Otvoritev gledališke sezone SKUD-a "Jože Lacko" v Ptuju
Dne 15. oktobra 1949 je bila otvorjena nova sezona ptujskega gledaHšča. Reži-ser tov. Dežman Polde si je zadal težko nalogo, ko 6i ie izbral dramo M. Kranj-ca: »Pot do zločina«. Delo je bilo skrbno naštudirano in je bilo opaziti, da so se vsi igralci zelo potrudili. Ker «e bomo k delu samemu še povrnili, podajara ne-kai kritičnih pripomb o igralcih..
Prav gotovo najtežjo vlogo očeta Ber-dena je igral tov, Vičar Franc Vlogo je poda] 7eio prepričljivo jn z notranjiro doživetjem, čeprav naslovna drama ne nndi igralcu prave dramsk* giadnje. Lik, ki ga je postavi! Vičar zasiužj vso po-hvalo, Sina Matiio je z veliko 8iqumost-)o odigral tov. Gunžer. Pr3 Gunžerju se -vidi, da je rutiniran igralec, vendar več-krat zaide v nepotrebni patos. Božičeva je igrala deklo Evo umerjeno, vendar večkrat premalo notranje doživeto. Nje-no mater Verono Je tgrala Dolinarjeva zelo preoričljivo in kaže, da bo s prid-nim študijera dosegla še lepe uspehe. De-lavca j-e podal tov. Dežman. Postav}] je prepričljiv Ijk pravega proletarca. Nje-govi igii rooramo pripomnitt, da je vča-6ih premalo revolucionarna, posebno ko ee borj z notranjimi čustvi do svoje iju-bezni. Matjjevo ženo je igrala Bajgotnva nglajeno, vendar notranja borba ni bila igralsko izpeljana, čeprav bi njena smrt inorala v dejaniu postaviti močan dram-ski vrhunec. Meščansko dekle Rozo je igrala Tretjakova, ki kaže lepe odrske uspebe, vendar je bila njena vloga na več mestih odigrana preveč teatralično. Težko nalogo je ime! sodnik Leskovar, kj ga je podal Kostanjevec. Njegova vloga m bila posrečeno izbrana, čeprav se je Kosfanjevec potrudil, Režiser bf «e moral prav pri sodniku nekoll-ko več potmddti, posebno je bilo opa-ziti, da mase m obvladal Sam slurb-sni postopek na sodišču je bi] zelo familia-ren in seveda ni nikogar prepričal o tra-gičnem zakljufku drame.
Režiser Dešman se je ze)o potrudil. Zgradnia same drame pa mu ni nudi^ dovolj mofnih režijsklh opor. Najslabše je bil prav gotovo postavljen konec pr-vega dejanja: niti igralci, še mant pa gledald nis^ mogli doživeti zločina, ki se je odlgral ob smrti Matijeve ?ene. Scena in  maske so bile dobre.
V naslednjem hočem podati nekai krl-tičnih pripomb  o  delu   samem.   Ne   mi-
sli... se spuščati v literarno ocenjev-in;e drame ker je to naloga literamih Vri-tlkov.
Ptujskc gledatlšče ima svojo trndJ-cijo. Na našem odru so nastopali iridnl slovenski gledaHšk} igralei in rež*seru, ki so <s svojiin delom mnogo pripomogti k vzgoji razumevanja dramske umefno-stl. Ni lahko nastopiti na ptujskera )dru, da ne bi našj gledalci res kritično oze-njevali postavljena odrska dela. Tu %e bom dotaknil drame M. Kranjca »Pot do zločina« z vidika na§ega gledaliVice-ga občinstva. Uvodoma hofem poved iH, da je v pretekli sezoni ptujsko giedal^e imelo lepe uspehe s Cankarjevo dratno »Kralj na Betajnovi«, ki je dosegla iO razprodanih repriz. Mnogi so drarno g e-dali po dvakrat in še več. Ko gledamo dramo »Pot do zlofina«, se nam nehote vsiljuje misel. da je v drami Mtška Kranjca zelo mnogo slifnostj pri jb'av-navanju podobnega problema, ki \*m ga )e ustvaril Ivan Cankar. Betainova Miška Kranjc ]e prenešena v Prekmiir^e Matija Berden je prevzel vlogo Kan».oria;
Tako pravi Kantor: Kdor je močan, ho-di nav^gor, boiazljivci in elabiči ir^no navzdol... — Kdor hoče kaj doseči, ne sme biti plah in s!ab, ne obziren in nc usmiljen ... — Kdor hoče naprej, iaora naprej, če je treba preko trupel . .
Matija Berden pa se vprašuje: Česa pe smem? Cesa človek ne sme? Kdor >e močam, kdor si upa. kdor zna molčati in noeiti, sme vse...!
Prav tako je tudj sodniku v dramj vrse jasno: Kdo je raorilec, vprašuje samo formalno, čeprav vsa vas dobro ve, ^crio je krivec zločina. Isfo je pri Kralju na Betajnovi. Tudi stara Verona pridrvi v sobo, čeprav ni ničesar vedela: Ka? fe dogaja, Evica? Nekdo je tako gtrašno za-krical, čeprav gledalec nima tega >b.1 it-ka. Prj Nini je psihološko utemeljeno, ko priteče iz svoje spalnice: Zakrifalo ]e, zakričalo ... — Tisto noč-je zak-iral tvoj oče, ji odgovori Mak* ...
Miiko Kranjec " je naS vadilni ortpn-vednik-realist. Z dramskim prven^em »Pot do zločtna« pa je pokazal, ia mu odrski jezik ne teče in se ga naši qm\-ci težko privadijo. Drama sama ^a 'e zgrajena v glavrtem na pripovedovan!u o nečem brez močnih dramskih zaa!p(-Ijajev.                                                   Ce