da bo poglabljanje teh odnosov privedlo do nadaljnjega zboljšanja položaja jugoslovanske manjšine, kar bo na drugi strani pozitivno vplivalo na še tesnejše sodelovanje med našima državama. Med narodi, ki jih navdihujejo skupne težnje za ohranitev miru in vzajemno sodelovanje, manjšine niso jezovi, temveč mostovi za prijateljstvo. Nobenega povoda ni, da bi se ta načela v celoti ne uresničila na primeru Koroške, katere razvoj spremljajo jugoslovanski narodi z velikim zanimanjem, saj bi to ustrezalo interesom tako Jugoslavije kot Avstrije." Med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo je bilo doseženo enotno stališče o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo te tri države. Z obis-kama Fuada Kbpruliija in Stefanosa Stefano-pulosa v Beogradu je bilo končano razdobje posvetovanj. Nato so v Atenah in Ankari predstavniki vseh treh držav pismeno oblikovali doseženi ustni sporazum. V Atenah je zasedala mešana komisija za politična vprašanja, v Ankari pa so se sestali vojaški predstavniki. V ponedeljek je prispel v Atene jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovi č, da prisostvuje zaključnim razgovorom, nakar so v sredo parafirali sporazum. V četrtek so se državniki vseh treh držav podali z letalom v Ankaro, kjer so včeraj podpisali sporazum o balkanski zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Podpisani sporazum je v skladu z načeli Združenih narodov, v katerih Ustanovni listini je v posebna i členu zapisano, da je dopustna in tudi koristna sklenitev regionalnih sporazumov, ki vežejo posamezne države v trdnejšo vzajemno skupnost za obrambo miru. Balkanski sporazum ne bo naperjen proti nobeni državi, ampak bo varoval prizadete države samo pred morebitnim napadom. Sodelovanje med Turčijo, Grčijo in Jugosla- vijo bo odprlo novo razdobje v zgodovini balkanskih narodov, ki so bili, razdvojeni v preteklosti, često žrtev osvajalcev. Zgodovinske izkušnje so jih doslej poučile, da je v vzajemnosti edina rešitev zanje. Sporazum med tremi balkanskimi državami bo zato ne samo jamstvo njihove neodvisnosti, ampak bo tudi velika vzpodbuda drugima dvema balkanskima narodoma, Albancem in Bolgarom, ki so izgubili neodvisnost. Pa tudi Italija, ki je s svojimi ozkosrčnimi interesi do zadnjega skušala odriniti Jugoslavijo ocl tega sodelovanja, bo morala nekoč spoznati, 'da je sporazum med tremi balkanskimi državami tudi njej v korist, ker v prvi bojni črti kljubuje nevarnosti agresije, ki ogroža Italijo prav tobko kot ostale evropske države. Če v sporazumu ni nobenih tajnih klavzul in Če je v njem rečeno, da ostane odprta pot vsem dragim državam, ki bi se mu hotele pridružiti, tedaj ima to predvsem veljavo ravno za Italijo, če bi se njeni politiki kdaj znebili politične zaslepljenosti. Vsekakor je včeraj podpisani sporazum o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo pomemben mejnik na poti k utrditvi miru v tem delu Evrope in s tem, v svetu sploh. , Po volitvah Za nas koroške Slovence je o presoji izida volitev brez dvoma največjega pomena dejstvo, da je KLS zgubila okob 800 glasov. KDS je s tem doživela poraz, ki ga ni mogoče opravičiti zgolj s ceneno krilatico o „duhoviti“ hudobnosti. Če že primerjamo predvolilno propagando, potem vsekakor velja, da je propaganda KDS računala z naivnostjo ljudstva in se je pri tem močno vračunala. Naši ljudje znajo misliti z lastnimi možgani in so dobro prepoznali, kje je laž in kje resnica, kje so le visoke fraze in kje življenjska stvarnost. Brez dvoma moramo priznati, da je bilo težko prikazati lažnjivost visokih propagandnih gesel o „nevamosti za vero in krščanstvo", o ..zvestobi do matere in domovine", o „skrbi za narodnost in slovenstvo" in še o „odgovor-nosti pred Bogom in rajnimi". Da naše ljudstvo ni nasedlo tej preračunani propagandi, je znak njegove politične zrelosti. Zaradi te zrelosti je tudi morala KDS sama ugotoviti, da „ni dosegla zaželjenega cilja" in edine naloge, ki sta ji ob popolni brezizgled-nosti ločene samostojne kandidature mogla biti le z odtegnitvijo števila pristašev končna likvidacija zasovražene ji Demokratične fronte. Bil pa je to račun brez krčmarja: Prav na-sprotrio je KDS morala „mimo priznati in občudovati disciplino članov DF" in še izgubo okroglo 800 lastnih pristašev. Ta ugotovitev mora biti za KDS tem bolj porazna, ko je v vsej svoji propagandi poznala le enega sovražnika — DF in socialističnega deželnega glavarja Wedeniga, za katerega se je odločila DF proti Steinacherju in njegovim pomagačem. Naše ljudstvo je nedvoumno odgovorilo. Tokrat je odgovorila in govorila naša vas, da odklanja ozko strankarstvo, da noče biti privesek in podaljšek Steinacherjeve stranke, temveč zahteva politiko v dobro našega ljudstva. In ta vas je odgovorila tudi v najmočnejših trdnjavah KDS-a: v Št. Jakobu v Rožu, v Selah, na Bistrici pri Pliberku, na Blatu in še drugod. Ta odgovor je tako jasen in nedvoumen, da ga samo slepci in zlohotneži nočejo razumeti. Zato je najmanj predrznost KDS-a, če so zapisali v svojem glasilu še po volitvah: „V našem taboru je koroška Slovenija!" Predrznost in zloba je to, kajti prav to krinko zlagane „večine“ jim je izid volitev po zaslugi naše vasi strgal z obraza. Od pametnih voditeljev bi ob teh dejstvih človek pričakoval najmanj premislek, od poštenih celo spametovanje — KDS pa je nasprotno in zelo značilno prišla le do istega zaključka kakor VdU, da hoče tudi v bodoče kljubovati: „Jetzt erst recht!" Ob tej miselnosti vodstva KDS človek tudi pri najboljši volji ne more več verovati v iskreno hotenje teh ljudi. Hoditi hočejo naprej po nakazani poti razbijaštva in odtujevanja našega ljudstva narodni celoti, Joda na tej poti bodo zgubili še zadnje svoje sopotnike. Naše ljudstvo ni tako naivno, kakor ga smatra NSKS. Naše ljudstvo je politično zrelo in je to svojo zrelost pokazalo na zadnjih volitvah, ko je v ogromni večini sledilo pozivu DF in s tem izpričalo, v katerem taboru so koroški Slovenci. DF se zaveda odgovornosti in dolžnosti, ki ji jih sedaj v še večji meri nalaga izkazano ji zaupanje slovenskega ljudstva na Koroškem. Zato se bo v izvajanju svojega programa še bolj odločno prizadevala za gospodarsko, kulturno in politično krepitev ter enakopravnost našega ljudstva, za združitev vseh koroških Slovencev, za najtesnejšo povezavo z matičnim narodom in za mirno sožitje narodov-sosedov v deželi in preko meja. Njihovo prerokovanje se je uresničilo, samo ne v njihovem smislu Dolge tedne so ss domišljavi in samozvani voditelji" v Mohorjevi hiši širokoustili v svojem Tedniku-Kroniki, da imajo za sabo vse koroške Slovence. Toda sedaj, ko so doživeli zasluženi poraz, jim je zmanjkalo sape. Sedaj, ko je vse na dlani in so točne številke razkrile njihovo goljufivo igro, jih je minila bahavost. Sedaj tožijo o »trpki preizkušnji" in niti ne tajijo več, da jih je prizadela »duševno in živčno". To o živcih bo morda res držalo, čeprav je ves čas izgledalo, ko da imajo slonovo kožo. Kako drugače so še govorili in pisali, do zadnjega dne pred volitvami. Kaj vse so skušali natvesti slovenski javnosti, da bi jo prevarali. Pa so se ujeli v svoje lastne laži. Samo nekaj cvetk iz zadnjih številk njihovega Tednika za osvežitev spomina: Dne 29. I so se bahali: „Po dveh tednih živahnega političnega dela po vseh naših dolinah in po vseh naših vaseh moremo z velikim veseljem in zadoščenjem ugotoviti, da so povsod z velikim razumevanjem in veseljem sprejeli odločitev zaupnikov Narodnega sveta, da gredo koroški Slovenci pri volitvah dne 22. februarja enotno pod naslovom KDS na volitve. V vseh povojnih letih ni bilo med koroškimi Slovenci take enotne strnjenosti in tako velikega zaupanja kakor pa v sedanjem predvolilnem času. Zato pa tudi naši zaupniki povsod delajo s podvojenim navdušenjem in vztrajnostjo. Posledica tega pa more biti samo znaten porast naših glasov." Dne 12. II. so pisali: »Zborovanja KDS in sestanki njenih zaupnikov po vseh krajih dežele znova in vsak dan večkrat potrjujejo edino pravilnost sklepov zaupnikov NS-a, da gremo koroški Slovenci na volitve enotno pod imenom KDS. To bodo potrddi tudi vo’ivci dne 22. februarja, o tem ni nobenega dvoma več." V isti številki na drugem mestu: »Delo naših zaupnikov na deželi pa dokazuje, da se v nič razblinjajo vse protislovenske trditve ta-kozvane Demokratične fronte. Vsi Slovenci so namreč uvideli, da je enotnost vseh Slovencev edino v KDS in zato bodo iv dl vsi Slovenci volili dne 22. februarja KDS". Bahavim besedam je sledila trezna resnica: Ljudstvo je povsod obsodilo razbijaško delo voditeljev KDS. Številka 3.880 je strašna obsodba. Mar je res samo še toliko Slovencev na Koroškem? Tega si niti Steinachcr ne upa zapisati. Dne 12. II. so lagali, da se jim »Zilja navdušeno pridružuje". Niti enega glasu ne smemo in ne bomo izgubili!" Dejansko pa so prav v ziljskih občinah zgubili ponekod 50, 70 in 80 odstotkov glasov, ponekod pa celo niso dobili niti več enega samega glasu. O Slovenjem Plafberku so zapisali dne 19. II.: „V dokaz, kako smo z dr. Tischlerjem, mu bomo dah svoje glasove." Volitve pa so pokazale, kako so tudi v Slov. Plajbrrku proti Tischlerju, saj mu je preostalo od blizu 300 volivcev le še borih 24 glasov! In njihove preroške napoved: o Demokratični fronti! Vse so se razblinile v nič in so se z njimi do kosti osmešili. Dne 12. II. so trdili: »Volitve bodo pa nekaj drugega pokazale. Pokazale bodo tudi, če »Našemu tedniku" in tednikarjem! Že pred volitvami ste na vse naše dokaze in trditve odgovarjali z jalovim izgovorom, da Vestnik laže. Tudi sedaj poizkušate za svoje volilne polomije prevreči odgovornost na naš list in nam očitate laž in klevetanje. Vas, gospodje iz Mohorjeve hiše, pozivamo javno, da preidete od poceni besed k tehtnim dokazom in prepričate slovensko ljudstvo, kdaj in kakšno neresnico smo objavili. Za vse, kar smo v našem listu objavili, smo pripravljeni slovenski javnosti predložiti dokumente, izjave prič in drage neizpodbitne dokaze. Ce to želite, vam z dokazi lahko še bolje kot doslej postrežemo. Nam vsekakor ne bo neprijetno. Prav tako vas javno pozivamo, prav tako kot smo vas že pred vohtvami, da se poslužite proti nam normalne sodne poti, če se upate pred sodiščem dokazati, da smo vam z neresničnimi trditvami jemali dobro ime. Da pa smo z resničnimi ugotovitvami pomagali našemu ljudstvu, da spregleda vašo umazano in nepošteno politično igro, je b la naša dolžnost In kot ste sami lahko ob volilnih rezultatih ugotovili, smo to svojo dolžnost v redu opravili. Uredništvo »Slovenskega vestnika" je še kaj razumnih ljudi pri DF, ti bodo namreč sami volili KDS in se ne bodo pustili varati po vseh mogočih in nemogočih dopisu-nih." Dne 19. II. so lažnivo poročali: »Ni čudno, da so vsi pošteni Slovenci obrnili hrbet Demokratični fronti in tudi nočejo upoštevati navodila, naj bi volili socialistično stranko . . . Vodstvo fronte je sicer zajadralo v socialistično stranko, volivci pa so dejali, sedaj pa ne moremo in tudi nočemo sledili vodstvu ...“ To so bile seve le pobožne želje gosprdov v Mohorjevi hiši. Kakor pri vseh svojih napovedih so se izkazali tudi tozadevno za slabe preroke. Številke so učinkovale kakor curek ledene vode. Streznile so jih in jim navdihnile »Misli k volitvam" ter ponižno in plaho priznanje v zadnjem Tedniku: »Demokratična fronta je dala svoje glasove avstrijskemu socializmu in mimo priznamo, da občudujemo disciplino njenih članov." In na drug-m mestu: »Tudi število našega krščanskega slovenskega tabora se je skrčilo za okrog o osemsto glasov." Komisija je obravnavala v celoti 543 dvo-lastniških primerov, ki jih je pred’ožila avstrijska delegacija. Od teh je komisija pozitivno rešila in priznala 306 primerov. 199 primerov je komisija iz objektivnih razlogov zavrnila. Tu je šlo za primere, kjer dvolastniki ne stanujejo v avstrijskem obmejnem pasu ali njihova zemljišča niso v jugoslovanskem obmejnem pasu ali leta 1941 niso bili v lastninskem razmerju. 20 primerov je bilo takšnih, da jim jugoslovanska delegacija ni mogla priznati kmetskega svojstva. Tu je šlo za izrazite nekmetske primere (razni večji obrtniki, mlinarji, gostilničarji, oljarji, grofi itd.). Te primere bodo obravnavali po nadaljnji diplomatski poti. V skladu z naravnimi pogoji in v smislu jugoslovanskih zakonov in odredb je dala komisija priporočila, da se priznajo pašniške in drage servitutne pravice koroškim kmetom na planinah ob državni meji, od Pece do tromeje nad Ratečami. (Kakor znano, sta za priznanje teh pravic intervenirali pri Uradu za zvezo FLRJ v Celovcu Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenskih zadrug). V torek, dne 24. februarja 1953, je pričela Slovenska kmečka zveza s svojimi drugimi kmetijskimi visokošolskimi tedni. Za predavatelje je pridobila strokovnjake iz skoraj vseh področij kmečkega gospodarstva. Od agronomske fakultete v Ljubljani so se na čelu z dekanom fakultete prof. ing. Vinkom Sadarjem povabilu odzvali še prof. ing. Ivo Pirc za pašništvo in ureditev hlevov in prof. ing. Jože Levstik za kmetijsko zadružništvo. Nadalje so se povabilu odzvali še dr. Marijan Pavšič, šef veterinarske bolnice v Ljubljani, gozdarski strokovnjak ing. Igo Oraš ter strokovnjak o ureditvi kmečkih gospodarstev ing. Jože Novinček od Glavne zadružne zveze Slovenije. S koroške strani pa so se povabilu odzvali šef agrarne okrajne oblasti dr. Hinner, davčni svetovalec kmetijske zbornice ing. Tschiritsch, dr. Mirt Zwitter od Zveze slovenskih zadrug, dr. Franci Zwitter, ki predava iz kmetijske zakonodaje, revizor Zveze slovenskih zadrug Tomo Kupper, ki predava iz davčne zakonodaje. Poleg teh predavata še kmetijski svetnik France Vernik o pridelovanju krme in tajnik Slovenske kmečke zveze Blaž Singer o mehanizaciji kmetijstva. Kakor lanski kmetijski visokošolski tedni imajo tudi letošnji svoj namen v tem, da v najbolj perečih problemih naših kmetov nakažejo smer nadaljnjega razvoja v kmetijstvu ter jim predočijo ukrepe za povečanje kmetijske produkcije, za boljše poplačano delo in za pravilno odločitev o času odgovarjajoči ureditvi in mehanizaciji kmetij. Na žalost zaradi volitev zakasneli letošnji kmetijski visokošolski tedni padajo že v raz- Kje so torej ostale bučne napovedi in kje uresničitev njihovih razbijaških poskusov? Zares so slovenski volivci obrnili hrbet, a ne Demokratični fronti, marveč gospodom v Kadra-sovi Družbi Steinacherja! »Narod je govoril že minuli teden", so pisali še 19. II. v Tedniku. Kakšna zmota! Narod je govoril šele tri dni pozneje, dne 22. februarja! Govoril pa je proti Tischlerju in njegovim belogardističnim razbijačem! In še to so zapisali tri dni pred volitvami: »Danes lahko zapišemo, da se ne jasni samo na Gurah, marveč se jasni po vsej deželi. Narod odpira oči in vidi jasno ...“ »Danes koroški Slovenci vidijo, da laž rodi laž in so postali pozorni...“ »Naše ljudstvo ne bo nikdar pripustilo, da bi brezvestni in neznačajni zvoditelji narodno voljo potvarjali in poniževali v sredstvo temnih satanskih sil." Dobesedno tako so zap:sali. In glej čudo. To in samo to njihovo prerokovanje se je uresničilo in se bo uresničilo tudi v bodočnosti! Ob podpisu obsežnega protokola sta govorila predsednik avstrijske delegacije legacijski svetnik zunanjega ministrstva dr. Edmund K r a h 1 in predsednik jugoslovanske delegacije svetnik Gospodarskega sveta LRS dr. Ivo Murko. Dr. Krahl je v svojem govoru, s katerim se je hkrati zahvalil za sodelovanje in oficielno poslovil od jugoslovanska delegacije, med drugim dejal: „Z vrnitvijo zemljišč avstrijskim dvolastnikom je storila Jugoslavija važen korak k poglobitvi dobrih sosednih odnosov in tako mnogo prispevala k miru. Naši razgovori so dokaz, da lahko varujemo medsebojne interese in sporazumno najdemo pravilno rešitev." Predsednik jugoslovanske delegacije dr. Murko pa je v svojem govoru poleg zahvale za sodelovanje med drugim ugotovil: »Gleichenberški sporazum je določil, da bodi to delo opravljeno do 1. marca,, da bi namreč dvolastniki mogli lahko začeti obdelovati zemljo. To delo je komisija pravočasno opravila. Želeti bi bilo, da bi oba sporazuma (blejskega in gleichenberškega) avstrijska merodajna mesta dokončno odobrila. Cim se bo to zgodilo, bo delo komisije lahko uresničeno. meroma neugoden čas, ko se pričenjajo že dela v gozdu, v sadovnjakih in tudi priprave za vigredno setev. Tem večje je zato zanimanje udeležencev, ki se kljub delu učasijo za prisostvovanje, za najrazličnejša vprašanja, ki nastanejo pri predavanjih. Spričo težav, v katere gredo naša kmečka gospodarstva, je v interesu slehernega kmetovalca, da za čas trajanja predavanj pusti počakati delo v gozdu in na kmetiji ter da se udeleži predavanj, kajti potem bo lažje kos reševanju vrste perečih problemov, ki se postavljajo pred njega. POZDRAV ZASTOPNIKA DFDL Kongres so tudi pozdravili številni gostje iz inozemstva, med drugimi tudi zastopnik Demokratične fronte delovnega ljudstva, tovariš Karel Prušnik-Gašper, ki je med drugim dejal: »Koroški Slovenci, katerih pozdrave vam prinašam, podpirajo napredno borbo avstrijskega delovnega ljudstva, ki je organizirano v socialistični stranki Avstrije. Na volitvah v Avstriji so zmagali prav socialisti, ki smo jih koroški Slovenci pod vodstvom Demokratične fronte podprli s svojimi glasovi, je zmagalo delovno ljudstvo Avstrije. S to zmago, našo skupno zmago, je zadobila težki udarec avstrijska gospoda, pa tudi slovenski vatikanski pridigarji s Tischlerjem na čelu, ki je v naj-ožjem sodelovanju z belogardisti preprečil ko- London. — Zunanji minister britanske vlade Anthony Eden je izjavil v Spodnjem domu, da bo maršal Tito, ko bo prihodnji mesec obiskal Veliko Britanijo, gost britanske vlade. Eden je pripomnil, da še razpravljajo o programu bivanja maršala Tita, vendar pa je že določeno, da bo gost britanske vlade kot vodja države in predsednik vlade v Jugoslaviji. VVashington. — Bela hiša je sporočila, da bo predsednik Eisenhorver imenoval Charlesa Bollena za novega ameriškega veleposlanika v Moskvi. Bollen, ki jo sedaj svetnik v zunanjem ministrstvu ZDA, bo nadomestil nekdanjega veleposlanika Kennana, čigar odpoklic je zahtevala sovjetska vlada. Pariz. — Ameriški zunanji minister Dulles je med svojim bivanjem v Parizu sporočil ministrskemu predsedniku Maverju in zunanjemu ministru Bidaultu, da ju predsednik ZDA Dwight Eisenhosver vabi na obisk v Washington ob koncu meseca marca. Kairo. — Zastopnik egiptovske vlade je sporočil, da je vlada ta teden uradno zahtevala, naj se umaknejo britanske čete s področja Sueškega prekopa. Predsednik vlade general Naguib je izročil britanskemu veleposlaniku noto, v kateri zahteva od britanske vlade, naj začne pogajanja o umiku. Berlin. — Ta mesec je število pobeglih oseb iz sovjetske cone v Berlin naraslo že na več kot 30.000. Posebna letala ameriške, britanske, in francoske letala družbe trenutno prevažajo vzhodnonemške begunce iz zapadnega Berlina v Zapadno Nemčijo. Po sklenjenem sporazumu med temi družbami bodo prepeljali na dan 900 do 1000 oseb. Berlin. — Agencija DPA javlja, da je sedem članov uredništva uradnega glasila sovjetske nadzorstvene komisije v Berlinu »Tag-liche Rundschau" pribežalo v zapadni Berlin iz strahu pred čistko. Haag. — Holandski Rdeči križ sporoča, da je med poplav ami, ki so prizadele Holandsko, izgubilo življenje 1487 ljudi Ta številka pa še ni dokončna. London. — Britanski notranji minister Maxwell-Fife, je poročal v parlamentu, da je zaradi poplav, ki so prizadele tudi Anglijo, utonilo 307 ljudi ter da znaša še ne popolnoma ocenjena gmotna škoda do 50 milijonov funtov šterlingov. Izseliti so morali nad 32.000 ljudi, ker je bilo pod vodo okoli 70.000 ha zemljišč in nad 25.000 hiš. Tokio. — Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa je izjavil, da sta se japonski in kitajski Rdeči križ dogovorila o repatriaciji 30.000 Japoncev, ki so na Kitajskem od konca vojne. Repatriacija se bo začela v marcu v skupinah po 3000 mož. Vračali s© bodo po morju, za kar bosta poskrbela japonski Rdeči križ in japonska vlada. Hannover. — V torek je umrl maršal Rund-stedt, star 77 let. Rundstedt je poveljeval nemški vojski ob priliki invazije Poljske leta 1939, kakor tudi ob invaziji Francije leta 1940. Leta 1941 je bil odstavljen, nato pa zopet reaktiviran. Ljubeljski predor bo odprt V Ljubljani so imeli predstavniki Jugoslavije in Avstrije konferenco o izgraditvi predora za cestni promet pod Ljubeljem. Prodor je v glavnem že zgrajen, treba pa je še zgraditi cesto, s katero bo skrajšana zveza med Ljubljano in Celovcem za več kilometrov. Na cesti bodo začeli delati v začetku spomladi. loškim Slovencem enoten in samostojen nastop na zadnjih volitvah." S soglasno odobritvijo deklaracije o smotrih in načelih Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter s prav tako soglasnim sprejemom statuta Zveze je kongres potrdi! njeno ustanovitev odnosno preimenovanje iz Ljudske fronte Jugoslavije. Po volitvah Zveznega odbora je predsedujoči kongresa Petar Stambolič kongres zaključil, delegati pa so z vzklikanjem izsilili, da je na koncu še enkrat govoril tovariš Tito, ki je novi Socialistični zvezi želel uspeha v njenem delu ter 'da bi ostala trajna enotnost jugoslovanskih delovnih ljudi v srečo jugoslovanskih narodov. Po kongresu se je takoj sestal Zvezni odbor ter izvolil za svojega predsednika maršala Tita, za generalnega sekretarja Edvarda Kardelja, ter ostale člane predsedstva. Začeli so se drugi kmetijski visokošolski tedni Podpisan je mariborski protokol o dvolastništvu Minuli ponedeljek je avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki je od 3. novembra 1952 v Pohorskem dvorcu pri Mariboru reševala v smislu gleichenberškega sporazuma vprašanje avstrijskih dvolastnikov v jugoslovanskem obmejnem pasu, končala svoje delo in s tem zadovoljivo opravila nalogo, ki ji je bila določena. Podpisan je bil tozadevni protokol. IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) iraEJBEEESBII Sobota, 28. februar: Roman Nedelja, 1. marec: Albin Ponedeljek, 2. marec: SimpRcij Torek, 3. marec: Kunigunda SPOMINSKI DNEVI 2. 3. 1354 — Turici pod Sulejmanom zasedli Ga- lipolo in se usidrali v Evropi — 1824 Rojen skladatelj Smetana, ustanovitelj češke opere, avtor »Prodane neveste". 3. 3. 1918 — V Brest-LitovSkem podpisana mi- rovna pogodba med Rusijo in Nemčijo. Šmihel nad Pliberkom Kdo na Bistrici in v šmihelski okolici ni poznal dveh sester Boštl. Povsod sta bili do visoke starosti zaradi veselega značaja, vedno šegavi in 'dovtipih, priljubljeni in kjer sta se oglasili, so njiju radi videli v svoji sredi. Z izredno pridnostjo sta si z delom svojih rok pridelovali svoj vsakdanji kruh in ker sta bili varčni, njima potrebnega ni manjkalo. Ena izmed sester Boštl je pred nekaj let zapustila ta svet. Za ostalo sestro, Magdalena Kometer ji je bilo ime, je bila ta izguba zelo bridka, ker sta živeli v najlepši sestrski vzajemnosti. Toda dobre volje in pristnega humorja ji ni vzelo, dokler tudi njej ni iztekla ura. Še je pred pustno nedeljo pripravljala, da bi si primemo oskrbela vse potrebno. Toda v soboto zjutraj se ni pojavila iz svoje hišice na Bistrici, vrata sp bila zaklenjena in ko so jih sosedje odprli, so Magdaleno našli mrtvo. Nato so jo položili na mrtvaški oder in v ponedeljek ob številni udeležbi zanesli na šmihelsko pokopališče k zadnjemu počitku. Domači pevski zbor ji je v slovo zapel žalostinke. Pokojna Magdalena je bila vse življenje zavedna Slovenka in se veselila naših uspehov in prireditev slovenske prosvete. Vedno je naše prireditve rada obiskovala in sodelovala tudi pri znani kmečki prireditvi tekmi koscev v Šmihelu. Ob tej prireditvi je imela funkcijo gospodinje, ki jo je ponazorila s tem, da je prinesla koscem in grabljicam malco na travnik in vse razvedrila s svojimi šegavimi domisleki. Naj si Magdalena po trudapolnem delu mimo spočije v domači zemlji, ki jo je ljubila vse življenje. Md&tava Štirinajstletni rejenec Krištof Konečnik na Metlovi je pomagal svojemu gospodarju Kuh-lingu pri rezanju drv na krožno žago. Fant je bil zaposlen s tem, da je odvzemal prerezana drva. Toda žaga ni bila opremljena z zaščitno napravo in primerila se je nesreča. Krištof se je s hrbtom leve roke preveč približal žagi in v trenutku mu je zarezala globoko rano. Ponesrečenega fanta so morali prepeljati na nezgodno postajo v Celovec. Slovenska kmečka zveza naznanja: VABILO na zaključno prireditev šiviljskega tečaja v Bilčovsu, ki bo v nedeljo, dne 1. marca t. 1. pri Miklavžu. Spored: Od 8. ure razstava šiviljskih izdelkov. Popoldne ob 14.30 uri družabna prireditev s šaljivimi prizori in petjem. Radiše Minuli ponedeljek popoldne so se pričela j zbirati dekleta v pevski sobi pri Mežnarju, ki ! so se priglasile, da bodo obiskovale šiviljski tečaj, ki ga je na naših Radišah pripravila ! Slovenska kmečka zveza. Kot voditeljica in učiteljica, ki bo posredovala dekletom potrebno znanje iz šiviljske stroke, je prihitela že širom naše zemlje mana in priznana stroko/- I na moč, Slavka Miškulnikova, ki bo gotovo j tudi med našo žensko mladino dosegla na tem področju pričakovane in zaželjene uspehe. Že prvi dan je prišlo do 14 deklet-tečajnic | in ne vemo, če bo prostor za tako lepo šte- j vilo tečajnic, ker se priglašajo še drage, zadostoval in bomo morah poiskati morda drug prostor. Živahno zanimanje naših deklet za tečaj dokazuje, da je bil tečaj zaželjen ter jim je Slovenska kmečka zveza z organizacijo tečaja zelo ustregla. O poteku tečaja in konč- 1 nem uspehu bomo pa poročali. Libuče Morda bo le začel obratovati premogovni rudnik v Libučah, ker v ponedeljek, 9. februarja, so potegnili iz rova prvi tovor svetlega premoga, ki vsebuje 4600 kalorij. Že preteklo leto so pričeli delati rov, ki je dosegel dolžino j 106 metrov ter strmec 18 stopinj. Dela je vo- < dil izkušeni rudarski izvedenec in poznavalec j gospodarstva posebno na področju rudarstva j Heinrich Pototschnig in njegov sin, ki študira ria montanistični visoki šoli v Leobnu. S tehničnimi pripomočki so preprečili vdor vode v rov in premostili druge ovire. Končno so zadeli na premog in so imenovani ponedeljek s primerno svečanostjo potegnili prvo količino premoga na svetlo. Temu dogodku so prisostvovali poleg Pototsehniga zastopnik izvedencev stroke „Gora, kamen, železo" zvezne gospodarske zbornice iz Dunaja, rudarski svetnik in komercialni svetnik Sagaischek iz Celovca. Prošnja na rudarsko oblast za dovoljenje obratovanja je vložena in storjeni vsi potrebni koraki, da bodo delo čim prej spravili v tek. Postavljeno je že poslopje za skladišče in naprava za sortiranje. Če bo ta projekt uspel in kakor domnevajo bo lahko izkoriščanje premogovnika trajalo do deset let ter bodo premog zaradi visoke vsebine kalorij spravili na trg, bo to podjetje velikega pomena za pliberško okolico. V bližini Pliberka, ki nima pomembnejše industrije, bodo z odprtjem tega rudnika lahko dobili številni delavci zaposlitev, ki morajo drugače iskati delo drugod v oddaljenih krajih. Zaposlitev delavcev v domačem kraju pa bo pomenila za kmete in trgovce veliko pridobitev, ker bodo delavci potrebe svojega konzuma krili doma in porabili svoj zaslužek pri domačih proizvajalcih in trgovcih. Volitve so končno za nami in ne šele nasled- j nji dan, temveč že v nedeljo zvečer so se mnogi zanimali, kakšne številke so dosegli glasovi | posameznih strank, ki so se pri nas potegovale za zaupanje. Številke so marsikaterega vnetega agitatorja razočarale in morda so mu dale povod, da bo v bodoče le začel razmišljati in bo spoznal, da pričenjajo ljudje razmišljati s svojo glavo. Zelo značilna je visoka abstinenca volilnih upravičencev, ker od 749 volilnih upravičencev 136 ni izvajalo svoje volilne pravice. Številna vzdržnost od volitev ima svoje vzroke in jo tvori v veliki večini slovensko prebivalstvo, ki iz protesta proti razbiti enotnosti slovenskb volivcev, ki so jo povzročili profesorji in njih naredbodajalci okoli Krščanske demokratske stranke, niso šli volit. Kljub lepo razpredeni mreži in vabečim glasovom nekaterih ljudi, ki so nasedli Tischlerjevi stranki v trdnem prepričanju, da ga bodo posadili na poslanski sedež, ker da je tako veren mož, so morali razočarani ugotoviti, da v Libučah KDS ni nobenega glasu pridobila, temveč od zadnjih volitev 10 glasov zgubila. V ostalem je v naši občini dobro odrezala, kakor tudi drugače pričakovati ni bilo, Socialistična stranka Avstrije, ki je napredovala za 54 glasov. Zato tudi pričakujemo, da bo socialistična stranka kot najmočnejša v naši občini izkazala in dokazala vso razumevanje med drugim tudi za upravičene narodne pravice pretežne večine njenih slovensko govorečih volivcev. Znatno nazadovanje od zadnjih volitev je utrpela Volkspartei ter tudi neonacistični VdU se je pričel razkrajati v naši občini. Tudi kominformisti na listi VO so padli od 5 na 4 glasove. V celotnem je v pliberškem sodnem okraju, ki so ga smatrali nekateri v celoti v naročju KDS-a, nazadovala Tischlerjeva stranka za nad dobrih 100 glasov, kar bo marsikomu odprlo oči. Socialistična stranka je dosegla okoli 200 glasov prirastka. Sele Nedavno smo pri Faleju praznovali svatov-ščino srečnega mladega para, ki sta sklenila zvezo za življenje. Le žal, da je izredno neugodno vreme nekaterim onemogočilo, da bi se slavja tudi udeležili. Poročila sta se namreč Rozi Mak, ki jo vsi poznamo kot objektivno tajnico naše občine, ki je poslovala ' vsem v zadovoljstvo, ter Maksi Mak, zaposlen kot inženir v boroveljski tovarni KESTAG. Oba mladoporečnca sta Selana, ženin je polbrat zdravnika dr. Travnika v Borovljah. Poročno slavje je poteklo, kakor drugače tudi biti ni moglo, v najboljšem razpoloženju. Mlada nova družina se je nastanila na Bajtišah, kjer naj ji klije srečno družinsko življenje na mnoga leta. Iskreno čestitamo! Borovlje Najprej o rezultatih nedeljskih volitev, katere smo gotovo vsi nestrpno pričakovali, najbolj pa se je gotovo veselil poslanskega stolca v deželnem zboru ter nageljna in roženkravta dr. Tisehler v Mohorjevi hiši. Toda, kar je skušal dr. Tisehler s svojimi sotrudniki in priganjači modro graditi, se je na dan volitev temeljilo podrlo. Onemogočeni enotni nastop koroških Slovencev povzročen po trmoglavih KDS-ovcih, je zadal tem gospodom tudi pri nas udarec s tem, da niso nikogar ujeli na svoje limanice, temveč so od zadnjih volitev 14 glasov zgubili. Razveseljivo pa je, da so v naši občini napredovale napredne sile v Socialistični stranki Avstrije, ki se je od zadnjih volitev okrepila kar za 82 glasov. Stranka OeVP je zgubila 41 glasov, dočim je VdU, kar je značilno za naš kraj, napredoval za 44 glasov .v prepričanju, da bodo njih zgledu sledili tudi drugod. Teda drugi dan so začudeno gledali, ko so zvedeli, da so pričeli drugod treznejše misliti ter da VdU razpada. Na javni seji mestnega odbora občine Borovlje, ki je bila pretekli teden, je finančni referent podal letni obračun za upravno leto 1952. Iz računskega zaključka, ki ga je odbor soglasno odobril, je razvidno, da je bilo v proračunu predvidenih 2,286.000 šilingov prejemkov in izdatkov. Prejemki občinskega gospodarstva so znašali 3,539.938 šilingov in izdatki 3,484.262 šilingov. Med prejemki je davek na plače za 54.000 šilingov presegel v proračunu predvideno vsoto. To dejstvo je pripisati temu, da je število brezposelnih v Borovljah sorazmerno nizko. Občinska uprava se je prizadevala za smotrno štednjo pri izdatkih rednih stroškov. Med drugim so v izrednih izdatkih v preteklem letu izplačali 12.700 šilingov za gradnjo Doma, kjer bo nastanjeno mizarsko podjetje, ključavničarstvo, garaža, skladišča, pisarniški prostori in stanovanje. Računajo, da bo zgradba v tekočem letu dogotovljena. Stroške za zgradbo, ki obsega stanovanjske prostore za osem družin, so v preteklem letu z vsoto 442.929 šilingov odplačab. Zgradbo stanovanjske hiše za 4 družine so podprli s 147.810 šilingi in bo mogoče nadaljnje stroške kriti iz državnih in deželnih prispevkov. Potrebni zneski so bili namenjeni tudi za kritje del rokodelcev na pokopališču in pokopališčni dvorani. V glavni šoli so nadomestili stare obrabljene klopi z novimi. V telovadnici so napravili napravo za kurjenje, katere stroški niso bili predvideni v proračunu. Po tem finančnem poročilu, o katerem poročamo v izvlečku, moremo ugotavljati, da je boroveljska mestna občina s smotrnim gospodarstvom, upoštevajoč tudi potrebne meje finančnih možnosti, res nekaj storila v korist občanov. „Na male in na velike pijavke!" zarohni čevljar. „Ni treba," povzame zopet Gregorič, „da bi vas veUko učil, Brežičani in Metličani so že večkrat dokazali s cepcem, da znajo krstiti tlačitelje ,po stari navadi'. Ampak to vam moram povedati, kaj smo ukrenili Hrvatje. To vam sporočam v imenu Matija Gubca iz Stubice, ki je naš vojskovodja. V stubiškem in susjedskem gospostvu so pripravljene vse vasi; imamo puške, kopja, smodnika in svinca, pa tudi sekir bo zadosti — saj tudi te pridejo prav, ker nas je veliko. Vsaka hiša da po enega moža, oziroma fanta. Izbrali smo tudi kapetane po vseh vaseh, ki so vam vsi dobro znani, saj hodite po kupčijskih poslih cesto k nam. Gubec, Pasariče in Mogaič bodo vodili stubiški narod, jaz Brdovčane. Nikolaj Kupinič Susjedčane. Ivan Turkovič Zaprešičane, Pavel Mclinčevič kmete iz Pušče, Ivan Karlovan Stenjevčane, a Pavel Fratrič Stupničane. Ko napoči ura, bo vsak kapetan zbral svojo četo — potem pa bo, kar Bog da in sreča junaška. A bilo bi nas kljub temu premalo in bi nas kmalu zadušili. Zato | gredo z nami vsi številni kmetje, ki tlačanijo Barbari Erdedijevi, ki ped žensko kožo nosi vraga — naši so tudi Jastrebarski, Okič in ple-miči-kmetje iz Draganič, pa tudi za kmečko ljudstvo okoli Cesargrada in Tublja se ne bojim." „In se tudi ni treba," spregovori Nožina; »prihajam baš iz tega kraja. V naše kolo ne bo stopilo samo tlačansko kmečko ljudstvo, temveč tudi malo plemstvo, ki ne more videti ošabnih Keglevičev. Vodil jih bo plemič Gašper Benkovič iz Zaboka in računovodja veli-kašev Sekeljev, Ivan Dolovčak iz Krapine; obljubil nam je tudi veliko pušk." „A tvoji Uskoki, Marko?" se oglasi iz kota Drmačič. „Na pol so že moji, dragec," odvrne Uskok; sicer ne kmetujejo, kakor vemo, a gladujejo in hirajo od tistih grošev, katere jim tako poredkoma plačuje banska blagajna." »Vidite, bratje, kako smo sklenili Hrvati, ali hočete tudi vi z nami?" „In kaj hočete vi, Hrvati?" vpraša kovač. „Osel!“ zarobanti čevljar in udari s pestjo po mizi. »Pobiti vse, kar nosi gosposko suknjo!" „Ne, tega nočemo," seže vmes Ilija. Ne damo svoje krvi, pa tudi ne zahtevamo tuje; branimo svoje, a ne ropamo, kar ni naše. Enega kralja služimo in hočemo služiti samo njega — nočema tlake, gornice*, desetine in mitnine, pa da bi nas bičali in v klado devali. Hočemo “ Davek na vinograde oz. trte. enake pravice za vse ljudi, ki jih js dobri Bog po svoji podobi ustvaril. Dvignili se bomo in pridemo najprej k vam v gore. Vi boste stopili na našo stran. Če bomo svobodni mi, boste svobodni tudi vi. Ne bomo se bojevali v tolovajskih gručah, ne bomo plenili in požigali, ampak bomo urejena, poslušna in zavedna kmečka vojska z ramo ob rami ko bratje. In ko bo vaša vojska v gorah narasla, se bo zbralo na tisoče glav in takrat bomo krenili na Zagreb. Z metlo bomo pregnali visoko gospodo, da ne bo več sledi o njej, ustoličili staro cesarsko pravdo, ki mora soditi vsem enako; branili bomo samo meje pred Turki, a ne bomo natlačili svojih žepov s polovico cesarskih cekinov, namenjenih za vojsko, kakor dela to gospoda. Ali si zadovoljen s tem, brat kovač?" »Sem, brat Hrvat!" vzklikne Pavle S terc in proži čez mizo roko." »Tudi jaz bom sodil gospodi!" je zagrozil suhi čevljar, »vsak dan bo taki-Ie plemeniti grabež sedel v kladi prod mojo hišo." „A po kaki poti mislite priti v naše gore," vpraša Hribar; »kje se mislite dvigniti?" »Naravnost na Zagreb ne moremo," začne razlagati vojni načrt Ilija. »Bilo bi nas premalo. S Turkom je mir in gospoda bi se spravila j nad nas z zadosti izvežbano vojsko. Tako smo j skleniU: Jaz se bom prvi dvignil in navalil na I Brežice in Krško. Tu bomo pridobih za vstajo j tukajšnje ljudstvo, ki ga boste na to vi pripra- ! vili. Eni naj jo mahnejo od Krškega na Kosta- j njevico in naj si potem pridružijo Uskoke in ja- j strebarsko četo ter naj zavzamejo Metliko in Novo mesto. Sam bom krenil na Sevnico, od tod v Planino, Kunšperk in Pilštajn, a na Sotli nas bodo čakali Cesargrajčani. Gubec bo stal pri Zlatarju v Stubici, da bo varoval v sredini naša ledja in preprečeval, da bi se vaša in naša gospoda ne zvezali proti nam. In ko se bomo z božjo pomočjo okrepili, se bomo vsi združili pod Susjedom ob Savi, ter od tam udarili na Zagreb. Vi pa puntajte ves kraj, kamorkoli bomo prišli, a puntajte tudi vse kmečko ljudstvo tja do Ljubljane in morja, da daste tamkajšnji gospodi opravka. Nikar pisati nobenih pisem, da vam ne pridej ona sled. Znamenje naj vam bo petelinje pero. Ne govorite naglas, molče brusite nože, ako bo prišel v vas naš človek s petelinjim peresom za klobukom, potegnite iz žepa nož in takrat naj se dvignejo vsi. Vi, ki tu sedite, ste nam stari znanci; vemo, da sovražite gospodo. Zato smo se z vami domenili, da snidemo pod to častito streho, zato smo Hrvati prišli k vam Štajercem in Kranj-j cem, da potrkamo na vaša vrata in vas vpraša-j mo, ali nam hočete podati roko v borbi za staro pravdo. Odgovorite, ali naj gremo nad naše in vaše tlačitelje z vami ali brez vas? Zakaj dvigniti se moramo. Gospoda je spet poslala svoje ljudi pred kralja, da ji da vojsko, ki naj gre nad nas. Hočete torej z nami?" »Hočemo!" skočijo na noge Slovenci, »za vašo in našo pravdo! Preklet vsak, kdor bi se nam izneveril!" je dodal kovač. „Od Krškega preko leskovškega polja do Ko- Vreme vpliva na človeški organizem Že od nekdaj je znano, da vplivajo razne vremenske okoliščine in podnebja na človeški organizem zdravilno, pa tudi škodljivo. Tako so že zdravniki iz dobe pred našim štetjem (n. pr. Hipokrat) znali svetovati nekaterim bolnikom, naj se raje drže krajev z bolj blago klimo, druge so opozarjali, naj se pazijo prepiha, vlage itd. Tačas si seveda še niso znali povsem pravilno razlagati vpliva nekaterih podnebij na človeško telo in ostale organizme. Če je recimo nekdo zbolel na malariji, so to pripisovali slabemu zraku (malaria = slab zrak). Z razpadom antične kulture in s pojavom srednjeveškega misticizma pa je v tem pogledu sploh prišlo do raznih zablod, kot so n. pr. horoskopija, razna prerokovanja in druga šarlatanstva, ki so z njimi trapili in še trapijo ljudstvo. Sele sijajni razvoj prirodoslovnih znanosti v XIX. in XX. stoletju je postavil tudi to medicinsko vejo na neko resnejšo in stvamejšo podlago. Sodobna medicina ne pristopa več samo k človeku kot takšnemu, marveč je zanjo izredne važnosti v kakšnem odnosu stoji